Kar malce težko je verjeti, da je minilo že eno leto, odkar sem se poigral z igro Metro Exodus in ji prisodil precej visoko oceno.
Razvijalec 4A Games je od takrat dalje pridno delal na popravkih, dobili pa smo tudi en DLC z imenom Two Colonels. Slednji nas je spravil v podzemne železnice metroja, odprti svet pa so zamenjale bolj linearne stopnje. Igra je tako bolj spominjala na prejšnja dela Metro serije in je bila tudi precej bolj grozljiva od celotne avanture v Exodus.
Nekoliko drugačen bo drugi dodatek, imenovan Sam’s Story. Tudi v tej razširitvi ne bomo igrali Artyoma, ampak Američana Sama, ki se je po spletu okoliščin znašel v Moskvi in se pridružil Rangerjem. Po končani zgodbi Exodusa je možakar dobil namig, da morda obstaja možnost vrnitve v njegovo domovino.
Za doseg tega cilja bo moral obiskati mesto Vladivostok, ki ga je preplavila voda, kar je posledično izrodilo prav posebne mutantske pošasti. Prisotno bo nekaj plavanja, vožnje s čolni, najedali pa nam bodo pajki ter pijavke. Naš končni cilj bo naseliti podmornico in se odpraviti preko oceana v toplo zavetje ameriškega doma.
Sam’s Story je že na voljo na Epic Games platformi, igrali pa ga boste lahko tudi na Steamu 15. februarja.
Dobre novice za vse navdušence nad akcijskimi RPG-ji, ki najraje koljete horde okostnjakov in pridno nabirate novo opremo. Približuje se izid povsem nove igre Wolcen: Lords of Mayhem, ta pa si je za vzgled postavila legendarno igro Diablo II.
Medtem ko bomo še leta čakali na četrti del Hudičevca, nam bo željo po hektolitrih nemrtve krvi in bridkih sabljicah potešil ravno Wolcen, ki je svoja sredstva zbral na Kickstarterju in nekaj let preživel v sistemu Zgodnjega dostopa.
Sedaj bo beta testiranja konec in razvijalec WOLCEN Studio je včeraj izdal presenetljivo vzdušen napovednik, ki bo adrenalin pognal po žilah vsakem pravem akcijskem RPG interesentu.
V Wolcen ne bomo samo klali zveri, saj nas čaka tudi zanimiv sistem kovačenja. Izboljševali bomo lahko svojo opremo in tudi dom, nadgrajevali svoj karakter, ki ne bo omejen na specifični igralni razred in spremljali globoko zgodbo, ki se ne bo sramovala vmesnih sekvenc.
Wolcen: Lords of Mayhem bo jutri zapustil Zgodnji dostop, takrat pa se bo tudi zvišala cena iz 30 € na 40 €. Po znižani ceni lahko samo še danes nabavite igro na Steamu, spodaj pa si oglejte še zadnji napovednik pred izidom.
Korejska televizijska oddaja Meeting You je uporabila VR tehnologijo ter ponovno združila žalujočo mamo s svojo nedavno preminulo 7-letno hčerko, ki je umrla zaradi neimenovane bolezni.
Korejsko podjetje Munhwa Broadcasting Corporation je uporabilo slike umrle deklice Nayeon in jo čim bolj detajlno poustvarilo v virtualnem okolju. Njena mama Jang Ji-sung si je nato nataknila VR napravo HTC Vive, ki je bila dodatno opremljena z rokavicami za zaznavanje tipa in se preselila v virtualni vrt.
Tam jo je pričakala hčerka, katera je preminula leta 2016 in ni trajalo dolgo, da se je pri mami usul kup solza. Interakcijo so na televizorju spremljali hčerkin oče, brat in sestra in tudi oni niso mogli zadrževati solz ob ponovnem snidenju.
Nayeon so tudi poustvarili glas in tega poskušali čim bolj približati resničnemu zvenu glasilk. Hčerka se je tako lahko pogovarjala z mamo in to je potolažila, da je sedaj nič več ne boli in da še vedno misli nanjo.
Punčka se je ob koncu ulegla in mami povedala, da je sedaj utrujena in hoče spati. Interakcije je bilo tako konec in mama je tako vendarle dobila nek zaključek pri sovjemu žalovanju.
Zadeva je prekleto žalostna, namen projekta pa je, da bi se žalujoči lahko še enkrat srečali s svojimi pokojnimi. Čeprav ideja ni slaba, verjetno samo podaljša cikel žalovanja in tisto neizmerno žalost od izgube samo podaljšuje in človeku preprečuje, da gre s svojim življenjem naprej.
Konec leta se lahko veselimo novih konzol, kar generalno velja za enega največjih premikov v igričarski industriji. Menjava generacije konzol pomeni strošek za igralce, saj je strošek nakupa nove igračke nezanemarljiv, vendar ni spet tako hud. Navsezadnje je Xbox One danes star že 7 let in v temu obdobju ste zagotovo že prihranili tistih 400 €, kolikor bo verjetno stal Xbox Series X.
In to ceno igralci radi plačamo, saj v zameno dobimo bolj izpopolnjene in tehnološko bolj napredne izdelke. Razvijalcem se ni treba več mučiti z optimiziranjem svojih naslovov za osiromašeno in staro strojno opremo in grafika lahko končno zadiha s polnimi pljuči. Vendar se ne gre veseliti samo bolj podrobnih tekstur, saj bodo razvijalci lahko v sceno lahko stlačili več karakterjev, se poigrali z bolj napredno umetno inteligenco, nove konzole pa naj bi tudi odpravile zamudno čakanje ob nalaganju stopenj.
Vendar se vsega tega ne smemo prehitro veseliti. Naslednji Xbox bo res veliko močnejši od predhodnika, a Microsoft je že nekaj časa nazaj presenetil z novico, da Xbox Series X vsaj eno leto ne bo držal nobene ekskluzivne igre, ki na prejšnji generaciji obtelevizorskih škatlic ne bi delala.
Šef Xbox divizije, Phil Spencer, je to odločitev dodatno razložil v nedavnem intervjuju za Gamertag Radio. Povedal je, da je bil njihov plan narediti konzolo, ki bi lahko na televizorje pričarala podobe, ki jih do sedaj še nismo videli. A tako kot lahko močnejši računalniki poganjajo superiorne grafične naslove, ne smejo zanemariti tudi tistih, s šibkejšo strojno podobo. Podobno filozofijo bo držal tudi Xbox naslednje generacije, prav tako pa želijo razvijalcem omogočiti, da preko svojih iger dosežejo čim širšo občinstvo.
Microsoft vsekakor drži zanimivo strategijo in videli bomo, kako se bo na to potezo odzval Sony s svojo konzolo PlayStation 5. Kakor je Microsoftov načrt hvalevreden, se bojimo, da morda s tem malce zavirajo tehnološki preskok iger, za katerega je že skrajni čas, da stopi na naslednjo stopnjo.
Samsungu se je med prenosom Oskarjev pripetila neljuba napaka. Po nesreči so namreč širnemu svetu prikazali napovednik za njihove nove prihajajoče telefone Galaxy Z Flip, kateri glede na obliko močno spominjajo na Motorolin izdelek Razr.
Seveda nekako dvomimo, da se je napovednik predvajal po nesreči, saj gre najverjetneje za načrtovano trženjsko potezo, ki naj bi okoli izdelka vzbudila določeno misterioznost in privlačnost.
Video prikaže Galaxy Z Flip v preklopnem ali pa ploskemu načinu. Vidimo lahko, da je Z Flip moč postaviti na sedeč položaj, ki naj bi olajšal videoklice. Prav tako se na povsem poklopljeni verziji spredaj izriše manjši zaslon, preko katerega lahko sprejmemo ali zavrnemo klic.
Z Flip prihaja in to že dolgo ni več skrivnost, saj se je na spletu pojavilo kar nekaj posnetkov, ki ga prikazujejo med normalnim delovanjem. Vidimo lahko tudi majhno zarezo pri točki upogibanja, ki sicer ni preveč moteča, a je vseeno opazna. Da bo le kakovost materialov visoka in ne bo naprava škripala, kot se je prikazalo pri prvih lastnikih Motorolinega izdelka.
Samsung bo telefon najverjetneje razkril danes, na svojem Unpacked dogodku, ki se bo odvil ob 20.00. Poleg Z Flip telefona bomo dobili vpogled v njihovo naslednjo serijo telefonov Galaxy S20, v njej pa naj bi nas pričakali navadni Galaxy S20, S20 Plus in S20 Ultra.
Prenos v živo boste lahko spremljali na njihovi uradni strani.
Ste vedeli, da slavni razvijalec Bioware bere našo spletno stran? Minilo je samo par dni, odkar smo izdali članek o prihodnosti tega studia in že je razvijalec javno naznanil svoje bodoče plane za njihov največji neuspeh do sedaj – igro Anthem.
Ta se od izida dalje kopa v težavah in majhnemu občinstvu, tako da smo vsi samo čakali, da bo razvijalec ugasnil strežnike in se za vedno poslovil od večigralskih projektov. Anthem posodobitve so se praktično zaustavile in špil ima še zdaj obešene božične lučke, saj se očitno nikomur ne da vložiti nekaj minut v kodo in zadevo povrniti v predbožično stanje.
A Bioware je včeraj presenetil in na svojem spletnem dnevniku so objavili zajeten prispevek, ki napoveduje veliko posodobitev, preko katere naj bi dobili Anthem 2.0.
Razvojna ekipa pridno dela že eno leto na popolni prenovi, ki bo šla veliko globlje od samo navadnega popravka. Slišali so vse pritožbe igralcev, zato bodo popolnoma spremenili samo zasnovo igranja, želijo pa ohraniti vso zabavo, ki jo je prineslo letanje po tem izmišljenemu svetu.
Prispevek je dolg, a v njem lahko najdemo veliko praznih besed, zato bomo zadevo strnili v nekaj stavkov. Anthem bo prejel veliko posodobitev, a je ta še daleč stran. Do takrat se bodo v igri odvijali manjši dogodki, vendar ne pričakujte nekih večjih in zanimivih preobratov. Tako da v bistvu Bioware prosi za potrpežljivost igralcev, medtem ko oni delajo na popolni preobrazbi naslova, ki bi moral v takšni obliki iziti že zdavnaj.
Spomnimo se, da je Anthem izšel decembra 2018, kar je zdaj že več kot leto nazaj. Mislim, da je to bilo do sedaj dovolj časa, da bi lahko zadeva bila vsaj malce popravljena, ne pa da moramo še naprej čakati na tisti obljubljeni popravek.
Tri leta nazaj je bil Apple zasačen pri res nemoralni praksi. Uporabniki so dolgo slutili, da podjetje namerno upočasnjuje starejše različice iPhone telefonov preko programskih posodobitev. Te so zmanjšale optimiziranost naprave, namen pa je bil, da bi stranke zato kupile nove telefone, ki bi bili hitrejši in bolj odzivni.
Novembra 2017 so na površje priplezali prvi dokazi tega početja, mesec kasneje pa je Apple sam priznal resnico. Za priročen izgovor so uporabili baterije, ki naj bi s svojo starostjo izgubile možnost optimiziranega delovanja. Če bi iPhone delal pod polnim pritiskom, bi se znale začeti okvare, z zmanjšanjem zmogljivosti pa so povečali življenjsko dobo svojih izdelkov. Očitno se jim ni zdelo vredno o tem obvestiti svojih strank, katerim so namenili samo zapoznele besede “žal nam je”.
Opravičilo gor ali dol, nekateri bi lahko ravnanje tega tehnološkega giganta označili za obliko goljufije in do tega so pred kratkim prišli tudi Francozi. Njihov direktorat za konkurenco, varstvo potrošnikov in preprečevanje goljufij je odločil, da je manjek preglednosti poslovanja podjetja Apple v nasprotju z njihovim zakonikom.
Zato so mu naložili zajetno kazen v vrednosti 25 milijonov evrov, kar ga bo zagotovo malo zapeklo, a spet ne preveč. Apple je namreč ocenjen na 1.3 bilijonov dolarjev, kar je več od bruto domačega proizvoda celotne Mehike.
Podjetje pa še vedno upočasnjuje starejše različice telefonov, vendar se to zgodi samo v primerih, ko programska oprema zazna pregrevanje baterije. Nova posodobitev iOS sistema prikaže tudi zdravje baterije in uporabniku omogoči izklop upočasnjevanja.
Ta petek se bo zgodilo tradicionalno Valentino in cvetličarne se že pripravljajo za naval strank iz vseh strani. Svojo obliko praznovanja bo spočela tudi igra Apex Legends in to preko posebnega igralnega načina, ki smo ga v tem naslovu že imeli priliko preizkusiti.
Ljubezenski trikotniki skoraj nikoli niso pametna stvar in tega se zaveda tudi razvijalec Respawn. Zato bomo od danes, torej 11. februarja, igralne ekipe skrajšali iz treh članov na dva. Dogodek bo uradno nosil naslov Apex Legends Valentine’s Day Rendezvous, trajal pa bo samo en teden in se bo zaključil 18. februarja.
Sodelujoči igralci boste za igranje v tem obdobju prejeli posebno značko Valentinovo 2020, kupiti pa bo moč tudi “Double Up” bonus, ki vam bo podvojil vse pridobljene dragocene izkušnje. To ne bo segalo v nedogled, saj je meja nastavljena na 20.000 XP-ja na dan.
Apex Legends je nedavno stopil v svojo 4. sezono, ravno ob praznovanju svojega 1. leta obstoja.
Tale novica vsebuje dve presenetljivi dejstvi. Prvič: rapper T-Pain, znan zaradi svojega prekomernega uporabljanja tehnike auto-tune, je očitno na Twitchu in v živo igra igre. Drugič: razvijalcu id Software se je zdela pametna poteza, da mu zaupa igranje njihovega prihajajočega naslova Doom Eternal.
Pri prenosu v živo se mu je pridružil tudi Hugo Martin, ki je pri id Software zaposlen kot direktor za umetnost. Dvourni stream si lahko pogledate spodaj, prisotno pa je veliko preklinjanja in seveda streljanja, čeprav odkrito povedano, T-Pain ni tako zanič igralec in dejansko ima nekaj talenta.
Posnetek je tudi dobra novica za vse tiste, ki si želite nekaj novih igralnih posnetkov in bi radi gledali nekaj, kar ni povsem zrežirano.
Doom Eternal bo po vseh prestavljenih rokih končno prišel do ciljne ravnine in ga lahko na prodajnih policah pričakujemo 20. marca 2020.
Twitch streamer Ali ‘Gross Gore’ Larsen se v svojih prenosih v živo najraje pozabava z igranjem igre Old School RuneScape. Gross Gore morda ne drži tako velikih številk kot tisti največji streamerji, a nabral si je zvesto publiko gledalcev, v njihovih vrstah pa se je očitno znašel en ali vrsta obsesivnežev, ki ga neprestano nadlegujejo.
To se je zgodilo tudi v včerajšnjemu prenosu v živo, ko je v samo v enemu dnevu na dom prejel kar 3 naročila kebabov, katera pa niso bila plačana. Za to je moral odpreti svojo denarnico, saj pač izgovor “nisem jaz naročil” v UK nima prave podloge.
Zaradi neljube hrane je moral tako predčasno zaključiti svoj prenos v živo, ob koncu pa je povedal, da bo jutri kontaktiral policijo, saj želi izslediti storilca. Kako se je ta dokopal do njegovega domačega naslova ni znano, Gross Gore pa je razkril, da to ni edini takšen incident nadlegovanja, ki se mu je pripetil v njegovi Twitch karieri.
Povedal je, da so ga s takimi dostavami nadlegovali celo v službi, saj so izsledili njegovo delovno mesto ter zgradbo. Po detektivskemu delu, ki je vključevalo načrte stavbe so izsledili njegovo pisarno in najedajoče dostave so se lahko začele.
Twitch streamer je imel decembra lani probleme z ogromno količino jogurtov. Na njegovem subredditu, ki je bil od takrat dalje odstranjen, se je pojavil njegov domač naslov in nad njegovo hišo se je zgrnilo ogromno jogurtov. To naj bi bil odgovor na njegovo snapchat zgodbo, kjer je svoji hčerki serviral jogurt in očitno se je nekomu zdelo smešno, da bi njegovo celo hišo oblil s tem mlečnim proizvodom.
I seriously am not happy. I don’t know what to do… If anyone can help me please leave comments. pic.twitter.com/bYldBMqlRu
Gross Gore pravi,d a mu situacija ni niti malo smešna. Danes si bo vzel premor od streamanja in bo obiskal prav vse kabab prodajalne in jih obvestil o situaciji, kaj točno bo pa naredila policija pa še ni jasno.
Mah, naj gre vse nekam. Res, zakaj mora moj eden najbolj omiljenih žanrov umirati in zakaj serija System Shock na sebi nosi nekakšno prekletstvo?
Govorim o žanru “immersive sim”. Tega preigravamo iz prve osebe in igralec se znajde v detajlnem svetu, ki ga lahko raziskuje s svojim tempom, tako da na ekranih ni samo neprestana akcija. Na voljo je tudi več poti skozi stopnje in za uspeh se lahko zanesemo na našo iznajdljivost in sposobnost raziskovanja.
Žal ta žanr počasi zgublja na veljavi, saj prodaja takšnih naslovov trpi, zato tudi založniki neradi vlagajo denarce v nastanek takšnih projektov. Prey denimo je bil moja osebna igra leta 2017, a dobički so bili slabi, zato se lahko za nadaljevanje bržkone obrišem pod nosom. Deus Ex serija prav tako ne kaže več znakov življenja, Dishonored pa tudi ostaja na mrzlem.
Eno redkih upanj je bila ponovno obujena znamka System Shock. Ta grozljiva serija se dogaja v vesoljski črnini, kjer se poskušamo na krovu vesoljske ladje izogniti ponoreli umetni inteligenci Shodan, poleg tega pa za nami grizejo še neljubi vesoljski organizmi.
System Shock je legendaren, a se je prodajal slabo. Zaradi njega je šel pod rušo razvijalec Looking Glass in franšiza je dolgo mirovala, dokler nedavno ni zopet vstala od mrtvih.
Tu se zgodba loči na dva dela. Studio Nightdive Studios dela na predelavi originala, a ta je naletel na ovire pri razvoju in celotna produkcija se je v bistvu resetirala in razvijalec je znova začel projekt, tokrat na drugem pogonu. Upamo, da jim uspe.
Veliko slabše so novice glede tretjega dela, na kateremu dela novonastali razvijalec OtherSide Entertainment. Na System Shcok 3 delajo veterani industrije, med njimi tudi Warren Spector, fotr Deus Ex serije, delal pa je tudi v preminulem Looking Glassu.
Založnik igre naj bi bil Starbreeze Studios, a ta je zaradi katastrofalne prodaje Overkill’s The Walking Dead praktično bankrotiral in je pravice prodal nazaj razvijalcu. System Shock 3 je tako zaenkrat brez založnika in očitno nihče noče finančno podpreti projekta.
Ta je sedaj praktično preklican. V zadnjih petih mesecih je studio zapustilo cel kup ljudi. In to pomembne osebe kot je denimo glavni pisec, glavni ustvarjalec stopenj in glavni programer. Vsi so posodobili svoje LinkedIn profile in ne kažejo več svoje zaposlenosti na System Shock 3.
Govorice je potrdil tudi anonimen vir na RPG Codex forumih, ki je povedal, da je bila praktično celotna ekipa razpuščena. Izjavil je še, da je bil razvojni tim precej majhen in da so delali na inovativni in sveži izkušnji, a obseg igre bi bil veliko manjši, kot bi morda ljudje pričakovali.
System Shock 3 je tako zelo verjetno mrtev in vse kar nam ostane je, da si ogledamo dražilnik, ki nas je ob ogledu precej navdušil. To je na žalost verjetno tudi vse, kar bomo dobili.
Tale novica je morda za nekatere že stara vest, saj se je zgodila par tednov nazaj, a nekako se je izmuznila med našimi filtri in o njej nismo poročali.
Kar nekaj časa nazaj je streamersko sceno precej razburkal dogodek, ko je razvijalec Epic Games iz svoje igre Fortnite za vedno odstranil popularnega FaZe Jarvisa. Ta si je svojo kazen nakopal zaradi nespametne poteze preizkušanja goljufij v igri Fortnite, da je pa zadeva postala še toliko hujša, je svoje podvige objavil na YouTubu.
Epicu ni bilo do heca, zato je za vedno odstranil njegov račun, čemur je sledilo slavno opravičilo Jarvisa, ko povsem zlomljen ni več vedel, kaj naj naredi s svojim življenjem.
Od tega je preteklo že nekaj časa in Jarvis se je odločil, da se morda preizkusi v glasbenih vodah. Specifično gre za rap in na YouTubu se je pojavil glasbeni spot za njegovo pesem Banned 4 Life.
O kvaliteti na temu mestu ne bi razpravljal, saj ima vsak svoj okus, a glede na razmerje všečkov in nevšečkov ljudje niso najbolj navdušeni. Morda vam največ pove najbolje ocenjeni komentar pod posnetkom:
FaZe Jarvis verjetno zadevo ne vzema preresno in njegova YouTube kariera gre v precej predvidljivo smer, saj ustvarja bolj ali manj click-bait posnetke, ki mu zaenkrat prinašajo ogromno ogledov in verjetno tudi denarcev. Zanimivo je, da v besedilu bolj malo zasledimo glede Fortnita in je v bistvu več hvaljenja o njegovih zasluženih milijonih ter kako strelja otroke z ostrostrelko. Ne, besedilo mu ne bo prislužilo Grammya.
Sem se pa ob FaZe Jarvis podvigu spomnil na vse druge ljudi, ki jih je v slavo dvignil Fortnite, a samo za hip. Kaj se je potem zgodilo s temi ljudmi, ko so enkrat preživeli svojih 15 minut slave?
Poglejmo si Backpack Kida. Russell Horning je zaslovel s svojim plesom The Floss, ki je postal zaščitni znak Fortnita in Russell je prav zaradi te igre postal znan po celemu svetu. Kasneje je želel tožiti Epic in mu ni uspelo. Vendar Backpack Kid še ni povsem izginil iz scene.
Tudi on se je želel preizkusiti v rapperskih vodah in je posledično sproduciral video Flossin, ki pa prav tako ni naletel na ravno dober odziv. Komentarje si poglejte kar sami spodaj, za razliko od Jarvisa pa Russell s svojo muziko misli povsem resno, saj je nato izdal še nekaj glasbenih izdelkov.
Spletna stran CNET je v svoje pisarne zvlekla popularni telefon Motorola Razr in tega vpregla v napravo, ki je imela samo eno nalogo: dodobra stestirati kvaliteto materiala pri upogibanju in s tem ugotoviti življenjsko dobo tega izdelka.
Takšna analiza bi prav prišla marsikateri stranki. Razr se namreč prodaja zelo dobro, a zase zahteva kar 1.500 €. Ne vem za vas, ampak če bi odštel takšno količino novcev za neko novo tehnologijo, želim potem, da mi zadeva streže vrsto let brez problemov, namesto da jo imam vsak teden na servisu.
CNET je upogibanje telefona preko naprave “FoldBot” spravil na kamere in gledalci so lahko preklapljanje telefona spremljali v živo. A hitro se je pokazalo, da Razr morda ni vse tisto, kar obljublja Motorola.
Končni rezultati so pokazali okvaro po samo 27.000 upogibanjih. Pri telefonu je odstopil tečaj in zadeve ni bilo več moč preklopiti, je pa Razr ostal drugače v popolnoma funkcionalnemu stanju.
Kaj torej to pomeni? Če denimo navaden uporabnik dnevno prepogne telefon med 80 in 150x, bi Razr začel kazati okvare po samo pol oz. enemu letu. To je seveda kriminalno malo, pa čeprav Motorola nudi dve leti garancije ter dodatno leto jamstva za okvare med normalno uporabo.
Pri rezultatih je potrebno vzeti v zakup dve stvari. Med prenosom v živo je postalo opazno, da so se problemi začeli kazati že veliko prej, saj je naprava včasih Razr upognila samo na pol, kar zna kazati na delne okvare veliko pred končni zlom.
Voditelj prenosa v živo je tudi priznal, da morda naprava ni bila pravilno konfigurirana za upogibanje, saj podjetje za FoldBota pri pripravljanju ni imelo Razrja.
Motorola se je na rezultate odzvala in seveda niso zadovoljni. CNET test in njihova naprava naj bi po nepotrebnem obremenjevala ležaj in tako vplivala na rezultate, ki so povsem lažni. V odgovor so prilepili posnetek svojega testa, ki so ga označili za tistega pravega.
Resnica bržkone leži nekje vmes. Čeprav je CNET verjetno res pretiraval, ne gre spregledati, da so prvi testerji prikazali nekaj neobetavnih rezultatov. Razr pri nekateri škripa pri upogibanju, kar zagotovo ni dober znak za dolgoživost naprave. Še huje je, da so se pri uporabniku težave začele pojavljati po samo enemu dnevu uporabe.
Če se vam ne sanja kdo je Bong Joon-ho, potem zagotovo pri svojih filmih ne marate korejskih govorcev ter podnapisov. Gre namreč za priznanega režiserja, ki je v svoji karieri ustvaril kar nekaj velikih filmskih dosežkov, zaradi katerih je postal znan ne samo v Južni Koreji, ampak po celemu svetu.
Med njegova najbolj priznana dela spadajo filmi Memories of Murder, The Host in Snowpiercer. Čeprav so bili vsi ti projekti uspešni, mu je največji met uspel z lanskoletnim Parasite filmom, kateri je včeraj na podelitvi Oskarjev pobral vrsto nagrad in se vpisal v zgodovino.
Parasite ima precej zanimiv zaplet: revna družina se infiltrira v družbo premožnih in tam odkrije temačne skrivnosti. Vse ni samo v štoriji, saj je Bong Joon-ho v svoj izdelek vpeljal tudi vrsto zanimiv karakterjev in odlično spisanih dialogov.
Rezultat je odlična pojedina, ki je na Oskarjih pobrala kipce za najboljši izvirni scenarij, najboljši tujejezični film, Bong Joon-ho pa je v roke prejel nagrado za najboljšega režiserja. Parasite pa je prejel tudi tisto glavno titulo za najboljši film in s tem premagal težkokategornike tipa Bilo je nekoč v Hollywoodu, The Irishmana ter 1917.
Parasite je tako postal legendaren, saj je to prvi tujejezični film, ki je pobral ta najbolj prestižni kipec. V tej kategoriji je bilo v preteklosti nominirano samo 11 ne-ameriških filmov, v zadnjih letih je najbolj znani predstavnik bil Roma, ki pa mu dosežek na koncu ni uspel.
Bong Joon-ho je pri govoru pametno povedal, da če bi ljudje premagali oviro v obliki majhnih podnapisov, bi se jim odprl cel svet novih filmskih izdelkov.
Ostali kipci so romali v bolj kot ne prave roke. Joaquin Phoenix je za vlogo Jokerja dobil nagrado za najboljšega igralca, Brad Pitt za najboljšo stransko vlogo, Renee Zellweger za najboljšo igralko in Laura Dern za najboljšo žensko stransko vlogo.
Ste mislili, da ste preigrali Skyrim in vse njegove dodatke do konca in se rešili te igre za vedno? Žal se ne boste rešili tako zlahka, saj modderska skupnost stalno ustvarja nove impresivne izdelke, zaradi katerih vedno znova nalagamo nove Skyrim inštalacije.
Po impresivnemu Enderal projektu prihaja nova modifikacija Apotheosis, ta pa se bo umestila v bogato štorijalno okolje Elder Scrolls sveta.
Apotheosis je ogromna zadeva, saj avtorji napovedujejo, da se zna kosati z velikostjo uradnih DLC-jev. Igralci bomo morali raziskati 16 območjih Obliviona in Dreamsleeva, podali pa se bomo tudi v Battlespire.
Čaka nas zanimiva zgodba in stranske naloge, vsi dialogi pa bodo zvočno odigrani. Lahko bomo nadgrajevali svojo opremo ter nabirali legendarne artefakte ter orožja. Naša glavna naloga bo sestavljanje nečesa z imenom Heart of Lorkhan, avtorji pa pravijo, da bodo igralcem pustili proste roke pri igranju in vsa ta širna območja bomo lahko obiskovali poljubno ter se nalog lotili na svoj način.
Morda najbolj navdušuje sama podoba modifikacije, ki je temačna in precej grozljiva. Zadeva spominja na Bloodborne, kjer nas na vsakemu koraku zasledujejo nepredstavljive grozote iz bolnega uma pisatelja H.P. Lovecrafta.
Impresivni napovednik vas čaka spodaj in kakor izgleda čudovito, se zgodi grenak priokus, ko se spomniš na Skyrimov porazen sistem bojevanja. Morda bodo ustvarjalci kaj postorili tudi na temu področju, dobra novica pa je, da naj bi Apotheosis izšel že enkrat letos.
V preteklosti so se že pojavile govorice, da naj bi Netflix poskušal serijo Resident Evil pripeljati na naše televizijske zaslone. To niti ne bi bilo nič čudnega, saj je Nevidno zlo trenutno bolj popularno kot kadarkoli prej in franšiza ima zagotovo dovolj materiala, da bi iz nje lahko posneli eno hudo zanimiv izdelek.
Pretočni servis je včeraj po po pomoti na svoji strani objavil kratki opis nove serije, a ta zapis nato hitro umaknil. Bodite brez skrbi, objava se je zapisala v internetne arhive in tako si lahko kratko obnovo preberete na sledeči povezavi.
Mesto dogajanja tokrat očitno ne bo Raccoon City ampak Clearfield, kateri se nahaja v bližini Washingtona. Mestece vsebuje dve veliki zanimivosti: zlobno korporacijo Umbrella ter Greenwood Asylum, iz katerega stavimo, da se bodo pojavili prvi zombaklji v prisilnih jopičih. Po 26-ih letih se naj bi pojavil prvi izbruh virusa in prikazovati se bodo začele skrivnosti, ki so jih držali v rokah vsi večji igralci.
Zadeva se sliši zanimivo in če bo Netflix za krmilo produkcije postavil prave ljudi, znamo dobiti serijo, katera se zna kosati z Živimi mrtveci. Upamo samo, da se nova razvojna ekipa ne bo zgledovala po filmih. Original je bil v redu, a hitro je zadeva postala povsem nesmiselna in se začela zanašati samo še na akcijo, brez pravega grajenja atmosfere.
Le še nekaj dni nas loči do podelitve famoznih Oskarjev. Na portalu smo v zadnjem obdobju objavili recenzije filmov Judy, Dva papeža in Marriage Story. Vsi omenjeni so seveda nominirani za Oskarja in nekateri tudi glavni favoriti za osvojitev. Renee Zellweger, ki je odigrala Judy je že prejela tako Zlati globus kot Bafto za glavno žensko vlogo. Laura Dern pa si je z filmom Marriage Story prav tako priborila obe nagradi, kar je dobra popotnica za osvojitev Oskarja v kategoriji stranske ženske vloge. Na stavnicah za glavno moško vlogo prednjači Joaquin Phoenix in njegov Joker. In če so podelitve Zlatih globusov in Baft merodajne, si Oskarja za stransko vlogo lahko obeta še vedno šarmantni Brad Pitt.
Ostane nam še glavni favorit za režijo in film. Tukaj v igro vstopi Sam Mendes (Skyfall) in film 1917. Tako kot ostali je tudi on prejel nagradi, ki v svetu filma držita pomembno težo. Letošnje žirije so imele resnično težko delo, saj smo lahko uživali v kar nekaj odličnih delih. Ne glede na izid Oskarjev smo lahko zadovoljni predvsem filmoljubi.
V filmu se pojavi en kup znanih imen. Colin Firth, Andrew Scott in seveda Benedict Cumberbatch (na sliki). Foto: IMDB
Sedaj pa k resnim vprašanjem. Kaj je naredilo film 1917 in njegova režiserja Sama Mendesa tako zanimivega, da je pobral praktično vse nagrade za film, kinematografijo in režijo? Osebno bi v prvi vrsti rekel, da tehnična izvedba samega filma. Mendes je skupaj z direktorjem fotografije Rogerjem Deakinsom ustvaril res unikaten izdelek. Celoten film je namreč posnet v enem kosu. No, v resnici temu ni tako, je pa montaža vrhunsko izpeljana in gledalec dejansko dobi občutek, da je film sneman na mah. Temu botruje dejstvo, da so rezi med kadri narejeni ob specifičnih trenutkih in »nevidno« zmontirani, kar daje vtis neprekinjenega snemanja. Po besedah režiserja je najkrajša sekvenca trajala 39 sekund, najdaljša pa več kot 8 neprekinjenih minut.
Tudi dejstvo, da je 1917 postavljen v prvo svetovno vojno je voda na mlin filmu. Tematika prve svetovne vojne je v filmski industriji precej prezrta in sam še vedno čakam na dan, ko bo Hollywoodska mašinerija posnela film o Soški fronti. Drugače pa sama zgodba ni nikakršni presežek. Dva vojaka sta izbrana, da preneseta pismo z napotki, ki bi rešila 1600 življenj. Seveda morata to storiti v manj kot 24 urah. Vojaka Schofield (George Mackay – Captain Fantastic) in Blake (Dean Charles Chapman – Igre prestolov) se tako odpravita na nevarno misijo preko »nikogaršnje zemlje« v iskanju soborcev. Mendes je film posvetil svojemu dedku, ki je bil v Veliki vojni kurir in je na stara leta z njim delil zgodbe o tej izkušnji. Kot rečeno zgodba sama ni presežek, film kot celota pa izpade vrhunsko.
Goreča cerkev za katero so postavili ogromno konstrukcijo na kateri je bilo kar 2000 luči. Foto: IMDB
Poleg snemanja v »continuous shot« tehniki, lahko
občudujemo do potankosti narejeno scenografijo. Za film so skopali več kot
kilometer dolg bojni jarek, celoten travnik spremenili v zbombardirano puščavo,
postavili največjo konstrukcijo luči, da so naredili efekt goreče cerkve in res
poskrbeli za praktično vsak detajl. Kljub pozornemu gledanju filma sem opazil
redko katero napako. Z gotovostjo lahko rečem, da je Mendesu in Deakinsu uspelo
pričarati turobno vzdušje prve svetovne vojne.
Ali je vse našteto vredno Oskarja lahko z ogledom ocenite sami. Prepričan pa sem, da je 1917 eden najboljših vojnih filmov, ki ga brez strahu lahko postavimo ob bok Paths of Glory, Apocalypse Now, Saving Private Ryan in novejšim Dunkirk. Film priporočam navdušencem nad tehnično zahtevnimi deli in tistim, ki bi radi vsaj za dve uri stopili na bojišča Velike vojne in občutili strah in bedo naših dedkov in pradedkov.
Zanimivosti:
Igralci so 6 mesecev vadili tako v studiju kot na terenu, saj je vsak korak bil natančno odmerjen.
Prvi vojni film po 50 letih, ki je nominiran za Oskarja v kategoriji vizualni efekti.
V sceni, kjer nebo osvetljujejo s svetlobnimi raketami so morali zaradi pravilnih kotov svetlobe, rakete navezati na žice in jih pravilno usmeriti. Prav tako so bile kemično dodelane, da so dobili želeno barvo svetlobe.
Kljub neverjetno kompleksnemu načinu snemanja in mnogim preprekam jim je na koncu največ težav povzročil vžigalnik, ki se ni prižgal v določenem trenutku. Zaradi tega so skoraj v celoti izgubili en snemalni dan.
Biti ostareli RPG navdušenec je nekaj, česar ne privoščim nikomur. Če niso ravno ljubitelj japonskih RPG izkušenj, ki več ali manj ohranjajo svojo kvaliteto in nekatere serije so v zadnjih letih v nadaljevanjih dosegle že neslutene višave (kot je denimo Final Fantasy), ste zagotovo že seznanjeni z razočaranjem in solzami obupa nad svojimi najljubšimi serijami in tudi razvijalci.
Izdelek je lahko samo tako dober kot tisti, ki ga je ustvaril in v zadnjih letih sem opazil, da so moji nekdanji herojski studii padli pod vplive hitrega zaslužka, neiznajdljivosti ali pa so na lovorikah počivali toliko časa, da so ob poskusu ustvarjanja nove igre prišli do spoznanja, da preprosto v sebi nimajo več tiste magije iz njega dni.
Spodaj bom naštel tistih nekaj največjih razvijalcev, ki še danes obstajajo, a so zaradi čudnih razvojni odločitev izdali naslove, ki niso bili kaj prida. Nekateri so zato na robu prepada. Eni so postali že popolnoma neprepoznavni. Vsem je skupno to, da si iz vsega srca želim, da se poberejo in vendarle nekako najdejo pot stare slave.
Bioware
Ta kanadski razvijalec je eden tistih, ki že nekaj časa kroži okoli propada, kar je bilo včasih trditev, ki bi bila naravnost nora. Kako bi lahko poginil studio, ki nam je v preteklosti prinesel naslove kot so Baldur’s Gate, Neverwinter Nights, Jade Empire, Knights of the Old Republic in celotno Mass Effect trilogijo?
Bioware se je začel spuščati po klancu priljubljenosti nekje od igre Mass Effect 3 dalje. No, b bistvu so se težave začele kazati že kakšno leto prej, ko se je izrodil Dragon Age 2, a njegov krivec je bil EA, ki je razvijalcu takrat dal na voljo samo 16 mesecev za razvoj in tako je končni izdelek še presenetljivo kvaliteten.
Konec Mass Effecta 3 nam je glede na vse naše odločitve skozi trilogijo na koncu prinesel samo različno obarvane galaksije.
Zato se raje osredotočimo na Mass Effect 3 iz leta 2012 in igralci so bili takrat hudo razburjeni nad neprepričljivim koncem, ki je vse naše odločitve skozi celotno trilogijo vrgel v koš in ponudil praktično ponudil samo en in isti konec za vse karakterje. Večina oboževalcev serije se strinja, da je za tretji del Mass Effecta bil odgovoren zgolj Bioware in tu izgovarjanje na podlega založnika ni imelo prave podlage.
Njihov naslednji naslov Dragon Age: Inqusition je bil med kritiki dobro sprejet, a takrat je bila suša RPG-jev in špil je imel veliko pomanjkljivosti kot je denimo velik odprt svet, v kateremu smo počeli trapaste “fetch” naloge. Prav tako se je na temu mesto opazilo, da je razvijalec začel loviti trende namesto, da bi jih postavljal sam. Z Inqusition so želeli na svojo stran dobiti igralce, ki cenijo velike odprte svetove Bethesda iger, a žal je potrebno takšno okolico s čim tudi zapolniti. Seveda je to najlažje narediti tako, da v svoj svet vrineš kupček ponovljivih aktivnosti in videlo se je, da je Inqusition širok kot morje, a plitev kot luža. In to je bil tudi njihov zadnji kritično uspešen projekt, saj je nato Bioware naletel na težke trenutke.
Dragon Age: Inqusition ni bil slab, a globoke naloge iz prejšnjih delov so nadomestile neumne nalogice, kjer is največkrat nabiral predmete.
Vsi smo ugibali, kaj se bo zgodilo z Mass Effect. Serija je namreč kljub šibkemu koncu držala visoko priljubljenost in Bioware je dolgo pacal nadaljevanje. Po vseh letih razvoja smo vendarle prejeli Mass Effect: Andromedo, ki pa je bila ena velika katastrofa. Igralci so se pritoževali nad celo poplavo hroščev, neoptimiziranostjo ter bledo in nezanimivo zgodbo z nesimpatičnim likom, ki ni segel do pet prejšnjemu junaku Shepardu. Težko vam je razložiti to neizmerno razočaranost. Predstavljajte si, da bi CDPR delal leta na The Witcher 4, ki pa bil na koncu en kupček smrdljivega govna. Veliko oboževalcev je takrat naletelo na mrzel tuš in razblinile so se iluzije o magičnemu razvijalcu, ki v bistvu ni obstajal več in na površje so priplezali boleči spomini, ko si odkril, da Božiček ne obstaja zares.
Igra je tako razočarala, da se je založnik EA odločil, da prekliče razvoj vseh napovedanih DLC-jev in celotno franšizo za nekaj časa potisne na mrzlo. V seriji so tako ostala ogromna neodgovorjena vprašanja na katera morda ne bomo nikoli dobili odgovora.
Andromeda je imela to nesrečo, da se je morala primerjati z The Witcher 3, ki je Biowarov izdelek popolnoma nadvladal. Zgoraj slavna scena iz smešno nizko-kakovostne animacije obraza v vmesni sekvenci.
Že tu smo bili igralci zaskrbljeni, da bo EA ugasnil luč v Bioware pisarnah in razvijalca zaprl. A slednji je imel še en adut v rokavu in to je bila večigralska igra Anthem, ki naj bi se odkupila za vse bivše napake in razvijalca zopet dvignila v pozitivno luč.
Za tega sta tako Bioware kot EA dajala res velike obljube in projekt je bil med razvojem kodno imenovan Dylan, kot referenca na pevca Boba Dylana. Igra naj bi bila tako legendarna, da naj bi se o špilu govorilo leta po izidu. To se je res zgodilo, a ne tako kot si je zamislil Bioware.
Projekt je bil namreč še večji spodrsljaj kot Andromeda in Anthem je bil tako zabit v zemljo, da je očitno razvijalec popolnoma obupal nad projektom. Sicer že dolgo obljubljajo ogromni popravek, ki naj bi odpravil vse napake, a to so prazne besede, ki nimajo ravno prave podlage. V bistvu sploh še nisem videl, da bi kakšen razvijalec tako hitro dvignil roke nad svojim projektom. Recite kar hočete za Fallout 76, Bethesda se vsaj ne boji govoriti o njemu in dejansko pripravlja veliko razširitev Wastelanders, ki bo izšla brezplačno. Po drugi strani se je Bioware skoraj takoj začel pretvarjati, da projekt sploh ne obstaja.
Anthem je bil od začetka tako hroščat, da je bil praktično neigralen. Ko so to popravili, so igralci naleteli na prazen svet, brez prave vsebine. To se do danes še ni spremenilo. Je bilo pa letanje kul.
Vse kaže, da se je celotna ekipa premaknila na naslednji projekt Dragon Age 4, za katerega se sumi, da je zadnja priložnost razvijalca. Če še ta propade, bo najverjetneje EA-ju zmanjkalo potrpljenja in izgubili bomo še eno nekdaj ikonično ime.
Torej, kaj je šlo pri Biowaru narobe? Kot pri vsakemu razvijalcu, ki jih bom popisal med mojo serijo člankov o RPG razvijalcih, krivda bržkone leži na temu, da so studio zapustili vodilni ljudje. Leta 2010 sta pisarne zapustila ustanovitelja Ray Muzyka in Greg Zeschuk, ki sta skrbela za vizijo podjetja, to pa se je zgodilo 3 leta po temu, ko je studio kupil EA.
Večina igralcev za padec kvalitete obtožuje ravno tega neslavnega založnika, ki je prej pokopal že celo vrsto razvijalcev, a to ni čista resnica. Bioware je pod EA-jem izdal vrsto kritično priznanih naslovov kot so denimo Dragon Age: Origins in Mass Effect 2. Prav tako je EA razvijalcu za Anthem ponudil dodatni razvojni čas, a je ta to odklonil.
Veliko težav oriše odličen članek Jason Schreierja “How BioWare’s Anthem Went Wrong“. Bioware se je dolgo mučil s pomanjkanjem pravega vodstva in leta razvoja so šla v prazno, ko se člani ekipe niso mogli dogovoriti, na čemu sploh delajo in kaj ta njihova igra sploh je. V studiu je dejansko veljalo prepričanje, da bo vse v redu, saj bo težave na koncu rešila Bioware magija. To je pojem, ko so v zadnjih mesecih razvoja končno ujeli svoj ritem in delali dolge ure brez prestanka in tako nadoknadili leta zaostanka ter na koncu le dostavili nek produkt. Zadeva se jim je komajda posrečila v Dragon Age: Inqusition, žal pa je magija izpuhtela v zrak ob Andromedi in Anthemu.
Ko je Bioware kazal prve slike iz Anthema se jim sploh še ni sanjalo, kakšna bo igra, razen to, da bo večigralska in postavljena v ogromen svet.
In to sploh ni bila magija, ampak švic, solze in živčni zlomi delavcev, ki so delali nečloveške ure pod ogromnim pritiskom. Bioware je imel baje v svojih pisarnah prav posebno sobo, kamor so se lahko šli delavci izjokat, preden so se vrnili za PC-je klamfati kodo. Veliko jih je zapustilo razvoj zaradi prevelikega stresa. Kako bi takšni delavci potem lahko izgotovili naslov, v kateremu bi se čutila ljubezen in strast? Nič čudnega, da so zavrnili EA-jevo ponudbo za dodatni razvojni čas pri Anthemu, saj so imeli verjetno igre takrat že vrh glave in so se samo želeli premakniti na drug projekt.
Probleme jim je tudi dolgo delal Frostbite pogon, katerega je EA zahteval v vseh svojih naslovih. Ta je bil prava muka za delo, saj je bil sprva ustvarjen za Battlefield igre in mu je manjkalo ogromno funkcij, iz katerih bi sestavil prepričljiv RPG svet. Manjkalo je tudi ogromne dokumentacije, ki jih najdeš pri konkurenčnih izdelkih, zato so si programerji pulili lase ob najbolj trivialnih zadevah ter tako po nepotrebnem podaljševali razvojni čas.
Pogon Frostbite je razvijalcu dolga leta glavobola, a EA je pri njemu vztrajal. Čudno potem, da je njihov razvijalec Respawn lahko uporabil Unreal Engine 4 za izdelavo Jedi: Fallen Order.
Bioware še ni mrtev. Kakor pravijo zaposleni, se je po izidu Schreier članka v studiu zgodilo veliko sprememb in veliko so se naučili iz svojih preteklih napak. Svoje novo znanje bodo uporabili v prihajajočem Dragon Age 4, ki naj bi bil vse to, kar je iz razvijalca naredilo tako prepoznavno ime.
A to so samo besede, ki smo jih iz njihovih ust že slišali. Dejstvo ostaja, da je Bioware v zadnjih letih izgubil veliko kreativnih oseb, ki so že leta bila pri podjetju. Leta 2017 je studio zapustil Aaryn Flynn, ki je bil dolga leta generalni direktor, njegovo pozicijo je zavzel Casey Hudson, ki je prat tako razvijalca zapsutil elta 2014, a se je vrnil na novo delovno pozicijo. Po 14-ih letih je podjetje zapustil tudi kreativni direktor Mike Laidlaw. Po 22-ih letih pa se je od pisarn poslovil tudi James Ohlen, ki je bil vodilni dizajner iger Baldur’s Gate, Dragon age, Neverwinter Nights in Jade Empire. Poslovil se je tudi njihov pisec Drew Karpyshyn, ki je spisal scenarij in praktično celotni dialog za Knights of the Old Republic.
Veliko nas je mnenja, da je Dragon Age 4 še zadnja šansa razvijalca, da se reši zaprtja, čeprav govorice pravijo, da naj bi začel tudi razvijati novi Mass Effect.
Osebno res upam, da se Bioware pobere in spočne nek izdelek, za katerega imajo izkušnje in si tako pridobijo nazaj nekaj zaupanja. Recimo Knights of the Old Republic 3? EA si lasti pravice do izdelave Star Wars iger in Bioware je spočel prvi del, zato bi bil ta projekt kot naročen za njih. Čas je, da prenehajo slediti sodobne “battle royale” in ustvarijo nekaj, v čemur so domači in zaradi česar so nenazadnje sploh vrisali na igričarski zemljevid.
Končno lahko izkusite Grand Theft Auto 5 v njegovemu polnemu sijaju. Igralci so si dolgo želeli mesto Liberty Citya izkusiti tudi v virtualni realnosti. Špil je namreč za nekaj takega popoln: vsebuje celo goro zanimivih aktivnosti, ogromno okolico ter sprehajanje peš ali pa v avtu. Ki je velikokrat ukraden. Z orožjem. Ki ga je v tej igri cel kup.
GTA 5 se torej zdi perfekten za VR izkušnjo, a žal se razvijalcu Rockstar ne da s tem ukvarjati, saj od tega ne bi zaslužili toliko kot od preprostih mikrotransakcij.
Zato se je zopet izkazala skupnost in spočela modifikacijo, ki sliši na ime R.E.A.L.
Na njenemu razvoju je začel delati Reddit uporabnik LukeRoss00 in temu je bilo dovolj tega, da svoje priljubljene igre ni mogel izkusiti v navidezni resničnosti. Po dolgem delu je včeraj izdal že četrto različico modifikacije, ki je dodala nekaj pomembnih stvari. Najbolj pomembno je to, da je v delujoče stanje spravil vmesne sekvence ter poenostavil postopek inštalacije. Sedaj samo odpakirate mapo v direktorij z igro in poženete zagonsko datoteko.
Poleg tega lahko po novem prilagajate grafične nastavitve, brez da bi morali ponovno zagnati igro in po novem je podprto tudi glajenje robov.
Modifikacijo si lahko prenesete iz GitHub strani ter se takoj začnete zabavati v bolj pristnemu svetu kriminala.
Tower of Time je popularni webtoon, ki brezplačno izhaja že vse od leta 2010 in bo sedaj dobil tudi svojo televizijsko adaptacijo.
Če vam je morda fraza webtoon neznanka, potem vedite, da gre za korejske digitalne stripe, ki postajajo čedalje bolj popularni tudi drugod po svetu. Eden najbolj znanih predstavnikov teh stripov je strip Tower of God, kateri spremlja zgodbo dečka z imenom Twenty-Fifth Bam oz. Twenty-Fifth Night, ki je referenca na čas njegovega rojstva.
Fantič je celo življenje preživel pod skrivnostnim stolpom, družbo pa mu je delala samo njegova prijateljica in učiteljica Rachel. Ta ima ždenja pod stolpom enega dneva dovolj, zato se odpravi v stolp, saj želi videti zvezde. Man se odpravi za njo in ob vznožju stolpa ga čuvaj opozori, da bo svoje odgovore našel na vrhu stolpa, a se bo moral najprej prebiti čez nadstropja, vsako od njih pa mu bo ponudilo poseben izziv.
Štorija se zdi zanimiva in to je bilo dovolj, da je lastnik stripa Naver Webtoon stopil v partnerstvo z Rialto Entertainmentom, plod njunega dela pa bo anime serija, ki se je lahko veselimo poleti letošnjega leta. Tower of God je tako postal prvi korejski webtoon izdelek, ki bo dobil svoj anime in bo morda odprl vrata za tudi druge takšne sorodne izdelke.
Spodaj si lahko ogledate posnetek, ustvarjen iz strani skupnosti, ki vam zna namigniti na priokus prihajajočega animeja. Tower of God stripe si lahko brezplačno preberete na sledeči povezavi, nov del pa izide vsak ponedeljek.