Pretočni servis Netflix že dolgo špika v smer animejev in po nekaj neuspelih projektih jim je končno uspelo sproducirati uspešen izdelek v podobi animeja One Piece, ki so ga predelali v format serije z resničnimi igralci, vse skupaj pa je bilo seveda podprto z dobro mero posebnih učinkov, saj drugače bolj težko uresničiš predstave gusarja, ki se lahko raztegne kot povprečen ponedeljek.
Netflix pri teh svojih iskanjih novih franšiz ne potrebuje veliko, saj takoj ko najde nekaj uspešnega iz tega spočne cel kup projektov: The Witcher je imel denimo dobro sprejeto 1. sezono, kar je izrodilo nadaljevanja in stranske projekte in po enaki poti gre zdaj očitno tudi One Piece. Uspeh serije jih je opogumil, zato so najavili predelavo originalne risane serije in mange, ki jo bo na novo zrisal studio WIT Studio.
Najava je prišla preko kratkega dražilnika v katerem vidimo nekega risarja, ki rigorozno riše neko podobico za katero se na koncu izkaže, da je to prva podobica iz predelane serije. WIT Studio vsekakor ni slaba izbira, saj je ta poprej ustvaril animeje Attack on Titan in Spy x Family. Predelava nas bo vrnila povsem na začetek originalnega animeja in mange in ta izvirna pripoved je znana tudi pod imenom “East Blue Saga”.
Nova serija bo nosila ime The One Piece in je marsikoga ujela povsem nepripravljenega in najava tako ni povsod prejela univerzalne hvale. Prvi razlog je Netflixova serija z živimi igralci, ki je sama po sebi v bistvu predelava, zato delanje še ene risane obnove niti nima pravega smisla.
A drugi še večji razlog za negativne kritike je dejstvo, da originalna anime serija še vedno traja. Spočeta je bila sicer davnega leta 1999, le dve leti po izidu mange, ki jo je julija leta 1997 predstavil svetu Eiichiro Oda in od takrat redno dostavlja novo vsebino – do sedaj se je nabralo že skoraj 1.100 epizod. Zato je malce bizarno slišati najavo predelave izdelka, ki je še vedno znotraj produkcije, čeprav zna biti gledanost kljub temu visoka. Ni jih namreč malo, ki se jim dandanes zdijo originalne epizode že malce zastarele za gledanje in bi radi One Piece izkusili v višji ločljivosti in to preko vseh pritiklin, ki jih s sabo prinaša sodobna animacija.
Še malo in minili bosta dve leti odkar je internet povsem ponorel za igro Elden Ring, z njo pa je razvijalec FromSoftware prišel do še večje prepoznavnosti, ki jo je že tako užival na račun svojih legendarnih naslovov kot so Dark Souls, Bloodborne in Sekiro. Elden Ring je bil njihov prvi poskus ustvarjanje odprtega sveta in ta žanr je pri igričarjih močno priljubljen, zato so ga igralci pozdravili in bili navdušeni nad resnično odprtosvetno akcijo, kjer te na mapi ne posiljuje cel kup ikon in nepotrebnih stranskih opravil.
Elden Ring je naphan z vsebino, a kot pri vsakem takem odličnem izdelku so se hitro začela pojavljati vprašanja ali bomo dobili še kakšno dodatno vsebino in kdaj bo ta izšla. FromSofware je kar dolgo molčal in zdelo se je, da se je nemara razvijalec že prestavil k svojemu naslednjemu projektu, nakar so letos februarja en dan preprosto napovedali prvi dodatek Shadow of the Erdtree, k temu dodali eno samcato uradno sliko, nakar so se zopet zavili v molk.
Pričakovali smo sicer da se bo razvijalec letos pojavil na podelitvi nagrad The Game Awards in tam pokazal kakšen igralni napovednik, ki bi nemara vseboval tudi datum izida, a se to ni zgodilo. Edina večja novica glede dodatka je prišla nazaj nekaj dni nazaj, ko je za japonsko spletno stran Game Watch spregovoril Yasuhiro Kitao, ki pri Elden Ringu dela kot producent in po njegovih besedah delo na dodatku poteka gladko, a da je izid še kar daleč stran. K temu je še dodal, da bo Shadow of the Erdtree podoben dodatku za Bloodborne in tako kot v The Old Hunters bomo tudi tule dobili nove bitke in NPC-je.
A morda je izid dodatka bližje kot pa smo mislili. Nekdo je na Redditu namreč opazil, da je trgovina Datablitz javno objavila naročilo novih kontrolerjev podjetja Thrustmaster, ki jih je to spočelo skupaj z založnikom Bandai Namco, ti pa so oviti v barve in teme Elden Ringa. In ti bodo na voljo februarja 2024 in naj bi bili tako izšli sočasno z razširitvijo Shadow of the Erdtree. In ne samo to: znotraj zapisa je najavljen tudi še drugi val kontrolerjev, ti pa naj bi izšli v 2025, ko naj bi izšla še druga razširitev za Elden Ring.
Mar FromSoftware načrtuje kar dva dodatka za Elden Ring? To sicer ne bi bilo nič presenetljivega, saj je v preteklosti za svoje naslove že delal takšno dodatno vsebino: Dark Souls 1 je dobil dodatek Artorias of the Abyss, Dark Souls 2 je dobil DLC-je Crown of the Sunken King, Crown of the Old Iron King in Crown of the Ivory King in Dark Souls 3 je prejel razširitvi Ashes of Ariandel in The Ringed City.
Koliko je novica legitimna je zdaj težko vedeti, a dober pokazatelj, da je morda na njej res nekaj je dejstvo, da je trgovina Datablitz hitro pobrisala svojo izjavo, zdaj pa je nekdo zahteval umik zajetih slik iz platform Imgur in celo MEGA, kar pomeni, da jih objava res žuli in so nas morda z njo želeli presenetiti. Nekdo je naredil varnostno kopijo slik in jih zopet naložil na Imgur, a tudi tej so verjetno že zdaj šteti dnevi.
Atomic Heart je ena tistih iger, ki bi ji bilo treba spremeniti samo par igralnih elementov in bi se lahko brez problema za klasične predstavnice žanra “immersive sim”. Prvih nekaj stopenj igre je naravnost odličnih, a stvari se spremenijo, ko enkrat stopimo v odprti svet in naletimo na tečne robote, ki se neprestano oživljajo, tempo igre pa takrat povsem izpuhti v zrak.
Razvijalec Mundfish svoj prvi naslov še vedno izdatno podpira preko posodobitev in nove vsebine, saj to nekako mora legalno početi na račun sezonske prepustnice, ki je vsem lastnikom obljubila dodatno vsebino. Atomic Heart je že prejel en DLC imenovan Annihilation Instinct, zdaj pa se pripravlja rojstvo drugega, ki se imenuje Trapped in Limbo in je glede na prvi malce daljši igralni napovednik presneto bizaren.
Kaj točno se bo v tem dodatku dogajalo Mundfish očitno še ni pripravljen povedati, vendar pa se bomo očitno preselili v alternativno dimenzijo, kjer so pravila že tako čudnega sovjetske baze Facility 3826 postavljena na glavo. Še vedno nas čaka veliko streljanja, a zdaj bomo to počeli skozi oči nekega kosmatinca, ki ne bo pokal samo medeninastih stričkov in v kekse preoblečene robote, ampak se bo vsake toliko preobrazil v raco in se nato spustil skozi dolge dirkalne steze, ki visijo kar v zraku, občasno pa bo treba postoriti množično deratizacijo pernate zalege.
Trapped in Limbo je res videti, kot da so razvijalci lahko sprostili vso svojo domišljijo in je bila za njih glavna naloga samo spočeti čimbolj čudno prvoosebno in tretjeosebno izkušnjo, ki se je lahko trenutno spomnijo. Uspešno igranje in pobiranje jabolk nam bo olajšalo igranje, saj bomo preko tega lahko nadgrajevali svoje veščine, preko igranja dodatka pa si bomo lahko odklenili sedem dodatnih preoblek, ki jih bomo nato lahko izrabili tudi med preigravanjem osnovne kampanje.
Trapped in Limbo izide 6. februarja 2024, originalno igro pa lahko izkusite preko servisa Game Pass ali pa si jo na Steamu privoščite po trenutno znižani ceni 34,79 €.
Ko sem v roke prejel kopijo igre Avatar: Frontiers of Pandora se iz mene ni izvil krik sreče, ampak sem bolj kot ne skomignil z rameni in sprožil inštalacijo igre na konzoli PlayStation 5. Do filmske franšize Avatar sem namreč dokaj ravnodušen in čeprav se bežno spomnim, da sem prvi del leta nazaj gledal v kinu in to z nameščenimi 3D očali, ogleda kina nisem zapustil z občutkom, da bi se rad v to franšizo še kdaj vrnil. Vendar pa je priznani režiser James Cameron drugačnega mnenja, zato načrtuje kar pet filmov z modro obarvanimi vesoljci Na’vi-ji, pa če je nam to všeč ali pa ne.
Skratka, drugega filma si še nisem ogledal in tudi ne vem, če se bom kdaj spravil v njegovo gledanja. Zato tudi igra Frontiers of Pandora morda ni namenjena zame, saj jo bodo primarno najbolj zavzeto zagrabili navijači Avatarja, ki so dolga leta sanjali o interaktivnem obisku planeta Pandore, Ubisoft pa jim je zdaj ustregel in jim pričaral odprtosvetno avanturo, ki sicer malce preveč spominja na njihovo lastno franšizo Far Cry, a nosi dovolj svojih igralnih prijemov, da je igra na splošno priporočljiva za preigravanje.
Razvojna ekipa: Ubisoft Montreal Založnik: Ubisoft Platforme: PS5, PC, XSX Nakup: Ubisoft Connect, PS5 Datum izida: 7. december 2023 Igrano na: PS5
NAPOVEDNIK
Poznavanje dogodkov iz filmov ni nujno, a dobro je, če vsaj poznate vsaj njihovo okvirno pripoved. Nastopamo v koži mladega domorodca, ki ga človeška organizacija RDA oziroma Resource Development Administration šola in vzgaja v ujetništvu znotraj neke baze, nakar se zgodi upor, ki je znan iz filmov in kar naenkrat svojim človeškim gospodarjem predstavljamo samo strošek, ki ga je treba hraniti in mu prazniti mačji WC. Znajdemo se praktično pred smrtjo, vendar smo v zadnji sekundi rešeni in skupaj z drugimi uporniki moramo prebegniti iz baze. Uvod je dokaj dolg in na začetku se moramo kar nekaj časa sprehajati skozi dolgočasne sive hodnike, kjer se čudimo nizkim stropom, dokler se ne spomnimo, da so Na’viji precej višji od ljudi. Nakar pokukamo na plano in zazijamo zaradi vsega čudovitega zelenja, ki nas udari naenkrat. Ta efekt, ko se pred nami odpre odprti zeleni svet Pandore je res zapomljiv in malce spomni na tisti trenutek, ko prvič zapustimo podzemno bazo v igri Fallout 3.
Razplet nadaljnjih dogodkov ni kakšno večje presenečenje in če ste že vajenih Ubisoftovih iger v odprtem svetu vam lahko brž postane jasno, kaj vam bo za početi skozi nekje 30-urno avanturo. Naš junak se pridruži skupini upornikov, ki jim je dovolj izkoriščanja iz strani zlobnih ljudi, zato jim je treba požgati baze in jih pri temu dodobra nabrcati v tazadnjo, na koncu pa se bo treba soočiti še z glavnim šefom Johnom Mercerjem in njegovo generalko Angelo Harding.
Ustvarjalniku lika sicer ne manjka opcij, a Na’vi-ji so si med sabo tako podobni, da kakšnega unikatnega protagonista ne boste ustvarili.
Zaplet se sliši kot nekaj, kar bi bilo izmaknjeno iz Far Cryja in potreba po maščevanju je v igrah že tako izcuzana tema, da deluje že kar nekam utrujajoče a na nek način je to idealno ujemanje za Avatar, ki prav tako vsebuje že stokrat videno zgodbo in reference na domorodce in zlobne zavojevalce, ki so preslikava Indijancev in Američanov ne poznajo praktično nobene subtilnosti.
Skratka, z zgodbo se ne obremenjujte preveč saj je tam bolj za izgovor da ima naš Na’vi neko rdečo nit, ki pa nas preveč ne vleče naprej in velika krivda za to leži na likih. Večino vaše družbe bodo predstavljali drugi Na’vi-ji in nisem sicer prepričan, če si lahko rasističen do izmišljenih vesoljcev, a vseeno moram to zapisati: Na’vi-ji so praktično vsi enaki in za povrh še nosijo slična imena. To je jasno že takoj na začetku, ko ustvarjate svoj lik saj mu lahko spreminjate barvo kože in razne vzorce, a razlike pri vsemu temu so praktično neločljive, tako da sem brž obupal nad ustvarjanjem nekega unikatnega lika. Nakar stopimo v bazo in prav tako naletimo na Na’vi-je, ki so videti kot kloni drug drugega in v bistvu sem jih lahko ločil samo glede na njihova oblačila. To je težava, saj se na vse te like nato ne moremo navezati, če jih ves čas mešamo med sabo, zgodba pa tako zgubi nekaj tiste udarnosti, ki bi jo lahko dostavila v vmesnih sekvencah.
Svet je čudovit, a včasih je pragozd kar preveč gost, zato takrat pride posebni pogled, ki obarva tiste najbolj pomembne reči.
Bolje se je zato osredotočiti na samo igranje, ki ga izvajamo iz prvoosebne perspektive in raziskovanje Pandore nam lahko tako hitro zleze pod kožo. Naš modri heroj je hiter in mu med tekanjem praktično ne zmanjka zaloge kondicije, lahko daleč skoči in preko bližnjic hitro spleza na razna drevesa. Tekanja med različnimi objektivi je kar precej in Frontiers of Pandora se od Far Cry-ja razlikuje tudi po tem, da ne gledate ves čas v mini mapo, ampak imate samo približno smer cilja, nakar je na vas da najdete pot do njega. To je sicer dvorezen meč, saj je dobrodošlo to, da vas igra napeljuje na organsko raziskovanje sveta, a po drugi strani je navigacija skozi zelene gozdove brez kakšnih pravih pokazateljev za orientacijo. Tako kot v novejših Assassin’s Creed igrah se lahko odločite med dvema različicama raziskovanja: eno vam samo namigne, kje se nahaja vaš objektiv, medtem ko vam drugi nadaljnjo pot točno nakaže in ni me sram priznati, da sem se hitro odločil za slednjega.
Na začetku boste večino prečkanja poti opravili peš, ne traja pa dolgo, da si prislužite svojega lastnega letečega Ikrana, ki ga lahko prikličite kadarkoli: med preprostim sprehajanjem ali pa med spektakularnim padanjem iz pečine, kjer vas pobere sredi leta. Zanimivo je da šele mnogo kasneje dobimo prevozno sredstvo, ki gre po tleh, a takrat za njegovo uporabo niti ni nekega razloga, saj je Ikran preprosto hitrejši in bolj enostaven za uporabo, poleg tega pa nam omogoča napadanje sovražnih baz kar iz zraka.
Boj ni slab in vsebuje kar nekaj različnih orožij iz strani Na’vi-jev in človeške vojske.
Boj je še en sestavni del igralne izkušnje in tudi pri temu lahko potegnemo kar nekaj vzporednic z igro Far Cry. Napadali bomo ljudi in ti prihajajo v dveh različicah: navadni vojaki in tisti, ki so zaklenjeni znotraj oklepljenih robotov. Na njih se lahko sprva spravimo preko loka in puščic, kasneje pa dobimo dostop tudi do druge orožarne in v roke poprimemo tudi bolj napredna orožja človeških zavojevalcev. Raznovrstnost sejal smrti sicer ni ne vem kako široka, lahko pa močnejše različice lokov, pušk, brzostrelk in podobnega pridobimo preko opravljanja stranskih misij.
Vaša glavna naloga bo izničenje sovražnih baz, ki se začnejo nekam hitro ponavljati, napadov na baze, ki so razdeljena tudi glede na stopnje sovražnikov, pa se lahko lotite tudi prikrito. Našemu Na’vi-ju lahko skozi opravljanje misij nataknemo bolj čvrst oklep in druge naveske zaradi česar bo postal bolj odporen na poškodbe, nadgrajujemo pa mu lahko tudi posebne sposobnosti, med katerimi mi je najbolj prišla tista, ki mi je omogočala, da sem vojaka znotraj hodeče mehanizirane konzerve instantno potegnil ven, kar mi je skozi igro prikrajšalo lepo število glavobolov.
Vsi ljudje niso zlobni in pomagajo uporništvo, kar je dobrodošlo, saj bi domača baza med samimi domorodci izpadla malce preveč enolično.
Avatar: Frontiers of Pandora se izkaže za zadovoljiv izdelek, ki ga bodo najbolj pozdravili oboževalci franšize, saj bodo ti lažje spregledali minuse kot so ponavljajoče naloge, manj unikatni NPC-ji in štorijo, ki ne vleče preveč naprej, a postane v zadnjih nekaj misijah dokaj adrenalinska in štorijo pripelje do zadovoljivega zaključka. Tole je tudi Ubisoftova najlepša igra do sedaj in se po tehnični naprednosti tako lahko kosa s filmskimi izdelki Jamesa Camerona, na konzoli PlayStation 5 pa nisem zabeležil nobenega zatikanja ali rušenja, hkrati pa je bil dobro izkoriščen igralni plošček DualSense.
In morda največji dosežek te igre je dejstvo, da mi je dejansko zopet spodbudila zanimanje za ogled filmov, kar je vedno znak dober znak za igro, ki je bila izdelana po licenci.
Razvijalec Bethesda je lani praznoval obletnico franšize Fallout, saj je ta doživela že svoj 25. rojstni dan. Brez skrbi: od izida igre Fallout 3, ki je bila tudi prva izpod Bethesdinih rok, še ni preteklo toliko let, tako da niste še tako stari. Govora je namreč o tisti čisto prvi Fallout igri, ki je izšla leta 1997 in jo spočel zdaj umrli studio Black Isle Studios in res ne vem, zakaj pri založniku še ni odobril uradne predelave prvih dveh iger, saj bi se te zagotovo dobro prodale in so več kot potrebne obnove.
A namesto tega se je Bethesda raje odločila obnoviti zadnji enoigralski del Fallout 4, ki je izšel leta 2015. Za tega je bila ob obletnici obljubljena nadgradnja, ki bi bila sicer namenjena aktualnim verzijam konzol PlayStation 5 in Xbox Series X, izboljšave pa bi prišle tudi na PC. Nadgradnja bi priskrbela podporo za višje ločljivosti in sličice na sekundo, dodatno vsebino za Creation Club in ogromno popravkov hroščev, ki so ostali v kodi tudi po tem, ko je Bethesda leta nazaj za igro prenehala izdajati popravke.
Thank you for your patience with us as we work on the Fallout 4 next-gen update. We know you're excited, and so are we! But we need a bit more time and look forward to an exciting return to the Commonwealth in 2024.
Vendar pa od originalne najave dalje o predelavi nismo slišali prav ničesar, kar je malce bizarno, saj je nadgradnja slišati kot dokaj enostaven projekt in ni neka popolna obdelava pri kateri bi bila celotna koda preseljena v nov pogon. V letu 2023 nismo dobili niti ene sličice, kaj šele kakšnega napovednika in Bethesda je končno prekinila molk včeraj, ko je preko X-a nepresenetljivo najavila, da bo posodobitev prispela šele enkrat v 2024.
Bo ta predelava na koncu večja kot je bila sprva napovedano in je Bethesda zato potreboval ves ta dodatni razvojni čas? Kdo bi vedel, a bolj se zdi verjetno, da namerava založnik izid predelave prestaviti bližje k izidu televizijske serije, ki bo na pretočnem servisu Prime Video premiero doživela aprila naslednje leto. Serija zna vplivati na prodajo iger, saj se je nekaj podobnega zgodilo ob premierah Netflixovih televizijskih obdelavah iger The Witcher in Cyberpunk 2077, ko so gledalci med epizodami obujali spomine na interaktivne izkušnje in nato skočili v ponovno ali pa čisto novo preigravanje sorodnih iger. Čisto možno je, da Bethesda upa na podoben rezultat in želi takšnim gledalcem dostaviti še sveže prenovljeno igralno izkušnjo, za povrh pa zna ta vključevati dodatek plačljivih modov, kot se je to zgodilo v nedavni prenovi Skyrima.
Nadgrajeni Fallout 4 tako prihaja šele v 2024, kar ga v bistvu postavi samo leto stran od praznovanja svoje 10. obletnice.
Po začetnem navdušenju nad igro Starfield so se zdaj strasti nekoliko umirile in mnenja igralcev na Steamu so presodila, da je igra zgolj samo povprečna in ne tista prelomnica v žanru raziskovanja vesolja kot so nekateri pričakovali pred izidom.
Že od začetka se je pričakovalo, da bo igra zares šele vzcvetela takrat ko bo za njih poprijela modderska skupnost, saj je ta enako postorila za pretekle igre razvijalca Bethesda, kot so The Elder Scrolls: Morrowind, Oblivion in Skyrim ter Fallout 3 in 4.
Delo na igri je začel tudi priznani modder Cosideci, ki je najbolj znan po svojem odličnem dodatku Skyrim Together. Ta naredi točno tisto, kar lahko tudi sklepate iz imena: omogoča preigravanje Skyrimove enoigralske kampanje v družbi drugih igralcev in enako funkcijo je zdaj nameraval preseliti tudi v Starfield, preko moda Starfield Together.
A žal od tega projekta ne bo nič, saj je modder na svojem Discordu eksplicitno izrazil svoje občutke do Starfielda. Namreč z modom se je začel ukvarjati še preden se je sploh spravil v igranje in uspelo mu je preseliti okoli 70 % funkcij iz moda Skyrim Together, nakar se je spravil v samo igranje Starfielda, saj je treba te zadeve nato tudi testirati. A potem je prišel do spoznanja, da je bil ves njegov trud trud zaman, saj je spoznal “da je igra j*beno zanič”.
Modder je Starfield označil za dolgočasnega in da mu manjka tista glavna prvina vseh Bethesdinih iger: raziskovanje zanimivega in ročnega ustvarjenega sveta, ki ga tu enostavno ni.
Zato je sklenil, da prekliče razvoj modifikacije, saj ne namerava vložiti še stotine ur v izdelavo moda za igro, ki si tega truda ne zasluži. Do sedaj spočeto delo je zdaj javno dostopno in je namenjeno vsem tistim, ki bi radi dokončali to, kar je začel, a modder opozarja, da je treba v kodiranje in optimizacijo najverjetneje treba vložiti 100+ ur
Starfield je bil sicer za Bethesdo finančni uspeh, saj je igra tri tedne po izidu nabrala 10 milijonov igralcev, na začetku decembra pa ta številka presegla 12 milijonov. Vprašanje sicer ostaja, koliko od teh je igro dejansko kupilo in koliko je v njeno igranje skočilo preko servisa Game Pass, kjer je Starfield na voljo že od prvega dneva izida.
Te dni se zabavam s preigravanjem RPG igre Warhammer 40k: Rogue Trader in kot devičnik znotraj Warhammer 40k univerzuma sem hitro prišel do spoznanja, da je ta znanstveno-fantastični okoliš presneto kul in bi ga rad izkusil tudi še kje drugje. Warhammer 40k ima sicer kup iger, a večina njih smrdi samo po hitrem zaslužku na račun slavnega imena, najdejo pa se tudi izjeme.
Ena teh je Space Marine, ki ga je razvijalec Relic Entertainment izdelal leta 2011 in ta je brž postal popularen. Dostavil je namreč ravno tisto, kar so oboževalci te franšize tudi že dolgo zahtevali: brutalno tretjeosebno akcijo, kjer v vlogi vesoljskega marinca koljemo vesoljsko zalego in vse to počnemo v imenu Imperatorja.
Ni čudno potem, da so igralci hitro začeli vzklikati po nadaljevanju, ki pa je zahtevalo desetletje preden je bilo sploh prvič najavljeno. Na novem poglavju dela razvijalec Saber Interactive in sprva je bila igra začrtana za konec leta 2023, vendar pa tega datuma ne bo ujela. Založnik Focus Home Interactive je izid prestavil že prejšnji mesec in to na drugo polovico leta 2024, zdaj pa smo dobili bolj točen datum izida, ki se bo zgodil 9. septembra 2024.
To je kar pošten zamik, tako da bo igra izšla 9 mesecev po originalno začrtanem datumu izida. Focus Home pravi, da bo razvijalec Saber ta čas porabil za poliranje igralnih mehanik, ki so v daljšem igralnem napovedniku sicer videti solidne, a tisti novinarji, ki so igro že lahko preizkusili nad igro niso bili navdušeni, saj naj bi moral biti boj malce bolj odziven in udarci z mečem bolj brutalni, kar nekaj od njih pa se je potožilo tudi nad zvokom.
Grafično je zadeva vsekakor videti kot poštena nadgradnja v primerjavi z originalom, ki je sicer dobil manjšo predelavo v obliki Anniversary Edition, a bi si morda zaslužil tudi večjo obnovo v pogonu drugega dela.
Po več kot 20 letih zabave bo že tako pojemajoči trg črne komedije izgubil še enega zastopnika. Serija Curb Your Enthusiasm, pri nas poznana pod imenom Nikar tako živahno, bo namreč naslednje leto doživela svojo 12. sezono, ta pa bo hkrati tudi zadnja.
Slovo je napovedal Larry David, ki je ustvarjalec te črne komedije, hkrati pa v njej nosi glavno vlogo. Serija meša dogodke iz resničnega življenja in fikcije, tako da je Larry v svojem svetu poznan po svojih resničnih dosežkih, med katerimi je zagotovo najbolj pomemben snovanje legendarne serije Seinfeld, zraven pa dobimo cel kup izmišljenih situacij, v katere se naslovni junak zaplete včasih po lastni krivdi, včasih pa po spletu naključij. Zadevo odlikuje črn humor, ki je v zgodnjih sezonah tako začinjen, da ga verjetno v današnjem svetu nihče ne bi odobril za snemanje in visoka stopnja improvizacije, zaradi katere liki kot za stavo prebijajo 4. zid in včasih preprosto izbruhnejo v smeh.
Tako kot junaki Seinfelda se tudi Larry znajde v raznih situacijah do katerih pride predvsem na račun svojih pikolovskih izjav in pri teh, zaradi svoje Hollywoodske slave, naleti na cel kup priznanih filmskih igralcev in drugih znanih osebnosti. Med temi se znajdejo legendarni režiser Martin Scorsese, igralci Ben Stiller, Michael J. Fox, Ricky Gervais, David Schwimmer in celotna zasedba Seinfelda preko katere je bila posneta tudi kratka epizoda v obliki oživitve serije.
Serija je svoje življenje začela leta 1999 in to v podobi enournega filma Larry David: Curb Your Enthusiasm, nakar se je oktobra rodila prva sezona. Te so si nato sledile dokaj redno in med njimi je bilo največ dve leti razlike, stvari pa so se sunkovito zasukale v 8. sezoni, ko je med to in 9. sezono preteklo kar 6 let. Na tem mestu je Larry že začel omenjati konec serije, a se je ta potem vedno nekako vrnila nazaj: 9. sezono smo dobili leta 2017, 10. v letu 2020 in 11. v 2021. Za naslednje leto se pripravlja 12. sezona, ta pa je očitno res zadnja, saj je Larry David za spletno stran Deadline sporočil, da se lahko preko te končno poslovi od fiktivnega Larryja, ki je v seriji povsem drugačen od njegove resnične osebnosti. K temu je dodal, da tisti, ki ga bodo iskali, ga lahko najdejo znotraj organizacije Zdravniki brez meja.
— Curb Your Enthusiasm – Larry David Latest News (@curb_david) December 15, 2023
Seveda se lahko zgodi tudi preobrat in se Larry premisli, a zdi se, da je tokrat zabavi res konec. HBO, kjer si lahko trenutno ogledamo vse pretekle epizode, je izjavil, da se Larry sam odloča, kdaj bo s serijo nadaljeval in kdaj jo bo zaključil in da so zanj vrata vedno odprta. Vendar pa jih po drugi strani Larry David zdaj šteje že 76 in nihče mu ne bi res zameril, če si po vseh teh letih pisanja scenarijev in igranju končno vzame nekaj zasluženega počitka.
Premiera 12. sezone se bo zgodila 4. februarja 2024, dobili pa bomo 10 epizod – zadnja od njih se bo zavrtela 7. aprila istega leta.
Izid igre The Last of Us Part 2 je bil leta 2020 med kritiki sprejet z univerzalno hvala, a skoraj povsod je obviselo vprašanje: “Kje je večigralski del, ki je bil ena večjih privlačnosti prvega poglavja?”. No, razvijalec Naughty Dog je nameraval večigralsko zabavo, ki smo jo v originalu poznali pod imenom Factions, splaviti skupaj z enoigralsko kampanjo, a je bil primoran takrat načrte spremeniti. Factions 2.0 namreč še ni bil pripravljen za izid in ekipa je na njem nadaljevala delo, vmes pa so minevala leta brez kakršnikoli posodobitev.
Šef Naughty Doga, Neil Druckmann, je leta 2022 izjavil, da večigralstva ni na spregled zaradi enega preprostega razloga: projekt je postal precej večji kot pa si ga je sprva zamislila ekipa, zato so vanj zlili dodatna razvojna sredstva in končna zadeva bi morala zaradi svoje kakovosti in enormnosti preseči vsa pričakovanja igralcev.
Da pa vse ne leži samo na poliranju izdelka se je pokazalo maja letos, ko je Naughty Dog zopet najavil, da Factions 2.0 še nekaj časa ne bomo igrali, nakar je spletna stran Bloomberg poročala, da so se v razvoju pojavili enormni zapleti. V razvoj naj bi posegel Sony, ki je za testiranje narejenega dela vpoklical svojega novega partnerja studio Bungie, ki je zaradi kovanja igre Destiny 2 in njenih dodatkov veljal za prekaljenega mačka večigralskih naslovov. In ta nad videnim ni bil impresioniran, zaradi česar je Sony naknadno zmanjšal ekipo, ki je delala na tem projektu in mnogi so zato ugibali, da od Factions 2.0 na koncu ne bo nič.
Ta teorija se je izkazala za veljavno, saj je Naughty Dog v večernih urah napovedal tudi uradni preklic projekta. Na uradni strani so zapisali, da je bila ta odločitev izjemno težka in da se zavedajo, da bo vest razočarala veliko igralcev. Med prehodom na polni razvoj so uvideli, kako široke so postale njihove ambicije, zato bi razvoj in vzdrževanje večigralskega dela zahteval delo vseh članov ekipe, kar pa bi resno nato vplivalo na njihovo možnost delanja enoigralskih izkušenj. Zato so se morali odločiti: postati večigralski studio, ki bi delal samo “live service” izkušnje ali pa naj nadaljujejo po poti kovanja odličnih enoigralskih kampanj. Odločitev je bila seveda jasna in po našem mnenju tudi pravilna.
Dobra novica je vsaj to, da je Naughty Dog v tej najavi priznal, da trenutno delajo na več kot eni enoigralski igri in že so se začela pojavljati ugibanja, kaj so ti trenutni projekti. Zaradi izjemno popularne serije je skoraj zagotovo v izdelavi že The Last of Us Part 3, studio pa zna pokukati tudi v kakšen drug žanr: že dolgo obstajajo govorice, da naj bi Naughty Dog izdeloval nek znanstveno-fantastični naslov.
Aplikacija Threads, ki je pet mesecev nazaj zaživela v ZDA in Združenem kraljestvu, je včeraj doživela svoje rojstvo tudi znotraj Evropske unije, kar pomeni, da je postala na voljo tudi v Sloveniji. Podjetje Meta je svojega konkurenta X-u dolgo držala izven rok evropskih uporabnikov, saj je morala zadostiti vsem pravilnikom, ki jih drži Evropska unija, hkrati pa se je bilo treba pripraviti na novi pravilnik Digital Markets Act oziroma DMA, ki bo zaživel v letu 2024.
Threads je na voljo preko spleta ali pa preko aplikacij za iOS in Android. Registracija je dokaj preprosta, saj je bil to nekdaj neločljivi del Instagrama, tako da lahko ob prehodu s sabo potegnete vse sledilce oziroma prijatelje, ki ste jih držali na Instagramu, platformo pa lahko uporabljate tudi brez računa, a potem ne boste mogli všečkati vsebine drugih in objavljati svojih prispevkov. Vse to vam je predstavljeno ob ustvarjanju računa, kjer morate na koncu samo še izbrati, ali želite svoj profil narediti javno dostopen ali zaseben in že ste pripravljeni na akcijo.
In zakaj točno bi nekdo želel sploh uporabljati to stvar? No, Threads je v bistvu alternativa X-a, kar pomeni, da je primarno namenjen objavljanju misli uporabnikov, iz teh pa se nato lahko razvije kakšna debata. Na takšen način je včasih obratoval Facebook, nakar je veliko pomembnejša postala video in slikovna vsebina, ki je dobila tudi večji doseg. Threads nas tako na nek način želi povrniti na stare čase, ko so bila družabna omrežja bolj, no, družabna in so se uporabniki dejansko pogovarjali med sabo, namesto da so si samo všečkali slike.
Aplikacija je pomembna tudi za Slovenijo, ki ni nikoli res posvojila Twitterja in čeprav na X-u imamo nekaj slovenskih uporabnikov, ta platforma na naših tleh niti približno ni tako popularna kot pa v drugih državah. Zato bo zanimivo videti, kako se bo zadeva pri nas prijela in če smo v Sloveniji z njo stopili v novo dobo spletne interakcije.
Threads je bil ob svojem originalnem izidu bolj ubožen, saj mu je manjkalo kup funkcionalnosti, ki jo ponuja konkurenca. Sčasoma je Meta dodala možnost sledenja specifičnih uporabnikov, ki z vami delijo enake interese, zdaj pa lahko svoje misli prepošljemo tudi na Instagram. Meta je včeraj pričela tudi s testiranjem združljivosti z ločenim omrežjem Mastodon, kar je bila ena ključnih obljub ob premierni splavitvi aplikacije.
Aplikacija je bila v ZDA in drugod po svetu dobro sprejeta, saj je v samo petih dneh nabrala več kot 100 milijonov uporabnikov, do 10. novembra pa naj bi ta številka narasla na 141 milijonov. A spletna stran Forbes je poročala, da je samo mesec po izidu interakcija uporabnikov upadla do celo -70 %, kar je takrat šlo verjetno na račun pomanjkanja pomembnih funkcij, ki jih Threads takrat enostavno ni imel in ljudje so se zato vračali na X. Zagon platforme znotraj Evrope bo zagotovo spet dvignil številke in te znajo biti zdaj, zaradi težav X-a z oglaševalci, morda nekoliko bolj obstojne.
Tako kot vsa družabna omrežja ima tudi Discord svoj pravilnik glede sprejemljivega obnašanja uporabnikov, ta pa je bil pred kratkim posodobljen in po novem vključuje tudi zapis glede transspolnih oseb.
Tako je prepovedano žaljenje takšnih zaščitenih skupin, žaljenje in grožnje LGBTQ skupnosti, izražanje zgražanja nad njimi, širjenje negativnih stereotipov glede transspolnosti in poskus segregacije in ločevanja takšnih oseb od že vzpostavljenih skupnosti.
Prepovedano je tudi namerno napačno imenovanje transspolnih oseb, ki se s tujko imenuje “deadnaming”. Ta beseda morda ni jasna čisto vsakemu uporabniku interneta, a v bistvu njen koncept ni preveč zakompliciran: ko se določena oseba odloči za drug spol temu navadno sledi tudi sprememba imena, ki jo loči od preteklosti.
Every week someone in the YouTube comments calls me Stephanie, and someone tries to deadname me by going "*Jim" because they're too stupid to realize it's not deadnaming me.
Then when called out they just repeat "lol u a man" over and over.
They're all so adorably impotent.
— Commander Stephanie Sterling (@JimSterling) March 6, 2022
Praktični primer je denimo popularni YouTuber Jim Sterling, ki je ob svojem prehodu spremenil ime na Stephanie Sterling in s tem tudi svoj osebni zaimek. Če bi ga zdaj še vedno klical Jim in ga označeval pod moškim zaimkom “on” potem bi se to imenovalo “deadnaming”, kar pri transspolnih osebah sproži negativne spomine na preteklost in to bi lahko označevali tudi kot psihično nasilje.
Discord just adopted an explicit prohibition against targeted misgendering and deadnaming in its hate speech policy 👏 This will help better protect trans and nonbinary people on the platform.
V pravilniku sicer obstajajo izjeme, saj ne boste ob napačnem poimenovanju določene osebe kar takoj izgubili dostop do svojega računa, saj se včasih človek spozabi ali pa za določeno osebo sploh ni vedel, da je ta spremenila spol in zdaj nosi novo ime. Vendar pa bodo tisti, ki bodo napačno poimenovanje uporabljali redno in več kot očitno namerno, sčasoma prejeli opozorilo, vsaka takšna žalitev pa bo ocenjena iz strani administratorjev glede na njihovo resnost. Takšni računi bodo prejeli oznako “at risk” in znajo biti ob nadaljnjih kršitvah tudi za vedno ukinjeni.
Organizacija GLAAD, ki se bori za pravice skupnosti LGBTQ je Discordovo potezo označila za pozitivno in zraven je še zaprosila, da tudi ostala večja družabna omrežja sprejmejo podobna pravila. Edini od večjih omrežij, ki se na podoben način zavzema za pravice transspolnih oseb je TikTok, medtem ko je imel X nekaj časa takšne stvari zapisane v svojem pravilniku, a so bile te umaknjene, ko je platformo prevzel Elon Musk.
Animeji oziroma japonska kultura na splošno v Sloveniji ni tako razširjena kot pa drugod po svetu. Razlogov za to je verjetno več, a verjetno sta glavna dejavnika manjše prebivalstvo in dejstvo, da navdušencev nad animeji še vedno drži neka stigma nenavadnežev, ki gledajo po cele dneve “risanke”. Vsak, ki si je kdaj pogledal kakšen anime izdelek ve, da to niti približno ne drži in čeprav tudi sam nisem navdušenec nad japonskimi podobicami v igričarskem in televizijskem svetu, žanr spoštujem in razumem, kako se lahko v njega hitro lahko zaljubiš.
Slovenska skupnost ljubiteljev animejev in mang je tako majhna, a k sreči vsebuje zavzete člane, ki se že leta trudijo slovenski narod prepričati, da skočijo v širok objem animejev in si v njem poiščejo svoj priljubljeni izdelek. Na tem področju že dolgo vztraja slovensko društvo Makkon, ki je pod istim imenom organizirala srečanja v živo, a zdaj se je ta ekipa upokojila, njihovo mesto pa so prevzeli mlajši člani, ki pod budnimi mentorji letos predstavljajo nov sejem MofuCon 2023.
Osebno obožujem takšna srečanja, ki so nastale zaradi strasti anime privržencev in to gibanje me spomni tudi na naše začetke, ko smo desetletje nazaj Slovence prepričevali, da igre niso samo “igrice” in da lahko preko njih doživiš globoke izkušnje, ki so lahko bolj zapomljive od tiste iz filmov ali pa serij. MofuCon privržencem animejev tudi omogoči, da se za vsaj en dan lahko počutijo kot doma med isto mislečimi, tisti bolj pogumni pa nase celo navržejo kakšno preobleko in se udeležijo cosplay tekmovanja. Kot rečeno: sam nisem oboževalec animejev, saj sem bolj zaljubljen v mešanje japonskega in zahodnega sveta, ki je spočelo zanimive zadeve, kot je denimo serija iger Silent Hill in na sejmu bo očitno poskrbljeno tudi za takšne ljudi kot sem jaz – v napovedniku namreč lahko vidimo izjemno detajlno poustvarjen lik Pyramid Heada, ki smo ga od bližje spoznali v igri Silent Hill 2.
Skratka, Mofucon resda ima animejevske korenine, a bo vseboval tudi širšo tematiko, tako da boste na svoj račun prišli tudi ljubitelji sodobnih in retro iger, predvsem pa boste navdušeni vsi tisti, ki radi gledate cosplayje.
Na voljo bo cel kup stojnic, med katerimi vas čaka tudi takšna z retro konzolami in tekmovanju v iz starodavne igre Sonic The Hedgehog 2, VR zabavam izpod rok društva SLOVR, tekmovanje iz igre Street Fighter 6, japonsko mečevanje, petje v karaokah ter cel kup stojnic z robo, ki je na običajnih slovenskih tržnicah ne boste našli.
Program dogajanja lahko najdete na uradni strani, na voljo pa bodo tudi predavanja na temo furryjev, anime kviz izpod društva Animoku, izmenjevalnica anime zakladov in profesionalno slikanje in snemanje na stojnici društva SloAnime.
MofuCon 2023 se bo odvil to soboto, 16. decembra na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, pred vhodom pa bo na dan dogodka možno kupiti vstopnice po ceni 7 €.
Tako kot vsako leto bo trgovina Epic Games tudi letos vse željne igralce obdarovala z brezplačnimi igrami. Letos jih bodo, glede na zapis na njihovem blogu, podelili kar 17, obdarovanje pa se je začelo z igro Destiny 2: Legacy Collection, ki jo lahko prevzamete preko te povezave vse do 20. decembra.
Destiny 2 je sicer sam po sebi brezplačen za igranje, a osnovna vsebina je praktično tam samo zato, da vas malce uvede v dogajanje. Pravo igranje zgodbe se skriva v dodatkih in v tem paketu dobite trojico njih: Shadowkeep, Beyond Light in The Witch Queen. To je kar nekaj ur fine večigralske zabave, ki je podprta tudi z zgodbo, čeprav ta novincem morda ne bo povsem jasna, saj je razvijalec Bungie umaknil originalno zgodbo in prvi dodatek Forsaken, tako da ste porinjeni v dogajanje kar sredi zgodbe in si je morda predhodne dogodke najbolje obnoviti preko posnetkov na YouTubu.
Destiny 2 se je sicer zapletel v nekaj večjih težav, saj zadnji dodatek Lightfall, ki ni zajet v paket Legacy Collection, igralcev ni očaral, zaradi česar so upadle številke igralcev, s tem pa so se sprožila tudi odpuščanja. Morda Bungie upa, da bo preko tega brezplačnega paketa v igranje privabil novo občinstvo, ki bo nato voljno zapraviti dodatne denarce za mikrotransakcije.
Skladno z brezplačnim paketom se je začela tudi nova razprodaja, med znižanimi naslovi pa je zagotovo najbolj pomemben Alan Wake 2, ki se je letos na podelitvi The Game Awards med drugim potegoval tudi za titulo igre leta. Igro Alan Wake 2 je na PC-ju moč kupiti samo preko Epic Games trgovine in tako bo tudi ostalo, saj je Epic tisti, ki je pri igri služil kot založnik. Igra je zdaj znižana za 20 %, a pri njej lahko izkoristimo tudi bon, ki ste ga dobili ob prevzemu igre Destiny 2: Legacy Collection. Bon zniža vsako igro, ki stane vsaj 14,99 €, za še dodatnih 33 %, tako da Alan Wake 2 na koncu stane 26,79 €, kar je za tako svež naslov odlična cena.
Vsak nakup aktivira tudi sistem Epic Rewards, ki pri vsaki kupljeni igri na vaš Epic Games račun povrne 10 % od opravljenega nakupa. Te denarce lahko nato porabite za znižanje cen drugih iger, te procente pa lahko tudi združite in si nato privoščite kakšen večji nakup – a imejte na umu, da imajo omejen rok trajanja in jih je treba izkoristiti v 25 mesecih.
Razprodaja in brezplačna podelitev iger bo trajala vse do 10. januarja.
Igra The Division 2 je danes stara že štiri leta in čeprav igra ni nikoli dosegla viškov popularnosti svojega vzornika Destiny 2, je vseeno nabrala dovolj igralcev, da ji je založnik Ubisoft skozi leta redno dodajal vsebino. Francozi so se na enem mestu odločili, da ima The Division 2 še vedno veliko neizpolnjenega potenciala, zato so se spravili v delanje povsem nove plačljive vsebine, za igro pa je bila napovedana tudi večja prenova, ki zaenkrat nosi uradno ime Project Resolve.
Razvijalec Massive Entertainment namerava Project Resolve spočeti februarja naslednje leto in s to posodobitvijo se bodo zgodile velike spremembe v igralnih načinih PvE in PvP. Orožja, strelski spopadi in druga oprema bodo uravnoteženi glede na dosedanje želje igralcev. Popravljeno bo ogromno hroščev in optimizacija igre bo še izboljšana, kar je več dela kot pa je videti na papirju. The Division 2 je namreč že dokaj star naslov, tako da mora razvijalci delati tudi na popravkih za prejšnjo generacijo konzol PlayStation 4 in Xbox One, zraven pa še skrbeti za aktualno generacijo konzol in za povrh še za PC. To je 5 različnih platform, ki jim sploh nismo še prišteli dodatne variante konzol kot so PlayStation 4 Pro in Xbox One X.
Ta večja posodobitev pa je zahtevala žrtvovanje DLC-ja in Massive Entertainment je moral sprejeti težko odločitev, da dodatek zamakne vse do leta 2025. Razvijalec pravi, da bo Project Resolve med drugim položil temelje za izdelavo DLC-ja, o tem pa se zaenkrat ne ve še ničesar.
The Division 2 bo tako dobil novo vsebino še 6 let po svojem izidu, kar je malce čudna odločitev, saj Ubisoft dela tudi na drugih The Division projektih, tako da si znajo ti med sabo krasti igralno bazo. Prihaja namreč še ločena igra The Division Heartland, ki naj bi izšla enkrat naslednje leto in bo za igranje povsem brezplačna, dela pa se tudi na mobilni igri The Division Resurgence. Ubisoft je najavil tudi razvoj čisto pravega nadaljevanja The Division 3, ki pa ga verjetno ne bomo videli še kar nekaj let, saj je bil najavljen septembra letos.
Če vam umetna inteligenca ponoči ne pusti spati, saj je njen skokovit razvoj začel ogrožati marsikakšno delo, ki se izvaja digitalno, potem ste morda kdaj že pomislili, da bi raje začeli razmišljati o poklicu, ki bi zahteval fizično delo. ChatGPT lahko spiše še tako natančna navodila za popravljanje pomivalnega stroja, a na koncu mora vseeno človeška roka poprijeti za izvijač in se lotiti dejanskega dela.
Vendar pa morda kmalu tudi takšne službe ne bodo več varne pred napredno tehnologijo, saj podjetja že leta delajo na hodečih robotih, ki bi postali koristni v marsikakšni industriji. Na takšnem projektu dela tudi podjetje Tesla, ki je začelo delo na svojem humanoidnem robotu septembra 2022 in takrat se je ta imenoval Bumblebee, videti pa je bil kot kup motorjev in vezja, ki ga je nekdo sestavil v človeku podobno obliko.
A že marca letos je stvar začela kazati napredek in Optimus – Gen 1 je bil videti že precej bolj izpopolnjeno. Tesla je včeraj predstavila naslednjo verzijo Optimus – Gen 2, ki je pokazal impresiven napredek v relativno kratkem času in če bodo njihovi mehaniki in inženirji še naprej tako pospešeno delali na inovacijah in razvoju znamo že v naslednjih dveh letih dobiti nekaj, kar bi legitimno lahko prevzelo opravljanje marsikakšnega poklica.
Optimus – Gen 2 se sicer še vedno premika kot da ga močno tišči na veliko potrebo in to komajda zadržuje, a inženirjem je uspelo dvigniti njegovo hitrost za 30 %, kar jim je uspelo na račun zmanjšane teže, saj je robot vmes shujšal kar za 10 kg. Kratki predstavitveni video pokaže Optimusa med hojo in delanjem počepov, a še najbolj impresiven je napredek v dlaneh, saj lahko obrača vsak prst posebej, robot pa je tako napreden, da zmore prilagajati stisk rok in prstov, tako da zna poprijeti za jajce in tega preložiti v košaro, brez da bi ga zdrobil v roki.
Stvar je v bistvu za gledanje kar malce srhljiva, saj imam neprestano občutek, da gledam neko osebo v preobleki in ne kup vezja in čipov, ki poskušajo posnemati človeške gibe. Robot je videti celo tako napredno, da so nekateri podvomili v avtentičnost videnega, zato se je na X-u oglasil Milan Kovac, ki je eden glavnih inženirjev Optimusa in zapisal, da video ni pohitren in ne vsebuje nikakršnih posebnih učinkov.
Excited to share our latest bot ! Amazing new platform to build the future of humanoid robotics upon. Very proud of the teams who've all been hard at work to get this to happen 🙂
This new generation, which is in effect the 3rd since we started the program less than 2 years ago,… https://t.co/k2kGFsXUuu
Tesla pravi, da bo Optimusa najprej začela izrabljati v svojih proizvodnih linijah, nakar ga bo začela prodajati. Direktor Elon Musk je označil ekipo, ki dela na robotu za podcenjeno in po njegovih izračunih bi lahko lahko prodali med 10 in 20 milijard enot Optimusa. Izpopolniti morajo samo še umetno inteligenco, ki jih v njihovih avtih Tesla še vedno povzroča preglavice, vendar pa za osnovno delovanje Optimusa spet ne potrebuješ neke blazne naprednosti, saj ga lahko posadiš za trak, kjer bo nato po cele dneve in noči izvajal ista opravila, za razliko od človeškega delavca pa ne bo nikoli zahteval dopusta, počitka ali pa bolniške odsotnosti. No, vse dokler ne pridemo do upora robotov, vendar pa je to še (najbrž) daleč v prihodnosti.
V 61. letu starosti se je od nas nenadoma poslovil igralec Andre Braugher, ta pa si je v svoji bogati filmski in televizijski karieri prislužil dve nagradi Emmy, njegova najbolj prepoznavna vloga pa je bil resnobni šef policije Raymond Holt znotraj popularne serije Brooklyn Nine-Nine.
Andre se je prvič resneje dokazal leta 1998 v seriji Homicide: Life on Street, kjer si je z vlogo detektiva Franka Pembletona prislužil Emmyja. Kot detektiv je nastopal tudi v seriji Hack, nakar se je v seriji Zdravnikova vest prelevil v psihiatra Darryla Nolana. Leta 2006 se je preizkusil v vlogi pretkanega zlikovca v mini seriji Thief, za ta svoj nastop pa si je prislužil drugega Emmyja.
Skozi leta je nato skočil še v cel kup serij in filmov, čeprav je skoraj vedno v njih nastopal v bolj stranskih vlogah. A četudi je bil stranski lik, je njegova prezenca poskrbela, da si si njegov obraz zapomnil: osebno se mi je vtisnil v spomin iz grozljivke Skrivnostna megla iz leta 2007, kjer je odigral soseda Thomasa in Andreja prvič srečamo medtem ko poskuša razočarano prižgati motorno žago.
Andre pa si je širšo prepoznavnost med mlajšimi gledalci pridobil preko serije Brooklyn Nine-Nine. Vloga Raymonda Holta je bila kot naročena zanj, saj se je pri njej odrezal odlično in gledalce je že od premierne epizode leta 2013 zabaval kot resnobni vodja policijske postaje Nine-Nine, ki veselje in žalost izraža z enako obrazno grimaso. Idealno se je ujel z igralcem Andyem Sambergom, ki je v seriji igral porednega detektiva Jaka Peralto, ta pa je bil s svojim kapetanom skoraj vedno na nasprotnih bregovih, čeprav sta na koncu vedno nekako našla skupno točko.
Serija Brooklyn Nine-Nine se je tekom svojega obstoja zapletla v nekaj moralnih težav, saj se je leta 2020 zgodil kontroverzen umor temnopoltega Georga Floyda, ki ga je policist Derek Chauvin pred celim kupom ljudi, ki so incident snemali preko telefonov, s stanjem na vratu zadušil, to pa je nato po ZDA sprožilo množične izgrede in proteste. Glede na to, da se celotna serija Brooklyn Nine-Nine vrti okoli policije in njihovih dogodivščin so morali pisci narediti nekaj premora, ravno Andre pa je v intervjuju za spletno stran Variety povedal, da policisti ne morejo kar sami kršiti zakona in deliti pravico glede na svoja načela. Andre se je takrat tudi zavzel, da se serija Brooklyn Nine-Nine v svojih novih epizodah dotakne takratnih protestov in da bi morale enako narediti tudi vse serije, ki se vrtijo glede dela policije.
Novico o njegovi smrti je sporočila njegova publicistka Jennifer Allen, razlog smrti pa je še ni čisto jasen, saj je znano samo to, da je umrl po kratki bitki z boleznijo. Za sabo je pustil ženo Ami Brabson ter tri otroke.
Razvijalec Fumi Games je svojo res unikatno izgledajočo igro Mouse prvič predstavil maja in takoj pritegnil pozornost novinarjev, saj je zadeva bila videti kot črno-bela različica Miki Miške iz leta 1930, le da je bila igra videti presneto bolj nasilna. V bistvu smo se takrat spraševali, če ne bo nemara razvijalca zadela kakšna tožba iz strani Disneyja, vendar pa se to očitno ni zgodilo, saj smo zdaj dobili prvi daljši igralni posnetek, ki je videti presneto zabaven.
V bistvu vizualno igra spominja na risanko Steamboat Willie, ki je izšla leta 1928 in je prvič predstavila lika Miki in Mini Miške, ta risanka pa bo januarja 2024 postala javna domena in morda se je ravno na ta način Fumi Games izognil kršenju avtorskih pravic, ki bi drugače k sebi hitro privabil bataljon odvetnikov.
Mouse bomo preigravali iz prvoosebne perspektive in razvijalec se je odločil za črno-belo barvno shemo, ki vsaj malce ublaži prizore nasilja, ki jih je tule presneto veliko. Naš protagonist namreč lahko preko bogatega nabora orožja nasprotnika upepeli, mu odstreli glavo, udari z bejzbolskim kijem, razstreli preko dinamita ali pa na njih preko streljanja spusti kar cel klavir, ki je pred tem zaradi nekega razloga visel nad njegovo glavo. Nasprotniki so raznoliki, saj bomo srečali navadne bandite, pse, robote in celo neko sorto letečih barab, ki se v zraku držijo s pomočjo propelerja.
Stvar je videti odlično in velik delež pri temu ne igra samo lepa podoba ampak tudi odlične animacije. Zaradi samega uporabniškega vmesnika igra malce spominja na BioShock in nazadnje sem takšen občutek ob gledanju napovednika dobil ob igri We Happy Few, ki pa se je na koncu izkazala za neko preživetveno streljanko, zaradi česar je hitro potonila v pozabo.
Upamo, da kaj takšnega ne bo veljalo za Mouse in da nam Fumi Games dostavi igralno izkušnjo, ki bo enako zanimiva kot njen prvi napovednik. Žal je to eden tistih naslovov, ki ga še dolgo ne bomo videli: Mouse ima namreč napovedan izid šele za enkrat v 2025.
Serija iger Persona je s svojim petim delom postala tako popularna, da so za njo poprijeli tudi tisti, ki navadno ne marajo animejev oziroma so jim odbijajoče mehanike japonskih RPG-jev. In ni jih bilo malo, ki so preko igre Persona 5 odkrili povsem nov žanr igričarske zabave za katerega v bistvu sploh niso vedeli prej, da obstaja, nakar so se spravili v raziskovanje dodatnih iger znotraj franšize Persona.
In zabave jim ne bo umanjkalo, saj ne samo da obstajajo pretekli deli, kjer vsak od njih zahteva nekje 100 ur za celotno preigravanje, sam peti del je dobil dve večji ločeni razširitvi Strikers in Tactica. Razvijalec Atlus je verjetno že sam izmučen od dostavljanja vsebine, ki se vrti okoli ene in iste franšize, zato so že dolgo nazaj napovedali nekaj povsem novega in sicer gre za naslov Metaphor: ReFantazio, ki je bil znova predstavljen na podelitvi The Game Awards, razvijalec pa je zdaj v novem videu povedal nekaj tistih bistvenih razlik, po katerih se bo ta igra razlikovala od tistih znotraj franšize Persona.
Kakšnih blaznih razlik sicer ne boste videli, saj se japonski razvijalci zelo radi oprimejo ene uspešne igralne formule in nato iz nje spočnejo cel kup iger, ki se igrajo praktično enako – samo poglejte si denimo serijo Yakuza. Tako bo tudi Metaphor: ReFantazio na moč podoben igram Persona, spremenila pa se bo okolica, saj bomo tule očitno gledali v bolj fantazijsko obarvan srednjeveški vek, medtem ko so se igre Persona odvijale v sodobnem času.
Zgodba kot sama je dokaj zanimiva, saj nas bo ReFantazio porinil v svet v katerem je ravnokar umrl kralj, a namesto da bi vladavina prešla v roke dediča, ta smrt tule sproži volitve in v teh lahko zmaga kdorkoli, ki je dovolj popularen in je eden tistih magičnih posebnežev za katerega se splača bojevati in mu mesečno plačevati davke. Naloga našega protagonista bo tako zbiranje podpore po celem fantazijskem svetu in tega bomo prečkali na krovu ogromne ladje, ki zna surfati po tleh ali pa se dvigniti na ogromne noge za tiste večje ovire na cesti.
Tako kot v igrah Persona nas tudi tule čaka veliko pogovarjanja z drugimi, s temi spremljevalci pa bomo lahko stkali prijateljske vezi, kar bo nato vplivalo na razvoj našega lika. Največja sprememba je vidna na področju boja, saj bo lahko igralec zdaj sam preklapljal med poteznim igralnim načinom in takšnim, kjer lahko nasprotnika pretepemo v realnem času. Atlus pravi, da bo izbira tu tičala na nas in da naj bi akcijski način uporabili za tiste nasprotnike, ki bi nam v poteznem načinu samo kradli čas, saj se gre za manjše nadloge, ki niso vredne taktičnega razmišljanja, zaradi česar se vprašaš, zakaj so potem sploh tam.
Metaphor: ReFantazio je še dokaj daleč stran, saj ga pričakujemo šele v jeseni 2024 in sicer za PC, PlayStation 4 in 5 ter Xbox Series X.
Nekdaj največji igričarski dogodek se je včeraj od nas poslovil za vedno. Morda se vam sicer zdi, da smo o smrti dogodka E3 oziroma Electronic Entertainment Expo že večkrat poročali, a temu ni čisto tako, saj smo vedno upali, da bo krovna organizacija ESA stvar vendarle nekako preoblikovala in se vrnila v polnem slogu. Žal pa je zdaj tudi teh upov konec, saj je ESA včeraj preko uradnega X profila napovedala, da je po več kot 20 letih prišel čas za slovo in da je E3 zdaj tudi uradno mrtev.
Novica sicer ni neko blazno presenečenje, saj se E3 za svoj obstoj bori vse od leta 2020, ko je bil zaradi pandemije Covid-19 preklican, nakar se je leta 2021 pojavil v digitalni obliki. Ta je bil presenetljivo dober, vendar pa so gledalci in novinarji vseeno upali, da se bo stvar vrnila tudi v živo, a takrat nihče ni vedel, da je bila ta digitalna izvedba zadnji E3, ki ga bomo kadarkoli doživeli.
Dogodek je bil nato leta 2022 spet odpovedan, ESA pa je obljubila, da se vrne v polnem sijaju leta 2023. Verjeli smo jim tudi mi, saj smo čutili, da so tole zadnji izdihljaji tega sejma in da ga želimo vsaj enkrat preizkusiti v živo, zato smo se tudi odpravili v Los Angeles. Snovanje verzije za 2023 je bilo spočetka videti dobro, saj se je ESA povezala z organizatorjem ReedPop, ki že dolgo izvaja sejme PAX in če bi kdo znal E3 rešiti muk bi bil to ravno on. A tudi ta naveza ni obrodila sadov, saj je udeležbo odpovedala sveta trojica Nintendo, Sony in Microsoft, nakar je svoj nastop preklical tudi Ubisoft. Na koncu je bil dogodek odpovedan, malce kasneje pa sta se razšla tudi ESA in ReedPop, zaradi česar je bil odpovedan tudi sejem v 2024.
Obstajale so sicer govorice, da se namerava E3 vrniti v 2025, vendar pa so zdaj tudi ti dogovori padli v vodo in ESA je po vseh pripetijah dokončno vrgla puško v koruzo in se odpovedala prirejanju dogodkov. Direktor Stanley Pierre-Louis je v intervjuju za The Washington Post povedal, da je bila odločitev težka, a da zdaj industrija deluje drugače in večja podjetja se odločajo za prirejanje svojih lastnih digitalnih konferenc, ki so za izvedbo cenejše, hkrati pa se založnikom ni treba boriti za z drugimi za pozornost igričarske publike.
Finančno izvedba E3-ja morda res nima več smisla, a vseeno je njegova usoda žalostna in nekakšna prelomnica v svetu dogodkov, ki postajajo čedalje bolj digitalni, ljudje pa izolirani drug od drugega. E3 je bil namreč dolgo nekakšen praznik igričarske industrije, saj so bili napovedniki za največje igre prikazani eden za drugim, gledalci pa so ob tem doživljali zaporedne orgazme. Prav tako je bil to dogodek, kjer so se tkale nove poslovne vezi med razvijalci, založniki in novinarji in to je bil prostor, kjer se je dalo preizkusiti igre mesece, če ne celo leto pred dejanskim izidom.
Ne smemo pa pozabiti, da nam je E3 leta dostavljal slavne cringe momente iz strani založnikov, ki so občasno na oder postavili ljudi, ki niti približno niso pravi za predstavljanje iger. Vsi se spomnimo slavne Konamijeve konference, kjer si komaj razumel govorjeno besedo ali pa Ubisoft, ki je na oder postavil pevca Jasona Derula, ki v živo ne zveni niti približno tako dobro kot pa preko Spotifyja.
E3 objokujejo tudi nekatera pomembna imena igričarske industrije. Hideo Kojima je njegovo smrt označil za “žalostne novice” in z radostjo v srcu se spominja stoječih ovacij, ki jih je prejel na odru pri predstavitvi igre Metal Gear Solid 2.
was on the floor showing the demo of the very first god of war so many years ago and got to see how excited people were to play this new weird game starring the angry guy with chains. truly changed my whole outlook.
Cory Balrog, ki ga poznamo kot režiserja iger God of War, se je na X-u spomnil svoje prve predstavitve Kratosa in nikoli ne pozabil veselih in navdušenih ljudi, ki so preigravali povsem novo igro, kjer je v glavni vlogi nastopal jezen možakar z verigami. K temu je pripisal, da je hkrati ljubil in tudi sovražil ta sejem.
S smrtjo E3-ja se je zaključila tudi določena era igričarske industrije in čeprav še vedno imamo dogodke kot so Gamescom in digitalni The Game Awards, je E3 še vedno bil nekaj posebnega in žal mi je vseh tistih mlajših igralcev, ki zdaj nikoli ne bodo mogli izkusiti njegovih predstavitev in bodo napovednike iger spremljali samo še digitalno.
DALL-E ni več edino spletno orodje, ki je možno na podlagi umetnopametnih algoritmov izdelati prepričljive slike, saj je zdaj na tem področju svoj izdelek izgotovilo tudi podjetje Meta, čeprav z manj privlačnim imenom.
Spletna stran Imagine with Meta AI je zaživela nekaj dni nazaj in deluje praktično enako kot prej omenjeni DALL-E: uporabnik v pozivno okence vtipka ukaz, ki nato služi za izdelavo slike, nakar počaka nekaj sekund in že je na voljo njegova zamišljena podobica v parih različnih izvedbah, ki jih nato lahko prenesemo na svojo napravo in delimo po spletu.
Tako kot druga podobna orodja ima tudi Imagine with Meta AI svoje pomanjkljivosti: zna izdelati samo slike v ločljivosti 1280 x 1280, shranimo pa jih lahko samo v zapisu JPEG. Vsaka od ustvarjenih sličic na sebi nosi tudi označbo “Imagined with AI”, s čimer se verjetno Meta poskuša zaščititi pred kršenjem kakšnih smernic glede umetne inteligence, za katere se v EU že pripravlja zakonik.
Meta pravi, da je bila njihova umetna inteligenca, uradno imenovana Emu, natrenirana preko 1,1 milijarde slik, ki jih najdemo na njihovih družabnih omrežjih Instagram in Facebook. Za učenje so bile uporabljene samo tiste slike, ki so označene kot javno dostopne, medtem ko tiste, ki so označene za ogled samo za prijateljem, v to učenje niso bile vključene. Skratka: nova umetna inteligenca se najverjetneje ni učila iz vaših zasebnih slik, a če je bil vaš obraz izpostavljen v kakšni javni skupini ali strani, potem je čisto možno, da je tudi vaša faca bila zajeta v milijarde drugih, ki so pripomogle k učenju ustvarjanja prepričljivih umetnopametno generiranih slik.
Imagine with Meta AI je za uporabo na voljo samo v ZDA in če se boste gor povezali preko Slovenije dobite žalostno obvestilo, da zadeva še ni na voljo pri nas. A če uporabite VPN in tega nastavite na ZDA aplikacija deluje brez problemov, se boste pa pred uporabo morali najprej prijaviti v svoj Meta račun, brez katerega ustvarjanje slik ni mogoče.
Več o dotični umetni inteligenci si lahko preberete v uradnem poročilu, ki ga je Meta izdala letos septembra.
