V serijo It’s Always Sunny in Philadelphia je leta 2005 verjelo bolj malo ljudi, saj je komična serija prišla izpod rok dokaj neznanega tria, ki so ga sestavljali Glenn Howerton, Charlie Day in Rob McElhenney. Vendar pa je trojica brž pokazala svoj izjemni talent za pisanje črne komedije, ko pa se je ekipi pridružil še legendarni igralec Danny DeVito pa je serija samo še pridobila na prepoznavnosti in zdaj stopa že v svojo 16. sezono, ki je nedavno dobila svoj prvi napovednik.
Serija It’s Always Sunny in Philadelphia je dolgo bila znana po temu, da je bila praktično vsaka njena sezona odlična, a po vseh teh letih je tudi ta malce padla po kvaliteti navzdol. Oboževalci se strinjajo, da zadnji dve sezoni nista dosegali vrhuncev prejšnjih in zdelo se je, da je tudi originalni trio ustvarjalcev in igralcev pri ustvarjanju izgubil nekaj zanosa. A od 15. sezone dalje so spočeli svoj podcast in pri obujanju spominov je hitro postalo jasno, da so vsi zopet postali zagreti za delanje novih epizod, ravno zaradi tega pa napovednik 16. sezone presneto obeta.
Po zadnji sezoni, ko se je celotna ekipa odpravila na Irsko, so se očitno zopet vsi vrnili na stara tla znotraj okrepčevalnica Paddy’s Pub in čaka nas spet cel kup komičnih zapletov. Frank in Charlie bosta končno odprla Charlijeva skrivnostna vrata, hudo dobra novica pa je tudi to, da se vračajo nekateri stari obrazi, kot sta denimo mami od Charlija in Maca ter brata McPoyle, upamo pa, da se bo vmes nekje pojavil še iznakaženi Cricket. Čaka nas tudi nekaj presenečenj, saj se bosta v 16. sezoni pojavila igralca Bryan Cranston in Aaron Paul, ki ju poznamo iz serije Kriva pota, tule pa ju bo okoli v limuzini prevažal Charlie, a razlog za njegovo šofiranje še ni znan.
16. sezona je po tem napovedniku videti vzpodbudno, gledali pa jo bomo od 7. junija dalje – pri nas bo na voljo preko pretočnega servisa Disney+.
Bil sem mnenja, da so zložljivi telefoni bili tista muha enodnevnica tipa 3D televizorji, ki bo popularna kakšen mesec, nakar se te tehnologije nihče ne bo več spomnil. A očitno nekaj je na temu, da lahko telefon raztegneš v tablico, saj Samsung še vedno dela na novih serijah izdelkov, zdaj pa se mu bo pridružil še Google, ki je včeraj na splet poslal dražilnik za svoj prvi prepogljivi telefon Pixel Fold.
Zaenkrat smo dobili samo kratki dražilnik, ki razkrije bore malo, a nič ne de, saj je že pred uradno najavo na splet ušlo cel kup govoric, ki pravijo, da bo naprava poganjalo čipovje Tensor G2, ki ga najdemo na telefonih Pixel 7. Ko bo naprava poklopljena bo na zunanji strani v nas gledal zaslon, premera 5,8 palca, medtem ko bo “telefonski” zaslon v premer meril 7,6 palca. Dobra naj bi bila tudi baterija, ki naj bi nam ob neprestani uporabi omogočila 24 ur tapkanja po telefonu.
Tule bo še ena kamera na zadnji strani in to je v bistvu vse, kar trenutno vemo o Pixel Foldu. Govorice pravijo, da bomo za eno kopijo naprave morali odšteti od 1.700 dolarjev dalje, kar je v bistvu skladno z vsemi zložljivimi telefoni, Google pa bo uradno večjo predstavitev na konferenci Google I/O, ki se bo odvila že 10. maja.
Discord je resda najbolj popularen čvekalni program med igralci, a vsebuje nekaj tečnih lastnosti, ki jih namerava razvijalec postopoma odpraviti. Eden večjih problemov se tiče prevelike zakompliciranosti glede uporabniških imen in dodajanja novih prijateljev, ki je v bistvu zagata, s katero se je srečal že marsikdo.
Težava tiči v dejstvu, da za dodajanje novega prijatelja ni dovolj samo to, da poznate njegovo ime, ampak morate poznati tudi njegov “discriminator”. Če ne veste kaj to je, potem pri tem neznanju niste sami, saj je Discord v svojem blog zapisu objasnil, da kar več kot 40 % vprašanih uporabnikov ni vedelo kakšen je njihov “discriminator” oziroma kaj ta beseda sploh pomeni.
To je problem, saj ta oznaka tvori velik del izkušnje povezovanja med uporabniki. “Discriminator” so namreč tiste štiri številke z lojtro, ki jih imate zapisane ob svojem uporabniškem imenu. To je vaš unikatna številka preko katere se ločite od drugih uporabnikov in ob dodajanju novega prijatelja je nujno potrebna, saj drugače ne morete biti prepričani, da ste vabilo za prijatelja poslali pravi osebi.
Situacijo dodatno zakomplicira dejstvo, da Discord imena med sabo loči tudi glede na velike ali male črke. Tako imata imeni BoriSe in Borise za sabo lahko dva različna uporabnika, izbira pravega pa je nato samo loterija.
Discord se je zdaj odločil vse skupaj poenostaviti, saj želi uporabnike med sabo povezati na bolj priročen in enostaven način. Discriminatorji se bodo tako kmalu poslovili in vsako ime bo postalo unikatno in bo sestavljeno samo iz malih črk, številk, znakov plus in podčrtaja, k temu pa bo dodano še sekundarno, prikazno ime, ki je v bistvu lahko karkoli si želite in lahko vsebuje tudi emotikone, to prikazno ime pa bo tisto, ki bo vidno vašim prijateljem. Obstoječa imena z discriminatorji bodo še vedno delovala in zaradi te spremembe ne boste izgubili nobenih prijateljev, a ime boste morali spremeniti v nekaj, kar ne bo vsebovala zadnjih štirih številk, zraven pa bo treba dodati še prikazno ime, ki za spremembo ne bo tako naporno.
Discord pravi, da se te spremembe ne bodo zgodile takoj, ampak postopoma. Prvi uporabniki bodo prejeli opomnike za spremembo imen v prihajajočih tednih, nakar se bo zadeva začela širiti skozi prihajajoče mesece. Časovno to ni ravno točno razporejeno, a Discord pravi, da se bo možnost spremembe imena vrstila glede na čas vaše registracije. V praksi to pomeni, da tisti, ki ste se za uporabo Discorda odločili med prvimi, boste tudi prej dobili možnost spremembe imena, to pa vam bo dalo veliko večjo šanso, da dobite unikatni vzdevek, ki ga še ni zasedel nekdo drug.
Po dveh letih od impresivnega prvenca se počasi pripravlja drugi del filma Dune, ki smo mu pri nas nataknili ime Peščeni planet. In to ime je še kako primerno za prvi napovednik Dune: Part Two, saj boste večino dvominutnega videa gledali v širno puščavo, ki pod površjem skriva zelo nevarne zveri.
Napovednik sicer ni preveč zgovoren, saj vidimo Paula (Timothée Chalamet) in Chani (Zendaya), ki se gledate v oči in se razgovarjata o prihodnosti Arrakisa, nakar Paul zapiči v puščavska tla klicalca puščavskih črvov, katerega namerava zajahati. Črva sicer ne vidimo v vsej njegovi mogočnosti, saj se pokaže samo neka zverina, ki se počasi dviga iz mivke, kar je dobro, saj veliko dandanašnjih filmov v svojih napovednikih pokaže čisto preveč.
Tudi za režijo drugega dela bo seveda poskrbel Denis Villeneuve, ta pa nam je v napovedniku ponudil vpogled v nekaj likov, ki jih v prvencu nismo videli. Tu je Florence Pugh, ki bo igrala princeso Irulan in Feyd-Rautha, ki ga kot gologlavec igra neprepoznavni Austin Butler, katerega smo nazadnje gledali znotraj filma Elvis.
Za razliko od originala drugi del Peščenega planeta ne bo moč istočasno gledati v kinih in pretočnem servisu HBO Max. Razlog za to je seveda dejstvo, da nas je pri prvencu še mučil koronavirus, zaradi česar je bila obiskanost kinodvoran bolj na dnu, delno pa krivda pripada tudi prenovi servisa HBO Max, ki bo takrat že nosil imel MAX, nikomur pa še zdaj ni točno jasno, kaj vse bo vsebovala njegova knjižnica naslovov.
Dune: Part Two se bo v kinih rodil 3. novembra, zaradi uspeha prvega dela pa se je nekaj začelo dogajati tudi na področju iger. Razvijalec in založnik Funcom je namreč napovedal izdelavo MMO-ja Dune: Awakening, ta pa se bo dogajal 8 let po filmu, le da bomo gledali v malce drugačen razplet dogodkov. Awakening bo v bistvu preživetveni MMO, ki se bo dogajal na Arrakisu, žal pa še vedno ne vemo ničesar glede potencialnega datuma izida.
Včerajšnji napovednik za igro Chrono Odyssey je marsikoga pustil odprtih ust, saj je razvijalec Npixel zadevo na splet poslal brez kakšnega predhodnega pompa, prikazani video pa je nakazal fantastično grafično podobo, ki je rezultat dela v pogonu Unreal Engine 5 ter temačno podobo z navidez naprednim bojem, zaradi česar igra spominja na nekaj, kar bi prav lahko uvrstili v nabor naslovov izpod razvijalca FromSoftware, ki je znan po svojih igrah Dark Souls in Elden Ring.
Npixel je Chrono Odyssey sprva najavil leta 2020, takrat pa je bila igra delana znotraj pogona Unreal Engine 4, razvijalec pa je od takrat že tako impresivno grafično podobo samo še nadgradil. Igranje bomo izvajali iz tretjeosebne perspektive, čakajo nas različni igralni poklici, nasprotnike pa bodo sestavljali običajni, manjši sovragi in bolj fantastično oblikovane beštije tipa zmaji.
Vse skupaj je videti kot odličen RPG, a žal je treba pričakovanja igralcev politi z malce hladne vode. Chrono Odyssey bo namreč MMO, zaradi česar je marsikakšen pristaš enoigralskih RPG-jev hitro zavil z očmi. A slabih novic tule še ni konec, saj je Npixel južnokorejski razvijalec, ti pa so znani po temu, da v svoje MMO-je zelo radi zapečejo gore mikrotranskacij in se svojih P2W mehanik niti ne skrivajo, niti se jih ne sramujejo. Poleg tega je Npixel v preteklosti promoviral web3 igre, ki igralcem ponujajo nakup NFT-jev, vse našteto pa iz Chrono Odysseyja naredi zadevo, ki jo lahko upravičeno sumničavo gledamo vse do samega izida.
Kdaj se bo ta zgodil še ni znano, saj vemo samo to, da bo igra enkrat izšla za PC in konzoli PlayStation 5 ter Xbox Series X.
Pripravite se na novo dozo dirkanja iz karavane Formule 1, saj je založnik EA za nas pripravil prvi igralni napovednik igre F1 23, ki jo sicer še vedno izdeluje Codemasters, a ta zdaj spada pod ameriškega gigantskega založnika, ki zaradi nabavljene licence F1 seveda ne namerava spustiti letnega novega poglavja.
F1 23 je grafično videti presneto impresivno, kar je malce presenetljivo glede na dejstvo, da bo igra poleg na PC-ju in trenutni generaciji konzol izšla tudi na sistemih PlayStation 4 in Xbox One. Codemasters se je za letošnje poglavje odločil zopet vrniti štorijalni način “Breaking Point”, ki je lani manjkal. Zgodba bo postavila Aidena Jacksona in Devon Butlerja, ki smo ga srečali kot našega nasprotnika v prejšnji igri, v isto, ambiciozno ekipo, ki se bo poskušala prebiti na prvo mesto izjemno tekmovalnega okolja Formule 1.
Codemasters pravi, da bo obnašanje bolidov tokrat še bolj realistično kot prej, saj so nadzor prilagodili glede na obnašanje resničnih dirkalnikov. Srečali boste vse licenčne dirkače in proge, med kateri bosta vključeni novi iz Las Vegasa in Katarja. Poleg sodobnih dirkališč se boste lahko zapeljali skozi nekatere legendarne proge, med katere spadajo francoska Paul Richard, kitajska Šanghaj in portugalska Portimão.
Poleg znova vključene zgodbe bo F1 23 povrnil še en pozabljen sistem in sicer rdeče zastavice, ki smo jih nazadnje videli v igri F1 2014. Poleg tega bo dodobra prenovljen sistem fizike, večigralstvo pa se bo malce zgledovalo po igri Assetto Corsa, tako da bo vsak igralec oceno, ki bo odražala njegovo varno vožnjo med spletnimi dirkami in tistimi, ki jih bo izvajal brez povezovanja na strežnike.
F1 23 s sabo prinaša kar nekaj zanimivosti, v igranju pa se bomo zabavali od 16. junija dalje.
Ko je Sony napovedal, da bo v filmske vode skočila tudi njihova dirkaška franšiza Gran Turismo, smo igralci vest malce čudno pogledali, saj nihče med igranjem teh, sicer kvalitetnih naslovov, ni nikoli pomislil: “Hej, tole bi bil pa lahko res hud film”. Gran Turismo namreč tudi ne vsebuje nobene zgodbe, saj preprosto skačemo iz ene dirko v drugo, se poskušamo zavihteti na prvo mesto ali pa pri kakšnem izzivu osvojiti zlati pokal.
Vendar pa se Sony ni dal prepričati v nasprotno in je v sodelovanje povabil režiserja Neilla Blomkampa, ta pa je skupaj spravil zgodbo, ki temelji na resničnih dogodkih. Spremljali bomo potovanje Janna Mardenborougha (Archie Madekwe), ki se je v prostem času kalil za profesionalnega virtualnega dirkača, nakar se je vpisal na tekmovanje GT Academy, tam pa ga nato opazi motoršportni agent Danny Moore (Orlando Bloom), ki ga nato poveže s trenerjem resničnih dirk: Jackom Salterjem (David Harbour).
Pri napovednik nas sicer ni prepričal, da bo tole obveljalo za nek film, ki ga je treba obvezno gledati v kinu, čeprav so producenti že pred izdajo napovednika obljubljali, da so za film razvili prav posebne zvočne učinke, ki naj bi gledalca prepričali, da ne sedi na udobnem sedežu sredi kina, ampak v pravem, rohnečem štirikolesniku.
Žal napovednik vsebuje tudi nekaj klišejskih zapletov, kjer se virtualnega dirkača podcenjuje in zasmehuje, nakar seveda ta preseneti s svojim talentom do pravega dirkanja. Še posebej tečen je lik trenerja Jacka, ki parkrat skozi napovednik omeni, da virtualno dirkanje ni enako resničnemu in da v igri lahko dirko vedno začneš od začetka, medtem ko je prava izkušnjo povsem drugačna – kot da je to res treba večkrat poudarjati in ni jasno vsakemu.
Prav tako sem se zaradi napovednika počutil presneto star, saj sem po dolgem času zopet ugledal igralca Orlanda Blooma, ki sem ga nazadnje spremljal v filmih Pirati s Karibov. Zato se ga spomnim kot dvajsetletnika, a od takrat je preteklo že toliko vode, da jih Bloom danes šteje že 46 let in to se mu tudi pozna.
Gran Turismo nas bo v kina vabil od 11. avgusta dalje.
Priljubljeni servis Game Pass je že nekaj časa na voljo v Sloveniji in Microsoft nam je za uvod pripravil presneto privlačno ponudbo, ki je prinesla 3 mesece naročnine po ceni enega samega evra. Američani so se zdaj odločili zadevo še popestriti, saj lahko od danes naprej vsak tisti, ki si lasti aktivno naročnino na PC-ju v 14-dnevni brezplačni preskus povabi do 5 prijateljev, ki so morda ta “igričarski Netflix” od vedno želeli preizkusiti, a morda jim je bilo na začetku škoda tistega evra ali pa si nemara ne lastijo kreditne kartice.
Do vabil dostopate preko aplikacije Xbox, ki je za zaganjanje Game Passa na PC-ju že tako nujno potrebna in jo ima vsak lastnik naročnine že zagotovo nameščeno. Na domači strani aplikacije pod zavihkom Game Pass boste na vrhu našli gumb “Give PC Game Pass”, za vabilo prijateljev pa lahko ustvarite posebno povezavo ali pa jih v zabavo povabite preko e-poštnega sporočila.
Na voljo imate 5 vabil, ta številka pa se bo z vsakim januarjem obnovila. Seveda pri zadevi obstajajo določene omejitve, ki jih je vredno omeniti. 14-dnevni brezplačni preskus igralcu ponudi poln katalog iger, ki se nahajajo znotraj knjižnice Game Pass, med temi pa najdemo tudi nedavno izdani Redfall, ki ga je najbolje izkusiti z drugimi prijatelji. Prav tako vam te preskus omogoči dostop do EA-jeve knjižnice EA Play, hkrati pa lahko izrabite bonuse iger League of Legends in Valorant, če na Game Pass povežete lastni Riot račun.
Vabila lahko izkoristijo samo tisti uporabniki, ki nikoli prej niso držali naročnine Game Pass, tisti izbrani prijatelji pa imajo 30 dni, da sprejmejo in aktivirajo vabilo, a s tem seveda ne bodo dobili možnosti svojih lastnih 5 vabil, saj bi se tako ujeli v neizhodno zanko vedno novih vabil.
14-dnevni preskus je na voljo samo za PC inačico Game Passa in ne Ultimate verzijo, ki omogoči igranje iger tudi na Xboxu, a za nas bi bila zadeva tako ali tako neuporabna, saj Game Pass Ultimate pri nas še ni na voljo. Več informacij glede vseh pravil in postopkov aktivacije najdete na uradni strani.
Preden ne začnete prezgodaj proslavljati nov del kmetijske sage Farming Simulator vas moramo že takoj na začetku opozoriti, da tole ni čisto zares nov del franšize, saj je Farming Simulator 23 ustvarjen za konzolo Nintendo Switch in telefone z operacijskima sistemoma Android in iOS. Razvijalec GIANTS Software si na ta način lahko privošči malce večji razvojni čas za svoja glavna poglavja, ki prihajajo v presledkih nekaj let in v zadnjem večjem poglavju smo se tako poigrali novembra 2021, nakar smo dobili dopolnjeno inačico Platinum, zdaj pa je telefonska verzija dobila svoj prvi igralni napovednik.
In ta je videti kot poštena nadgrajena prejšnje verzije, kar je veljalo tudi za Farming Simulator 22. Grafično gledamo v zadevo, ki je primerljiva s svojim PC bratom, čeprav bo tekla v manjši ločljivosti in ji bodo manjkali nekateri grafični bombončki. A igralna sredica ostaja slastna, saj nas čaka več kot 100 verno poustvarjenih strojev za kmečka opravila in 14 različnih pridelkov, ki jih bo treba obdelati na njivah.
Moč bo zajezditi tudi konje in skrbeti za raznovrsten nabor kmečkih živali, med katere lahko prištejemo ovce, prašiče, krave in tudi kokoši. Vse to bomo lahko izrabili za vzpostavljanje proizvodnih linij iz katerih bomo dobili moko, volno, jajca in mleko, to pa bomo lahko nato prodali in iz tega dobička nadgradili domači multikultivator.
Čakata nas dve različni mapi, ki se bosta geografsko hudo razlikovali. Bolj domača bo tista evropska, pokukali pa bomo lahko tudi na ameriško stran in se od bližje spoznali z njihovimi postopki kmetijstva.
Farming Simulator 23 izide 23. maja, za iOS in Android pa lahko že zdaj opravite predčasni registraciji.
Morrowind je za marsikoga še danes najboljši del franšize The Elder Scrolls, saj je Bethesda v tem delu ponudila največjo svobodo raziskovanja, svet pa je bil na račun tega, da se ne moreš kar teleportirati kamor ti pač srce poželi, naravnost ogromen, naloge na mapi pa niso kazale poti do cilja, zato si se moral zanašati na dnevnik in sam izgruntati pot do cilja.
Dinozaver kakršen sem se še dobro spomnim, kako je bilo to igro preigravati ob njenem izidu. Internet in njegovi vodiči leta 2002 niso bili tako razširjeni in sam v bistvu takrat sploh še nisem imel internetne povezave, tako da sem se res moral igranja lotiti povsem na svojo roko, ko pa kakšnega NPC-ja ali predmeta nisem našel, pa sem se poslužil priročnega orodja za ustvarjanje modov in si na določeno mesto pričaral želeni predmet, ki sem ga potreboval za dokončanje naloge.
To so bili povsem drugačni časi in od izida Morrowinda je pred kratkim preteklo že 21. leto, modderska ekipa projekta Skywind pa je to obletnico izkoristila za prikaz dobrih 20 minut povsem novega igranja, ki nas postavi v mesto Molag Amur, tam pa mora izslediti zlobnega čarovnika Delvama Andarysa.
Skywind je ogromen mod, ki bo predelal celotno vsebino Morrowinda v bolj moderen pogon Skyrima. Projekt je zdaj v izdelavi že deset let, ekipa pa še vedno ne ve, kdaj bodo prilezli do konca. Vendar pa razvoj očitno napreduje in tale igralni posnetek lepo pokaže, koliko truda je šlo do sedaj v izdelavo in kako kvaliteten bo tale izdelek.
Grafično je zadeva seveda veliko lepša od ostarelega Morrowinda, za razliko od originala pa bodo vse izpisane vrstice spremljali glasovni igralci, ki sicer prihajajo iz amaterskih ust, a so kljub temu slišati profesionalno. Modderji so morali povsem spremeniti sistem dialogov, saj smo v originalu pri pogovorih klikali na modro obarvane besede, tule pa bo prisoten bolj klasičen sistem izbiranja vrstic, razvijalec pa pravi, da zaradi tega ne bomo izgubili nobene originalne vsebine.
Poleg vsega tega je moral razvijalec spremeniti tudi sistem boja ter samo nadgrajevanje lika, saj je za razliko od Skyrima v Morrowindu oklep bil razporejen na več manjših kosov, preko katerih smo si nato lahko nataknili še kakšno haljo, predelati pa je bilo treba tudi sistem napredovanja in nadgrajevanja veščin raznih igralnih razredov. Glede na vse to tako tudi ni čudno, da Skywind za izdelavo potrebuje celo večnost, a glede na vse prikazano do sedaj nas bo na koncu čakala prava poslastica, ki jo bodo radi igrali Morrowindovi veterani, kot tudi novinci.
Razvijalec Arkane Studios je sestavljen iz talentiranih ljudi, njihova največja moč pa je ustvarjanje res imerzivnih igralnih izkušenj, katere odlikujejo mojstrsko oblikovane stopnje, dobra zgodba in dokaj unikatne igralne mehanike, ki vam omogočajo doseg cilja na več različnih načinov.
Problem njihovih kritiško dobrih sprejetih naslovov pa je to, da jih ljudje nočejo kupiti. Igre kot so Dishonored in Prey so resda odlične, a niso poceni, založnik pa seveda želi iz leta razvoja potegniti nekaj dobička. Zato je bil Arkane prisiljen v inoviranje, ki bi njihove igre približale masam. Njihov zadnji naslov Deathloop je veliko poudarka dal na skupinsko preigravanje, žal pa so zaradi tega trpele ustvarjene stopnje in sama zgodba, pred kratkim izdani Redfall pa je še bolj zavil v večigralsko plat in zaradi tega postal igra, ki pa je izgubila vse tisto, kar je včasih krasilo Arkanove izdelke in dobili smo samo še eno sodelovalno prvoosebno streljanko, brez prave identitete, ki je generična in prežeta s tehničnimi pomankljivostmi.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Arkane Studios Založnik: Bethesda Platforme: PC, XSX Nakup:Steam Datum izida: 2. maj 2023 Igrano na: PC
Kaj točno je šlo narobe pri razvoju tega projekta ni znano, a očitno je šlo po zlu veliko stvari. Ko je Arkane prvič najavil Redfall, se je premisa slišala zanimivo: opuščeno mestece, ki so ga povsem zavzeli vampirji in je za vedno odeto v sončni mrk, medtem ko bo na nas, da mesto postopoma raziščemo in razkrijemo glavne zlobce, nakar ljudi rešimo izpod krempljev krvosesov. Dodajte k temu Arkanov občutek za oblikovanje intrigantne zgodbe in dobro zamišljeno mapo, ki omogoča več poti do izbranega cilja in čisto lahko bi dobili igričarsko klasiko, ki bi morda malce spominjala knjigo Salem’s Lot, ki jo je leta nazaj spisal Stephen King.
Ni dvoma, da se je Arkane zgledoval po tej štoriji, saj je sam font igre prepoznaven in je skoraj enak tistemu, s katerim se podpisuje King. Žal pa Arkanova fabula ni niti približno tako zanimiva in jo je v bistvu kar težko spremljati, saj ti je za dogajanje po nekje prvi vmesni sekvenci skorajda povsem vseeno.
Teksture se včasih preprosto nočejo naložiti.
Na začetku se spoznamo z zapletom: mesto Redfall se je znašlo v težavah, saj so ga obsedli vampirji, ki so poleg tega blokirali sonce, edino odrešitev pa lahko prinesemo mi. Na začetku si tako lahko izberemo enega od parih predsestavljenih likov, ki vsebujejo svoje posebne lastnosti in osebnosti, vendar pa jim ne moremo oblikovati frizure ali pa jim na glavo povezniti kakšno pokrivalo. Ko svojega junaka izberemo je vse nared za začetek igranja, ki ga pričnemo na krovu prevrnjene barke, nakar se moramo prebiti do prvega zatočišča preživelih, ki so seveda nujno potrebni naše pomoči.
Začetni vtisi z igro niso bili dobri, saj se je moj lik zbudil iz nezavesti in v prvih sekundah so me udarile sličice na sekundo, ki so zgrmele na številko manj od 10. Hitro sem ugotovil, da je bila to moja napaka, saj je bila ločljivost nastavljena na 4K, moja grafična kartica RTX 3070 pa temu očitno niti približno ni bila kos, zato sem ločljivost zmanjšal na nekaj bolj normalnega, spustil grafične nastavitve na Medium in si zraven še vključil DLSS. Rezultat vsega tega še vedno ni bil dober, saj je igra imela ogromno težav z držanjem neke normalne ravni sličic na sekundo, saj so te padale ob vsakem vstopu na neko novo območje, kjer je bilo spet treba naložiti nove senčnike.
Mapa je dokaj majhna, skozi igranje pa boste prešli na novo, a se nato na staro lokacijo ne morete več vrniti.
Situacija je mestoma postala celo neigralna, saj so ti padci med bojem dejansko povzročili kar nekaj smrti, spreminjanje grafičnih nastavitev pa ni imelo nekih večjih posledic. Bethesda nam je priskrbela kopijo za opis pred izidom in vmes smo očitno dobili nek popravek, saj se je situacija nato nekoliko popravila, vendar ne povsem. Igra ima še vedno probleme z izrisovanjem tekstur, saj te včasih ostanejo v nizki ločljivosti, vsake toliko pa se tudi kakšna stvar sploh ne izriše. K sreči nekega rušenja nisem zabeležil, kar je vsaj en plus, a po drugi strani je strojna zahtevnost igre v čistem nasprotju s tem, kar vidimo.
Arkane sicer nikoli ni bil znan po nekih res grafično naprednih izdelkih, a tole je morda njihov najbolj grd naslov do sedaj. Teksture so zastarele, animacije obrazov skorajda ne obstajajo, prav tako pa se nekaj čudnega dogaja s proporci NPC-jev, ki vsebujejo naravnost titanske dlani. Moti tudi fizika sveta, ki je praktično neobstoječa, saj je vse v svetu statično in neuničljivo – razbiti ne morete niti vetrobranske šipe na avtu. Dodajmo k temu še grafične hrošče, kot je nenormalno migetanje senc in ven dobimo res nezadovoljivo sliko.
Igra vam zgodbo podaja skozi revne vmesne sekvence, ki so sestavljene iz diapozitivov in nekih čudnih duhcev, a na splošno zadeva preprosto ni zanimiva za spremljanje.
Ko bi bila vsaj akcija kaj boljša, a žal tudi tule stvari pogrnejo. Med raziskovanjem sveta boste morali opravljati slabo zastavljene glavne in stranske naloge, ki so v bistvu videti kot nekaj, kar bolj spada v tip igre Left 4 Dead. V glavnem boste pobijali določene tarče, pobirali rumeno svetleče predmete ter odklepali razna zatočišča, ki vam nato ponudijo dodatne stranske naloge. V bistvu te naloge niso stranske, saj so v bistvu nujne, saj lahko samo preko njih naberete lobanje preko katerih nato odklenemo dostop do tistega glavnega vampirja, ki je zasužnjil celo mesto. Edini pravi stranski opravki so gnezda vampirjev, ki nas preselijo v ločeno temnico, tam pa je treba uničiti srce, ki nato vampirje za določen predel naredi šibkejše.
Problem tiči v temu, da nič od tega naštetega ne predstavlja neke prave zabave. Sovražniki se delijo na človeške pripadnike kulta vampirjev in same krvosese, oboji pa so smešno nenevarni. Običajne sovražnike krasi res katastrofalna umetna inteligenca, ki se zanaša na to, da osebe proti vam pošilja v ravni črti, vi pa jim preko arzenala, ki ga tule sestavljajo standardna pištola, puška, brzostrelka in snajperica odstreljujete glave in se ne sekirate preveč glede težavnosti. Vampirji so malce težji, a če si med igranjem pridno menjate orožja na močnejše verzije, tudi pri njih ne boste imeli kakšnega večjega problema. Edini trik pri njih je dejstvo, da jih je treba na koncu še usekati s kolom v srce, pri spopadanju z njimi pa nalogo še bolj poenostavita orožji izstreljevalnik kolov in UV Beam, ki jih izniči s svetlobnim žarkom.
Mesto Redfall sicer ni slabo zamišljeno – okolica je zmrznjena v času, zaradi česar so tudi ogromni valovi ostali statični.
Težavnost je res nizka ali pa povsem neuravnotežena. Res edini večji izziv je uničevanje gnezd, ta pa so sestavljena iz nekje treh različnih map, ki se prav hitro začnejo ponavljati. Tam igra nad vas pošlje naravnost noro število vampirjev, saj vas naenkrat napade 6 ali več napadalcev, ki se poleg tega teleportirajo in vas preprosto preplavijo, ko pa umrete se samo prežarčite nekaj metrov nazaj in izgubite nekaj denarja, nakar poizkusite izziv opraviti znova. Strelska akcija je edini način spopadanja, saj Arkane ni vgradil nobenih mehanik tiholazenja, čeprav niso redki trenutki, ko bi ravno na takšen neopazen način lahko rešili kakšno zagato.
Ko smo že pri streljanju, občutek tega je res reven. Orožja nimajo nobenih povratnih učinkov, tako da je občutek streljanja s puško ali pa snajperico praktično identičen. Vsak od junakov ima sicer svoje posebne veščine, kot je denimo nevidnost ali pa raziskovanje okolice preko vrane, med igranjem pa pridobivamo tudi stopnje. Vendar pa nič od tega ni res vredno izpostavljanja: pri nadgrajevanju tiste res zanimive zadeve dobimo takoj na začetku, nakar pike vlagamo v traparije tipa količina streliva za posamezno orožje, ki ga lahko naenkrat nosimo s sabo.
Opcijske temnice so vampirska gnezdišča, ki pa se začnejo ponavljati čisto preveč hitro in so hkrati tudi izjemno kratka.
Redfall se zdi kot igra, ki jo je nekdo spočel samo zato, da je izpolnil pogodbo v nameri dostavljanja funkcionalnega izdelka, ki za zabavo ponudi nekaj ur, nakar se začne ponavljati vse do samega konca, igralca pa mine potrpljenje že veliko prej. Redki so tule trenutki, ko dejansko vidimo talent tega razvijalca, saj moramo ves čas strmeti v več kot očitno nedokončane ideje, igra pa se zdi tudi kot rezultat nečesa, ki mu ni bilo ponujenega ne dovolj časa, ne denarja. To je žal igra, ki je ne bo mogel popraviti noben popravek, saj bi bilo za kaj takšnega treba zadevo ponovno postaviti od temeljev navzgor in je hkrati naslov, ki se ga že naslednji mesec ne bo spomnil nihče več.
Res škoda in bojim se za prihodnost tega talentiranega studia, ki je zmožen pokazati veliko več, če ga založnik Bethesda ne bi stalno rinil v naloge, za katere preprosto ni bil nikoli namenjen.
Mnenja se morda krešejo okoli tega, katera digitalna trgovina na PC-ju vsebuje najbolj privlačno igralno ponudbo, a glede sam funkcionalnosti ostaja Steam trdno zakoličen na vrhu in konkurenti mu v bistvu niso niti blizu. Steam namreč vsebuje tako pomembne funkcije, ki so dandanes postale stalni spremljevalec igričarske izkušnje na PC-ju: od nalaganja shranjenih položajev na oblak, pretočnega igranja na domači mreži pa vse do prilagajanja funkcij posameznih igralnih ploščkov.
Zdaj pa se je razvijalec Valve odločil zadevo dvigniti na novo stopnjo, saj je beta veja Steama pridobila cel kup novih uporabnih funkcij, ki jih lahko že zdaj preizkusi vsak.
Največje spremembe so se zgodile na področju menija, ki se mu reče “Steam Overlay”. Gre za tisti meni, ki ga lahko sprožimo med igranjem preko kombinacij tipk Shift + Tab in ta je bil sprva namenjen samo za dostop do liste prijateljev, zdaj pa ponuja veliko več, saj ga je Valve popolnoma predrugačil.
Zdaj lahko poleg seznama prijateljev lahko vidimo tudi potek trenutnih dosežkov, nov razdelek pa nam ponudi vpogled v najboljše vodiče, ki se tičejo trenutno igrane igre, zraven pa lahko vidimo še naš vloženi čas v preigravanje in kam smo shranili naše slike iz igre.
A še bolj je zanimiva funkcija delanja lastnih zapiskov. Gre za neke vrste Beležnico v kateri lahko besedilo malce oblikujemo z različnimi fonti, nato pa lahko stvar pripnemo v okno trenutne igrane igre, tako da si lahko v bistvu na tak način ustvarimo svoj lastni dnevnik zapiskov, ki nam med igranjem lahko pride hudo prav. Beležnici lahko prilagajamo tudi stopnjo prozornosti, tako da lahko še vedno vidimo vso vsebino, ki jo ponuja igra, ti zapiski pa se shranjujejo za vsak naslov posebej in se nato naložijo na oblak.
Na ta način si ni moč pripeti samo zapiskov, ampak tudi prej omenjene vodiče, funkcija pa je na voljo tudi za spletne brskalnike. To pomeni, da lahko zdaj igrate igro in hkrati spremljate video vodič na YouTubu ali pa si igranje popestrite s kakšnim priljubljenim streamerjem. Seveda je bilo to možno tudi prej, še posebej če si lastite dva monitorja, a za to si moral preklopiti iz igre na namizje, kar je pri nekaterih naslovih znala biti mučna praksa.
Prenovljeni Steam je zaenkrat na voljo samo v beta verziji, ni pa še znano, kdaj bo Valve posodobitev omogočil za vse uporabnike. Če bi zadevo radi stestirali sami, potem zaženite Steam, nato skočite pod “Settings”, nakar pod razdelkom “Beta participation” izberite možnost “Change” in se nato vključite v beta testiranje. Steam zaženite na novo, počakajte na prenos posodobitve in že se lahko poigrate z vsemi vidiki nove funkcionalnosti Steama.
Preigravanje igre Tiny Tina’s Wonderlands nas je pustilo s pozitivnimi vtisi, čeprav nas je razvijalec Gearbox nato nekoliko razočaral s podporo igre po njenem izidu. Naslov je bil namreč prodan skupaj s sezonsko prepustnico, a vsebina te je bila dokaj revna in ni dostavila neke res omembe vredne vsebine.
Zato so na oder stopili modderji in sami poskrbeli za prenovo igre. Specifično govorimo tukaj o modu Wonderlands Redux, ki praktično popolnoma prenovi originalno kampanjo, jo na novo uravnoteži, doda cel kup novih zakladov in prenovi veščine vsakega igralnega razreda.
Originalna zgodba glede izmišljene fantazijske dežele, ki jo v slogu D&D-ja nadzoruje nora Tiny Tina je še vedno tukaj, Redux pa doda še eno stransko štorijo, kjer moramo pomagati legendarni morilki Atheni, ta pa mora pobiti cel kup “Legacy” tarč, ki s sabo prinesejo bogate nagrade.
Poleg dodatne vsebine se je pošteno spremenil tudi sistem igranja, saj mod omogoči nove igralne veščine za vse like. Najbolj pomemben je zagotovo dvojni skok, ki vam omogoča doseganje vertikalnih površin, ki so poprej ostale izven našega dosega, zadevo pa lahko izkoristimo tudi sredi boja. Temu se pridružuje še opcija hitrega izmika, ki nam lahko prav tako popestri igranje, saj nam Wonderlands dostavi veliko nasprotnikov, ki nas streljajo od daleč in pri takšnih grdavžih je hiter odmik v stran vitalnega pomena.
Wonderlands Redux je bil v izdelavi mesece in je od časa izida nabral več kot 30k prenosov. Igralci so nad udejanjenimi spremembami navdušeni, kar niti ni presenetljivo, saj je ista ekipa spočela mod Borderlands 3 Redux, ki je prav tako pošteno predrugačil igro in si prislužil več kot 40k prenosov.
Za preigravanje Wonderlands Reduxa skočite na tole povezavo, seveda pa so spremembe tako velike, da boste prisiljeni v ustvarjanje povsem svežega igralnega lika.
Življenjski nauki naših staršev, ki so pravili, da je treba od dvajsetega leta dalje počasi začeti razmišljati o ustvarjanju družine, počasi tonejo v pozabo. Nova generacija mladih odraslih se namreč čedalje bolj odloča, da je ustvarjanje otrok nepotrebno breme, zato raje svoje prihodke namenijo dragim potovanjem, kvalitetnim večerjam v restavracijah ali pa prihranke izkoristijo za nakup kakega avta ali nemara celo nepremičnine.
Skladno s tem je na TikToku zacvetelo novo gibanje, ki se skrajšano imenuje DINK, polno ime tega novega trenda pa je “Double Income, No Kids”, kar bi po naše bilo “dvojni prihodek, brez otrok.
Okrajšava sicer sega dolgo nazaj preden se je rodil TikTok, saj se je oznaka DINK prvič pojavila leta 1987 v častniku Los Angeles Times, avtor članka pa je z njo označeval mlade pare, kjer si vsak lasti službo, dvojni prihodek pa namenjajo čemu drugemu kot pa skrbi za pomladek.
Dobrih 30 let kasneje se stvar ni preveč spremenila, razen da je zdaj postala močno razširjena na TikToku. DINK posnetkov je na tem družabnem omrežju cel kup, enega najbolj znanih pa je ustvarila Ness Baker, ki je v enem videu zajela vsakdanje razvade, ki si jih lahko privošči s svojim dragim, saj ji ni treba šparati denarcev za otroke. Tako gre lahko brezskrbno po nakupih, gleda televizijo in pospravi stanovanje. Ness se ne označuje za DINK-a ampak za DINKWAD-a, kar pomeni “Double Income, No Kid, With A Dog”, iz tega pa so prišle še druge izpeljave, kot je denimo “SINKWAC oziroma “Single Income, No Kid, With A Cat”, kar je oznaka za samotarja, ki ima mačko.
Nessin video je prejel več kot 10 milijonov ogledov in nabral 7k komentarjev, vsi od teh pa niso ravno naklonjeni takšnemu gibanju. Nekateri so denimo pikro pripomnili, da zdaj lahko uživa, a kaj bo storila, ko bo stara 70 in za njo ne bo nihče skrbel. Drugi so šli s svojimi izjavami še dlje in njeno življenje označili za žalostno, saj bo na koncu umrla povsem sama.
TikTokerka Kate Anderson je dobila podobne negativne komentarje, ko je objavila svoj DINK video, ki je pokazal nabavo drage špecarije, uživanje v pici, vse to pa sta si s partnerjem privoščila samo zato, ker lahko prihodek od dveh služb namenita tudi takšnemu razvajanju. V ločenem videu je naslovila nekatere sovražne komentarje, ki so jo obtožili, da preprosto ne mara otrok, Kate pa pravi, da imata s fantom veliko prijateljev, ki imajo otroke in da se še vedno radi družita z njimi, njihove najmlajše pa rada tudi razvajata.
Ključnik #dink ima na TikToku več kot 208 milijonov ogledov, kar pomeni, da veliko ljudi razmišlja kot Ness in Kate, s tem pa se je začela razbijati tudi stigma glede odraslih parov, ki nimajo otrok. Zanimiva raziskava strani PewResearch iz leta 2021 je pokazala, da kar 44 % Američanov, med starostjo 18 in 49, ne verjame, da bodo kdaj sploh ustvarili družino, kar je za 7 % več kot leta 2018.
Zgornja raziskava bi v letu 2023 zagotovo postregla s še nižjimi številkami, saj se dandanes mladi soočajo še z visokimi stroški, ki so zaradi globalnih posledic dvignili ceno plina in živil, cene nepremičnin pa so tudi pri nas odletele v stratosfero, zaradi česar je pri nekaterih delanje otrok globoko na dnu dnevnih prioritet.
Filmska franšiza Final Destination, pri nas imenovana Brez povratka, se je rodila leta 2000 in mnenja ljubiteljev grozljivk pravijo, da sta edina omembe vredna prva dva dela, nakar se je vse skupaj sprevrglo v samo še delanje novih poglavij v namen zaslužka, kvaliteta pa je z vsakim delom padla še bolj proti dnu.
Final Destination 5 je v kina prispel leta 2011 in od takrat je šla cela franšiza na prisilni dopust, pa čeprav se je na blagajnah prav dobro odrezal, saj je po svetu nabral kar 157 milijonov dolarjev, kar je primerjavi s 40 milijoni dolarji, ki jih je potreboval za izdelavo, presneto dober zaslužek.
12 let počitka je bilo dovolj, da je Warner Bros. na dogodku CinemaCon 2023 stopil na oder in napovedal povsem nov del franšize. Za režijo bosta poskrbela Zach Lipovsky in Adam B. Stein, za scenarij in produkcijo pa bo poskrbel Jon Watts, ki je nazadnje režiral trojico filmov Spider-Man.
Novo poglavje je v zgodnjih stadijih razvoja, tako da o kakšnem datumu izida še ni govora. A skoraj zagotovo bo šla zgodba novega dela po predlogi prejšnjih, ki jih je skupaj družila unikatna štorijalna nit. Trik teh filmov je vedno prvotni zaplet, kjer nekdo dobi dar videnja v prihodnost, a ta njegova sposobnost je zelo omejena. Vidi lahko namreč samo nekaj sekund vnaprej, kar pa je dovolj, da se lahko izogne prihajajoči smrti, ki bi zagotovo pričakala njega in nekatere druge. Vendar pa smrt zaradi tega ostane z neporavnanimi dolgovi, zato sproži niz dogodkov, ki sčasoma ubijejo originalne žrtve.
Iz te premise je Final Destination rodil kar nekaj legendarnih scen. Osebno se mi je najbolj v spomin zapisala tista iz drugega dela, kjer se sredi avtoceste pripeti spektakularna nesreča, v njej pa se iz enega tovornjaka sname deblo drevesa, ki nato skozi vetrobransko steklo prileti direktno v obraz voznika. Vse odkar sem videl to sceno na avtocesti ob večjih kamionih z razkritim tovorom brž postanem živčen, kar veliko pove o tem, kako dobro je bila zadeva zrežirana za svoje čase.
Včeraj se je odvil naš prvi gaming POP-UP turnir, ki smo ga pripravili z našim partnerjem Mimovrste in zabave res ni manjkalo. Zagodlo nam je malce vreme, saj smo nameravali nekaj več zabave pripraviti tudi zunaj trgovine Mimovrste, ki se nahaja v trgovskem središču BTC City, a nič ne de, saj smo tekmovanje nato preselili znotraj, medtem ko so si gledalci zunaj pred vhodom še vedno lahko ogledali predelan avto izpod društva 32nd Drift Squadron, zraven pa se je lahko vsak usedel na dirkaški simulator UVI Racing in se pozabaval v igri Assetto Corsa Competizione.
Ta ista igra pa je znotraj gostila enega od dveh napetih turnirjev, ki so nabrali kar nekaj prijav in to iz strani res izkušenih tekmovalcev, ki so presenetili tudi nas same.
Turnir iz igre Assetto Corsa Competizione je pred volan pripeljal kar nekaj ljudi, ki več kot očitno tudi doma držijo dirkaške simulatorje in po cele dneve študirajo ovinke različnih dirkališč. To niti ni čudno, saj je pri izvedbi turnirja pomagala slovenska dirkaška skupnost slo-racing, kjer so doma pravi ljubitelji virtualnega in resničnega motošporta, pri našem tekmovanju pa so pomagali z izbiro pravil.
Za namene tega turnirja smo si izbral italijansko progo Monza, za štirikolesnika pa je bil izbran BMW M2 CS. Vsak od tekmovalcev se je usedel v simulator UVI Racing v2, poprijel volan in pedalke Logitecha G923 ter nato po petih minutah vadbe lovil najboljši krog, ki si ga je moral privoziti v desetih minutah.
In dirke so bile res napete in res blizu. Dovolj pove že dejstvo, da je med 1. in 11. mestom bilo samo dobri dve sekundi razlike, naprej pa so bile razlike samo še manjše.
Končno razvrstitev, skupaj z nagradami, je bila na koncu sledeča:
Takoj na drugi strani in to ob istem času je potekal turnir iz plesne VR igre Beat Saber. Tudi tukaj nismo gledali v neke amaterje, ampak tekmovalce, ki to igro preigravajo na najtežjih težavnosti in si te nato še zvišajo preko modov in pesmi, ki jih je ustvarila skupnost.
Za tekmovanje je poskrbela slovenska VR skupnost, ki morda res ne šteje tisoče članov, a je izjemno aktivna ter prijazna tudi do začetnikov, ki jim je morda mahanje po plesnih ritmih z VR očali španska vas. Iz njihovega kotička je bilo čutiti res pozitivno energijo, vsak tekmovalec pa je bil po nastopu celo pospremljen z bučnim aplavzom.
VR plesalci so si razdelili sledeča mesta, prvi štirje pa so prejeli fizične izdelke podjetja UVI in to v vrednosti 300 €:
Nejc “Storm” Ž.
Kai “Xironix” Š.
Domen “Patch” K.
Jan “Crown” R.
Andrej “Laibach” K.
James “Remains” L.
Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za pogum in znanje, treba pa je še omeniti, da je čisto vsak sodelujoči domov odnesel še praktične nagrade v obliki sončnih očal UVI Shades in podloge za miško UVI Inferno S.
Zahvaliti se moramo tudi partnerjem dogodka, saj je samo preko njih izvedba česa takšnega sploh možna. Pohvale si tako zaslužijo podjetja Lenovo, Logitech, UVI, Samsung in seveda trgovina Mimovrste, omeniti pa moramo tudi še društvo 32nd Drift Squadron, ki je sestavni del takšnih dirkaških vikendov.
Bodo realnočasovne strategije kdaj zopet doživele ponoven preporod in se bo zaradi tega Blizzard enkrat spravil v izdelavo igre Starcraft 3? Kdo bi vedel, a vsaj nekdo pri Microsoftu je velik oboževalec franšize Age of Empires, ki je v zadnjih letih pridobila predelave prvih treh delov, nakar je nekdo še odobril delo na polnopravnem četrtem delu.
Microsoft sicer nikoli javno ne bo priznal, kateri del mu je najljubši, a vsakemu je jasno, da njegove srce pripada drugemu delu, ki ne dobiva samo popravkov, ampak tudi povsem nove dodatke in zdi se, da je dejansko Age of Empires 2 bolj podprt kot pa novo izdani Age of Empires 4.
Drugi del je igralce lani razveselil z razširitvijo Dynasties of India, čez slabe tri tedne pa se pripravlja že nov dodatek, ki bo tokrat nosil ime Return of Rome in bo v svet Age of Empires 2 spet prinesel Rimljane.
Vendar pa bo dodatek veliko večji kot so morda nekateri predvidevali. Ne samo, da bodo v AoE 2 oživeli Rimljani, ampak bo razvijalec Forgotten Empires predelal tudi vseh 16 civilizacij, ki jih najdemo v originalu, na vrh pa bo dodal še čisto novo ljudstvo Lac Viet.
To je ogromno nove vsebine, ki jo boste lahko preizkusili skozi tri enoigralske kampanje, z njimi pa se boste lahko poigrali tudi v načinu Skirmish in preko večigralstva – a ker gre tu za starejše civilizacije, bodo te lahko tekmovale samo med sabo, saj bi jih drugače srednjeveška tehnologija naravnost povozila. Izjema tu bodo Rimljani, ki so bili dovolj napredni, da jim bomo lahko v Age of Empires 2 naproti postavili tudi vsa druga ljudstva, ki so se rodila mnogo kasneje.
Return of Rome izide 16. maja, na Steamu pa boste za dodatek odšteli 14,99 € – ta cena je do izida znižana na 12,74 €.
Microsoft za svojo serijo strategij res lepo skrbi. Age of Empires 2 je nedavno prejel predelavo za konzolo Xbox Series X, zraven pa je bila pa tudi dodana podpora za igralne ploščke. Na enak prehod čaka Age of Empires 4, napovedana pa je bila tudi predelava bolj fantazijsko obarvane strategije Age of Mythology, a ta zaenkrat še nima datuma izida.
Ko slišim za kakšno novo informacijo, ki se tiče risane serije Simpsonovi, sem vedno znova presečen nad tem, koliko časa je ta zadeva že prisotna na naših televizorjih. Prva epizoda je namreč zaživela davnega leta 1989, serija pa je od takrat spočela kar 34 sezon, kar je rekord, ki ga lahko po obsegu preseže samo kakšen anime.
Kljub svoji starosti pa ima serija še vedno ogromno privržencev, ki so z njo odraščali, sezone pogledali večkrat, nekateri najbolj goreči oboževalci pa vam bodo znali nekatere epizode na pamet zrecitirati. Simpsonovi so med svojim obstojem spočeli tudi nekaj epizod, ki so v sebi držale skrivnosti, te pa so lahko razbrale samo najbolj pozorne oči.
En misterij pa se je skrival kar 31 let in je bil razkrinkan šele pred kratkim in to samo po zaslugi moderne tehnologije.
Gre za eno šalo, ki se je skrivala znotraj epizode The Otto Show, ta pa se je pojavila znotraj 3. sezone. Zgodba se vrti okoli voznika avtobusa Ottoja, ki zaradi Bartovih potegavščin izgubi službo in se mora preseliti k Simpsonovim. Bart želi na začetku epizode oditi na koncert izmišljene metalske skupine Spinal Tap, a Marge je zaskrbljena, da bo koncert poškodoval bobniče njenega sina. Homer ji na to skrb odvrne z opazko, da je sam odšel na ogromno metalskih koncertov in da je z njegovim sluhom vse v redu.
Tu nastane prva šala, ki pod površjem skriva tisto, ki se je skrivala tri desetletja. Marge začne nekaj govoriti, a Homerju takrat začne pisati v ušesih, tako da njenega govora gledalec ne sliši. Vendar pa je Marge dejansko nekaj povedal, kar je razkril pisec Jeff Martin, ta pa je pri DVD komentarju epizode povedal, da je Marge povedala neko šalo in da je trajalo celo večnost, da so njen govor zamaskirali, tako da je gledalec ni slišal.
Twitteraš Ewzzy Rayburn, ki se poklicno ukvarja z urejanjem videov, pa se je odločil misteriju narediti konec. V roke je vzel orodje Adobe Audition in nato preko mučnega in dolgotrajnega postopka izoliral Margin govor, ki je bil toliko časa nem, ta pa je Homerja opozoril, da naj pazi, da Bart in Lisa ne bosta povzela navad benda, ki se tičejo odnosa do žensk, alkohola, religije oziroma politike. V bistvu česarkoli.
Šala sicer ni za crknit smešna, a treba je čestitati avtorjem, da so jo uspešno skrivali tako dolgo. Simpsonovi so sredi predvajanja 34. sezone in ta se bo zaključila maja, v Sloveniji pa lahko čisto vse epizode spremljamo preko pretočnega servisa Disney+.
Igra The Elder Scrolls: Skyrim nas je leta 2011 naravnost odpihnila na račun svoje svobode in čudovite grafične podobe. Skozi leta je nato Bethesda poskrbela za več predelav, modderji pa so pridno dodajali uporabniško ustvarjeno novo vsebino, ki je predelala tudi grafiko. Zaradi vsega tega je Skyrim več kot desetletje po izidu še danes videti kot impresiven grafičen naslov, a seveda krpanje originalne kode nekje vsebuje strop, ki nato onemogoči nadaljnje grafične nadgradnje.
Kako točno bi bil videti resnično prenovljeni Skyrim je zdaj pokazal YouTuber Leo Torres, ki je v pogon Unreal Engine 5 predelal morda najbolj popularno mesto znotraj Skyrima – Whiterun. Gre za prvo večjo naselbino, ki jo srečamo znotraj igre in za igralca ponudi cel kup opravkov: od glavne zgodbe do stranskih nalog pa vse do srečanja prvih trgovcev, ki robo ponujajo znotraj koč ali pa na stojnicah.
Whiterun znotraj pogona Unreal Engine 5 resnično zaživi, hkrati pa nam zgornji video pokaže, da je originalna podoba danes že res zastarela. Predelava poleg lepših tekstur pokaže tudi druge stvari, ki jih med preigravanjem Skyrima nismo morda nikoli pogrešali, a po ogledu videa je takoj jasno, da bi te zadeve res dvignile nivo atmosferičnosti. Tu so takšne malenkosti kot so denimo realistično padajoče snežinke, zasnežene gore, ki komaj kažejo vrhove iz megle in dim, ki se leno vije iz dimnikov. Kar predstavljamo si, kako se skozi vse to sprehodi naš junak, ki mu vetrc razpihava kosmati plašč in kako se lahko pred mrazom skrijemo v bližnjo taverno in se tam pogrejemo ob sveže kuhanem vinu, medtem ko poslušamo lokalnega trubadurja.
Še bolj pa navduši sam razpon mesta. Whiterun je namreč v originalni igri videti velik, a v bistvu je sestavljen samo iz nekaj koč in dveh večjih bajturin, saj je morala Bethesda takrat skrbeti za kompatibilnost s konzolami PlayStation 3 in Xbox 360. Unreal Engine 5 takšnih mej ne potrebuje in pred nami se razprostre resnično mesto, z ogromnim obzidjem, ki ponuja res veliko možnosti raziskovanja.
Predelava je videti res impresivno, a žal ostaja samo v konceptni fazi in iz tega ne bo nastala kakšna resnična predelava. Vseeno pa nam da lep vpogled v “kaj bi lahko imeli” in kako bo morda nekoč videti The Elder Scrolls 6, ki je bil napovedan že dolgo nazaj, a je še vedno leta stran od dejanskega izida.
Projekt X je eden tistih filmov, ki pri svojem izidu ni požel nekih posebnih nagrad, niti ni služil kot nekakšna odskočna deska za razvoj kariere glavnih igralcev. Vseeno pa boste našli bolj malo ljudi, ki za ta film niso vsaj slišali, v filmski zgodovini pa nosi pomembno vlogo, saj je tole ena zadnjih najstniških komedij tipa Ameriška pita in Eurotrip, ki se ni bala biti kontroverzna.
Projekt X danes praznuje svoje 11. obletnico rojstva, zgodovina filma pa je presneto zanimiva. Zgodba spremlja dogodivščine treh najstnikov Thomasa, Coste in JB-ja, trojica pa se je ob odsotnosti Thomasovih staršev odločila, da pri njemu doma organizirajo zabavo. Thomas in kompanija v srednji šoli niso preveč priljubljeni, zato se na začetku naseli strah, da na fešto ne bo prišel nihče, a zaradi dobre oglaševalske kampanje pretkane Coste začnejo gosti kmalu kapljati, nakar situacija zlagoma začne uhajati izven nadzora. Naval ljudi sčasoma postane nepopisen, zaradi česar se nato vmeša tudi policija, a ta samo še prilije bencin na ogenj, saj nastanejo splošni izgredi, ki zahtevajo vpoklic helikopterjev in posebnih enot.
Film je za snemanje zahteval samo 12 milijonov dolarjev, a je hitro postal svetovna uspešnica in po celem svetu je v blagajne prinesel kar 102 milijona dolarjev. Slabe ocene, ki so na IMDb-ju prinesle številko 6,6/10, na Rotten Tomatoes pa so kritiki prisodili poraznih 28 %, očitno prodaje vstopnic niso oklestile. Film si je prislužil tudi neslavno nagrado najbolj piratiziranega filma leta 2012, saj naj bi ga iz torrentov takrat potegnilo skoraj 9 milijonov spletnih gusarjev.
Kako potem, da je bil film pri gledalcih tako uspešen? No, en razlog je verjetno preprosto to, da so bili kritiki takrat že naveličani najstniških komedij, a gledalci se tega obroka očitno še niso prenajedli. Poleg tega je bila tematika zanimiva, saj si je vsak kdaj želel organizirati zabavo, o kateri bi nato še dolgo govorili. Projekt X se je v bistvu delno zgledoval po resničnih dogodkih, saj je leta 2008 16-letni Avstralec Corey Delaney na enak način organiziral zabavo na svojem domu, vabila pa je poslal preko takrat popularnega družabnega omrežja MySpace. Na zabavo je nato uletelo več kot 500 ljudi, situacija pa je narasla do te mere, da so se ljudje spopadli s policijo in jim s kamenjem celo uničili en avto. Corey je zaradi tega postal lokalna legenda, še posebej smešen in legendaren pa je nato postal njegov intervju, kjer ga jezna novinarka skuša pripraviti do obžalovanja, njemu pa je bilo za vse skupaj povsem vseeno.
Nizka kvota denarja je bila za razvoj filma pametno vložena. Za produkcijo filma je poskrbel Todd Phillips, ki se je nato odpravil delati filme Hangover, nato pa se je vrgel v resne filme tipa Joker. Projekt X vsebuje tudi naravnost legendarno glasbeno spremljavo, ki vključuje imena kot so Kid Cudi, A-Trak, J-Kwon in Steve Aoki.
Zaradi uspeha filma se je hitro začelo govoriti o nadaljevanju Projekt XX, ki bi moral nato iziti leta 2016, a od tega ni bilo nič, Jonathan Daniel Brown, ki je v filmu igral JB-ja pa je leta 2021 povedal, da lahko na nadaljevanje kar pozabimo.
Projekt X je na voljo za gledanje preko HBO Max-a, a v Sloveniji zaradi nekega razloga ni na voljo, tako da boste primorani v uporabo VPN-a.
