Minevajo že štiri leta odkar smo si nazadnje ogledali avanture rdeče-črnega superjunaka s strupenim jezikom, ki sliši na ime Deadpool, vsa ta leta pa tudi gledalci ugibajo, kdaj bomo vendarle dobili skok še v tretji del. Govoric je bilo veliko, a bolj malo je bilo konkretnih dokazov, da je zadeva res v razvoju, vse te dvome pa je včeraj razblinil igralec Ryan Reynolds.
Slednji je na svojem Twitter računu izdal kratki video, ki bi ga lahko obravnavali tudi kot prvi dražilnik za Deadpoola 3. Ryan v svoji tipični komični noti navrže, da je že dolgo razmišljal o tretjem poglavju, a po vseh teh letih še vedno ni izgruntal ničesar pametnega in da ima prazno glavo. Nato pa se mu je posvetila ena ideja in ravno takrat se v ozadju sprehodi igralec Hugh Jackman, ki ga Ryan vpraša, če bi se nemara spet vrnil v vlogo Wolverina, Hugh pa mu odvrne, da ni panike.
To je v bistvu to in očitno se bo Deadpool končno spopadel z Wolverinom. Slednjega je Hugh Jackman odigral v kar devetih filmih, zadnji od teh se je zgodil leta 2017, ko je Wolverine dobile idealno slovo v filmu Logan. Hugh je takrat tudi potrdil, da bo za vedno odložil Wolverinove kremplje, a očitno zdaj to ne drži več in vrnil se bo iz penzije za še eno zadnjo avanturo.
Deadpool 3 je sicer še presneto daleč stran, saj je datum izida napovedan šele za 6. september 2024.
Osebno sem se od preigravanja vsebine igre World of Warcraft poslovil že dolgo nazaj, a to ne pomeni, da sem povsem imun na Blizzardove poizkuse, da me zvabi nazaj v raziskovanje Azerotha. Z novim napovednikom za ponovno obuditev dodatka Wrath of the Lich King, ki je na strežnikih zaživel včeraj, jim je morda uspel največji met do sedaj, saj so me prsti pošteno zasrbeli, da bi razvijalcu vendarle odškrtnil denar za vsaj enomesečno naročnino, ki bi me ponovno odpeljala v zamrznjeno deželo Northrenda.
Levji delež zasluge za to ima novi napovednik, ki za razliko od prejšnjih ni spočet samo iz CGI sekvenc, ampak vsebuje bolj konkretne kadre, ki so veliko bolj blizu dejanski podobi igre. Veterane bo prav tako razveselilo dejstvo, da pred kamere zopet stopi Lich King Arthas, ki vse od Warcrafta 3 velja za največjega slaboritneža Azerotha. Arthas sicer še zdaleč ni najmogočnejši nasprotnik, ki se nam je na pot postavil znotraj World of Warcrafta, a ima še največ zgodovine, ki smo jo spoznali v strategiji Warcraft 3, Blizzard pa je za tega tragičnega junaka pripravil tudi kratki oris njegovega življenja.
Novi napovednik je res slasten in pravo veselje je gledati priprave vseh frakcij, ki se podajo v boj proti ultimativnemu zlu. A morda najbolj zanimivo pri temu je dejstvo, da je glavno vlogo pri ustvarjanju tega videa nosila sama skupnost – v tem primeru gre za enega res velikega oboževalca z vzdevkom Hurricane.
Ime Hurricane je WoW skupnosti znano že dolgo, saj je to ustvarjalec, ki je dolgo ustvarjal neuradne, a hudo vzdušne napovednike za World of Warcraft. Večinoma so bili ti videi namenjenim zasebnim strežnikom Wow-a, ki jim Blizzard ni ravno naklonjen, Hurricane pa je svoj zadnji takšen video spočel leta 2020 – takrat je v prelestno podobo orisal temnico Black Temple iz razširitve The Burning Crusade.
Njegov talent je bil dovolj očiten, da ga je kasneje kontaktiral sam Blizzard in ravno ta naveza je spočela uradni video za izid Wrath of the Lich Kinga, kjer res iz vsake sekunde posnetka lahko čutiš ljubezen do te franšize.
Wrath of the Lich King Classic je zdaj že na voljo na vseh strežnikih, tako kot prej pa zanj ne potrebujete dodatnega nakupa – potrebujete samo aktivno naročnino. Pripravite se le na čakanje v vrsti, saj se na Redditu že pojavljajo poročila o celo 12-urnih čakalnih vrstah.
V zadnjem letu je raziskovanje vesolja skočilo na novo stopnjo. Najprej smo konec lanskega leta uspešno izstrelili novi teleskop James Webb, ki nam je nato prikazal naravnost fantastične slike vesoljske črnine, včeraj pa je NASA pripravila novo misijo, ki bi jo lahko označili za prvo pravo obrambno potezo Zemlje proti neželenim prišlekom iz vesolja.
S temi prišleki ne ciljam na kakšne vesoljce, ampak bolj na vesoljske kamne v obliki asteroidov in kometov, ki krožijo po ustaljenih orbitah in vsi so, vsaj zaenkrat, zgrešili naš planet. A kaj bi se zgodilo, če bi zaznali ogromen asteroid, ki bi dejansko trčil v Zemljo? Odgovore na ta vprašanja nam je v začetku tisočletja vse prerad dostavljal Hollywood, NASA pa je zdaj vse svoje teorije pretvorila v fizični test.
V te namene so po dolgih predpripravah izstrelili vesoljsko plovilo DART (Double Asteroid Redirection Test), ki je velik kot kakšen avtomat za hrano, njen cilj pa je bil 11 milijonov kilometrov oddaljeni asteroid Didymos, ki v obseg meri 780 metrov. Njihova specifična tarča je bil manjši asteroid Dimorphos, ki je velik samo 170 metrov in kroži okoli svojega bratca. Namen misije je bil z DART-om zadeti Dimorphos in njegovo orbito spremeniti za 10 minut, kar je v bistvu najbolj učinkovita obramba proti takšni nevarnosti. Potencialno nevarnih asteroidov namreč ne moremo razstreliti, saj bi v tem primeru te spremenili samo v kupček manjših kamnov, ki bi še vedno lahko zadeli Zemljo, ampak jih je pametneje zadeti iz strani in jim tako spremeniti orbito, zaradi katere bi nato švignili mimo nas.
In misija je bila uspešna. Prenos v živo smo lahko spremljali preko Twitcha in ob trku DART-a v svojo izbrano tarčo so gledalci naravnost ponoreli. DART je pred trkom izvrgel satelit CubeSat, ta pa je nato preko kamere potrdil, da je DART dejansko zadel Dimorphos.
Your Google search could reveal something smashing! Search for "NASA DART" on @Google to see a demonstration of browser, uh, planetary defense. pic.twitter.com/ZuxtlgaLJ1
Pojma nimam, koliko napredne matematike je šlo v preračunavanje poti DART-a, da je lahko na takšni razdalji zadel 170 metrov široko tarčo, a zagotovo bi z njo popisal kar nekaj učbenikov. Znanstveniki so od eksperimenta dobili cel kup uporabnih podatkov, Google pa se je preko svojega iskalnika poklonil dosežku na unikaten način: v iskalnik preprosto vtipkajte besedi “nasa dart” (brez narekovajev) in občudujte predstavo.
Včeraj je bil 26. september in razvijalec Naughty Dog je takrat zagnal svoje tradicionalno praznovanje The Last of Us Day, ki nam vsako leto od izida originalne igre leta 2013 postreže z nekaj zanimivostmi in napovedi projektov znotraj franšize The Last of Us. Ta datum ni bil izbran naključno, saj je 26. september v igri tisti usodni dan, ko je ubijalski virus dosegel kritično maso in celoten svet zavil v apokaliptično okolico.
Naughty Dog je tudi včeraj za nas pripravil novo presenečenje, ki pa se tokrat ni tikalo nobene igre. Predelava prvega dela je zaenkrat še močno frišna, a nič ne bi imeli proti kakšnim specifičnim nadgradnjam igre The Last of Us Part 2, ki bi lahko izkoristila vso moč in pritikline konzole PlayStation 5.
Pozornost so tako raje namenili prihajajoči seriji, ki bo naslednje leto izšla na pretočnem servisu HBO Max. Za ta projekt smo do sedaj dobili nekaj slik in kratkih kadrov, a zdaj je pred nami čisto pravi napovednik, ki ga HBO Max sicer označuje zgolj za dražilnik – pa čeprav v obseg meri skoraj dve minuti.
Napovednik nam postreže s kar nekaj raznovrstnimi kadri. V ospredju je seveda igralec Pedro Pascal, ki bo odigral glavno vlogo Joela, ob strani pa mu stoji Bella Ramsey, ki bo stopila v škornje najstniške Ellie. Vidimo lahko veliko sprehajanja skozi divjino in zapuščena mesta, seveda pa ne manjka tudi nekaj akcije, ki bo v tej seriji dokaj brutalna. Joel se bo sicer znal braniti, a proti okuženim sovražnikom, kjer prevladujejo nagnusni in ekstremno nevarni “Clickerji” bo tudi on velikokrat stisnil rep med noge.
Estetsko je zadeva precej podobna vizualni podobi prve igre. V enem kadru lahko vidimo na pol podrto stolpnico, ki se naslanja na eno drugo zgradbo, začetni pregon skozi mesto, ko Joel nosi svojo prestrašeno hčerko, pa je prav tako hudo podoben dogodkom iz originalne igre.
Datum izida še vedno žal ostaja neznanka, a vsaj lahko potrdimo, da bomo zadevo gledali enkrat v 2023.
Če spremljate igričarsko industrijo, potem imate do sedaj verjetno že vrh glave govoric, ki se tičejo ponovne obuditve franšize Silent Hill. Ta že dolgo pozabljena ždi pod prsti japonskega založnika Konamija, ki se je v zadnjih dveh letih počasi začel vračati v svet videoiger, igralci pa ves ta čas upajo, da bo to s sabo prineslo tudi nov del Silent Hilla, govoric pa se je vmes nabralo že toliko, da jih lahko brez problema postavimo ob bok predelave Bloodborna za PC.
V zadnjih mesecih pa so se začeli pojavljati bolj konkretni rezultati. Nazadnje smo se čudili zrnatim slikam, ki naj bi kazale predelavo igre Silent Hill 2, na njej pa naj bi delal studio Bloober Team. Včeraj pa so pozorne oči spletne strani Gematsu opazile, da se je na korejski strani ocenjevalne komisije pojavil nov zapis, ta pa je nosil ime Silent Hill: The Short Message.
Poleg naslova je zapis vseboval bore malo informacij, a zadevo naj bi izdal založnik Uniana, ki je poprej za Konami na korejskem trgu izdal že več naslovov. Žal nikjer ni bila zapisana nobena platforma, zapis pa je bil sedaj odstranjen, kar je malce nenavadno, saj je ta korejska stran v preteklosti že večkrat predčasno najavila nekatere igre, vnosi pa nikoli nato niso bili izbrisani.
Ne ostane nam spet nič drugega kot pa čakanje, da Konami razkrije kaj uradno. Glede na podnaslov igre The Short Message bi znal kdo morda sklepati, da bo igra izšla na mobilnih platformah, kot so telefoni in tablice. The Short Message zna namreč pomeniti SMS in zanimivo je dejstvo, da je slavni Hideo Kojima, ki je leta nazaj delal na oživitvi Silent Hilla, preden se ni grdo skregal s Konamijem, v enem intervjuju navrgel, da bi rad ustvaril grozljivko, ki bi nam med igranjem pošiljala sporočila v resničnem življenju. Hmmm.
Pretočni servis Netflix ima nekakšno nezdravo obsesijo s preučevanjem najbolj slavnih serijskih morilcev v zgodovini ZDA. Veliko prahu so denimo dvignili s serijo Extremely Wicked, Shockingly Evil and Vile, ki je orisala zgodovino serijskega morilca Teda Bundyja, zdaj pa so z novo serijo DAHMER – Monster: The Jeffrey Dahmer Story pod drobnogled vzeli zloglasnega Jeffreyja Dahmerja.
Ta je svoja pobijanja izvajal med 1978 in 1991, spravljal pa se je na mlajše homoseksualne moške. Njegova “kariera” obsega 17 takšnih umorov, serija pa se spravi raziskovati njegovo mladost, ki ga je nato že v mladih letih, tri tedne po opravljeni maturi, pripeljala do prve žrtve – takrat 19-letnega štoparja Stevena Marka Hicksa. Od tu naprej je Dahmer samo še nadaljeval s svojo morijo, ki jo je izvajal kar 13 let, a ne takoj. Naslednji njegov umor se je namreč zgodil šele 9 let kasneje, tako da je svojo slo po ubijanju, vsak za nekaj časa, uspešno potisnil navzdol.
Posebnost Dahmerja tiči v njegovi sreči, saj ga je policija večkrat praktično zasačila z žrtvijo, a se jim je vedno izmuznil. Najbolj slavna je denimo ena od njegovih žrtev, ki je bila takrat stara samo 14 let, a ji je uspelo pobegniti izven morilčeve sobe na cesto. Konerak Sinthasomphone je nato celo dobil pozornost policije, a ta je bila do njega sumljiva, saj je bil nag in prekrit s krvjo. Dahmerju je nato uspelo policista prepričati, da je Konerak njegov fant, v začetku devetdesetih pa je bila homofobija še kako živa in policista John A. Balcerzak in Joseph P. Gabrish sta želela držati prste stran, tako da sta žrtev praktično prepustila zloglasnemu morilcu. Mimogrede: John A. Balcerzak se je iz policije upokojil borih 5 let nazaj in za ta svoj spodrsljaj ni plačal nobene resne cene.
Serija je polna takšnih zanimivosti in zadeva je hitro pridobila na popularnosti tudi pri nas, saj je to trenutno najbolj gledana serija. Glavno vlogo je prepričljivo odigral Evan Peters, ki se ga spomnimo predvsem iz serije American Horror Story, za Dahmerja pa je opravil cel kup predpriprav – med drugim si je pozorno ogledal tudi Dahmerjev slavni intervju z novinarjem Stonom Phillipsom, ta pa je takrat že obsojenega morilca obiskal za zapahi.
Kljub kakovosti serije pa se nekateri pritožujejo nad poveličevanjem Dahmerja, ki je bil prava pošast, saj je bil tudi kanibal. Sorodniki žrtev so namreč še danes živi in zagotovo jim ni ravno všeč gledati ekranizacije moritev svojih najbližjih. Po drugi strani pa Američani na račun serijskih morilcev že dolgo služijo: preko spleta lahko denimo za 40 $ kupite vstopnice za turo, ki vas sprehodi po istih ulicah, kjer je Dahmer izmaknil 7 svojih žrtev.
Hekerski napad, ki je na splet poslal desetine posnetkov še nerazkrite, a hkrati hudo pričakovane igre GTA 6, je kar nekaj dni odmeval po širnem spletu in predvidevalo se je, da je za napadom stala skupina hudo nadarjenih hekerjev. Zdaj pa se je izkazalo, da je bila morda za napad kriva samo ena oseba, ki sploh še ni dopolnila polnoletnosti.
On the evening of Thursday 22 September 2022, the City of London Police arrested a 17-year-old in Oxfordshire on suspicion of hacking, as part of an investigation supported by the @NCA_UK’s National Cyber Crime Unit (NCCU).
Uradno ni potrjenega še nič, a policija v Londonu je potrdila, da je 22. septembra v Oxordshirju aretirala 17-letnega fanta, ki naj bi bil sumljen hekerskega napada. Policija ni želela potrditi, ali je mladenič, znan samo pod okrajšavo A.K., odgovoren na napad na Rockstarjeve strežnike , a osumljen je napadov na vsaj dva računalniška sistema, kar bi bilo v skladu s sumi, da je isti heker napadel tudi strežnike Uberja.
Čeprav policija ne želi uradno potrditi ničesar, pa je spletna stran TheDesk prišla do informacij, da je A.K. bil tisti napadalec, ki naj bi preko Slack kanala stegnil nato prste po 90 videih igre GTA 6, a to sploh ni bil največji zločin. Heker se je namreč dokopal tudi do izvorne kode za GTA 5 in 6, del te pa je nato javno objavil na spletu. Od tega je nato želel tudi zaslužiti, založniku Take-Two pa do pogajanj ni bilo in v pomoč je vpoklical cel FBI.
Preiskava je sedaj očitno obrodila sadove in ni še jasno, kakšna kazen čaka hekerja, a morda mu zna mladoletnost malce omiliti klofuto iz strani pravice. Težave znajo biti za A.K.-ja še veliko bolj globoke, saj naj bi bil povezan tudi s hekersko družbo Laspus$, ta pa je prevzela odgovornost za cel kup odmevnih napadov na strežnike večjih podjetij, kot so Samsung, Nvidia, Microsoft in Cisco.
Ljubitelji dinozavrov, končno je napočil vas čas. Založnik Epic Games se je namreč za ta teden odločil brezplačno ponuditi igro Ark: Survival Evolved, ta pa se vrti predvsem okoli ukvarjanja z ogromnimi plazilci, ki jih lahko lovite ali pa uporabite za priročna prevozna sredstva.
Ark sicer ponuja veliko več od gledanja dinozavrov. Gre za dokaj star naslov, ki je najprej leta življenja prebil v sistemu Zgodnjega dostopa, verzija 1.0 pa je nato izšla leta 2017. Tole je preživetven naslov, ki s sabo potegne tudi večigralski svet, tako da v neki samotarski izkušnji ne boste ravno uživali. Vendar pa so igralne mehanike po letih dodajanja vsebine zdaj povsem solidne in poleg prej omenjenega ukvarjanja z ogromnimi in lepo animiranimi plazilci, se boste ukvarjali tudi z gradnjo baze, prvoosebnim streljanjem in skrbjo za merilnike raznih potreb kot sta lakota in žeja, kar je tudi standard preživetvenih naslovov.
Epic Games je sicer Ark: Survival enkrat že brezplačno podelil in sicer se je to zgodilo leta 2020, zdaj pa si stvar lahko zopet izmaknete na sledeči povezavi, za nakup pa je na voljo tudi cel kup DLC-jev.
Drugi brezplačni naslov je veliko novejši in sliši na ime Gloomhaven. Zadeva je izšla lani in je v bistvu predelava namizne igre, ki jo lahko podoživimo skupaj s še tremi prijatelji. Na voljo je 17 unikatnih igralnih razredov, različne temnice in tisoče veščin, urokov in koščkov različne opreme. Gloomhaven je potezni RPG, a ne pričakujte nekaj v slogu Divinity: Original Sin, saj tule bitke lahko trajajo tudi do ene ure in veliko je zanašanja na mete kock. Potrebna je potrpežljivost in poznavanje igralnih sistemov, saj boste drugače hitro utrpeli poraz in v nič bodo šle ure igranja. Če vam vse to odgovarja, potem brž po svojo kopijo semle.
Obe igri bosta brezplačni do četrtka, 29. septembra, takrat pa bosta ponudbo zamenjali igri Drone Racing League Simulator in Runbow.
Slaba dva tedna nazaj nas je podjetje ASUS zvabilo na konferenco Performance Day, ki so ga spočeli v partnerstvu z Intelom, mesto dogajanja pa je bila tokrat Hrvaška – natančneje smo se podali na prelestna Plitvička jezera. Še vedno se sicer nisem opomogel od šokantnega razkritja, saj ne samo, da Plitvička jezera niso za ogled brezplačna, ampak Hrvati po osebi zahtevajo kar 40 € po glavi, s tem pa dobite dostop do nepregledne gneče ljudi, ob jezeru pa se lahko sprehajate samo dopoldne.
No, pomen druženja ni bilo razkazovanje hrvaških lepot, ampak razglabljanje glede prihodnosti podjetja ASUS, ki je glede na vse povedane besede, zaenkrat izjemno svetla.
ASUS je v vzhodnem delu Evrope najhitrejše rastoče podjetje na področju PC-jev in prenosnikov, številke analitičnega podjetja IDC pa pravijo, da se ASUS na področju prenosnikov z zasloni OLED ponašajo kar s 68 % delom trga. To je presenetljiva številka, a podjetje po drugi strani na tem področju nima resne konkurence, saj je v vse svoje serije prenosnikov Vivobook, Zenbook, Studiobook, Flow, TUF, Strix in Flow vpeljal OLED prikazovalnike in tega se nameravajo držati tudi v svojih prihodnjih modelih.
OLED zasloni so sicer malce dražji od navadnih LCD-jev, a ASUS pravi, da so to razliko pripravljeni vzeti v zakup, saj je slika preprosto fenomenalna in neprimerljiva z drugimi tehnologijami. Pravijo tudi, da so skrbi glede največje pomanjkljivosti OLED-ov, “burn in”, odveč, saj do sedaj še niso prejeli kakšnih poročil o masovnih reklamacijah takšnih zaslonov.
ASUS je še dodal, da največ poudarka pri razvoju dajejo na tista področja, ki strankam največ pomenijo. Zanimiva raziskava iz leta 2019 je povprašala stranke 10 držav, kaj jim pri nakupu prenosnika največ pomeni. Zanimivo je, da med prvimi štirimi razlogi ni bila našteta cena, ampak je na prvo mesto bila postavljena zmogljivost, temu pa je sledila baterija, kakovost materialov in zaslon.
Kar se tiče zmogljivosti so v svoje najnovejše prenosnike vgradili Intelove procesorje 12. generacije, ki so po optimizaciji za 2,5x in 2,7x hitrejši od 11. generacije. Večjim mišicam navkljub pa še vedno vztrajajo, da morajo biti prenosniki tanki, za te namene pa so izboljšali tudi svojo tehnologijo hlajenja, kjer največ štejejo predelane vetrnice, ki so zmožne boljšega in hitrejšega odvajanja toplote.
ASUS je na koncu še navrgel, da bodo 15,6-palčni zasloni postali stvar preteklosti, saj jih bodo nadomestile 16-palčne verzije, v svoji prihodnosti pa vidijo tudi ukvarjanje z “metaversom” in podporo tehnologije 6G.
V svetu digitalne košarke se že leta vrtimo v začaranem krogu. Na tem trgu namreč ni nobene konkurence, saj je založnik EA leta nazaj obupal nad svojo serijo NBA Live in tako je pri simulaciji tega priljubljenega športa ostal samo 2K, ta pa je začel delati praktično vse kar si želi.
Sprva je še nekako šlo, potem pa je založnik ugotovil, da so igralci za oblikovanje svojega košarkarja pripravljeni plačati veliko denarja. Na trnek se je ujelo še nekaj takoimenovanih “whalov”, ki za mikrotransakcije zapravijo stotine, če ne tisoče evrov in zgodba je bila zaključena, NBA 2K pa je vsako leto dosegal samo še večjo brezno dreka in mislili smo, da so lani dosegli dno, a zmotili smo se. Pohlepu namreč ni nikoli konca in 2K je letos že tako visoke cene mikrotransakcij samo še navil, tako da je zadeva postala že komično nategunska.
Razvojna ekipa: Visual Concepts Založnik: 2K Platforme: PS5, PS4, XSX, XO, PC Nakup:PlayStation trgovina Datum izida: 9. september 2022 Cena: 79,99 €
Zvrst: Športna simulacija
VIDEO RECENZIJA
In če se mene vpraša, je to ena najbolj žalostnih zgodb igričarske industrije, saj je razvijalec Visual Concepts ustvaril naravnost vrhunsko simulacijo košarke, ki pa ji založnik 2K ne da dihati in vsako leto samo še premika meje potrpežljivosti igralcev. Po mojem mnenju je bila meja zdravega okusa prečkana že davno nazaj in vsako leto se vrnem pogledati samo še zato, da vidim koliko globoko je NBA 2K padel v brezno pohlepa.
Tako kot vsako leto, je tudi letos košarkarska izkušnja razdeljena na več delov. Najbolj enostavno igranje je preko hitrih obračunov, kjer igralca preprosto izbereta svoji ekipi in se spravita v tekmovanje. Bolj globoka je izkušnja MyTeam, ki vam omogoči grajenje in nadzorovanje svoje lastne NBA ekipe in ta način je v bistvu za igranje še najbolj priporočljiv, če se želite izogniti nategovanju iz strani založnika.
2K bi moral novincem omogočiti malce boljši uvajalni način, še posebej kar se tiče vlaganje razvojnih točk.
Letošnja novost prihaja v obliki posebnega igralnega načina Jordan Challenge, ki si ogleda življenje legendarnega košarkarja Michaela Jordana. Igralna izkušnja vas bo popeljala skozi njegovo karierno pot, ki jo je začel v kolidžu Severne Karoline in jo zaključil v dresu Chicago Bullsov. Odigrali boste nekaj najbolj pomembnih tekem, za pristno atmosfero pa bo poskrbel tudi dodaten filter slike, ki izkušnjo približa televizijskim prenosom, ki so jih nekoč spremljali preko navadne antene in katodnih televizorjev.
Jasno pa je, da se tudi letos vse vrti okoli igralne načina MyCareer, saj je celotna igra zasnovana okoli ustvarjanja lastnega košarkaša, ki mu lahko oblikujete fizične pritikline, mu nadanete ime in se nato odločite še za igralno pozicijo. Temu nato sledi razporeditev točk, ki jih je treba vložiti pametno, saj boste samo tako lahko dvignili splošno stopnjo vašega avatarja, ta pa bo na začetku nosil žalostno oceno 65.
Odprto mesto je tudi letos katastrofalno, a hočeš nočeš ga moraš prečkati večkrat.
Res se mi zdi, da bi moral 2K na tem mestu zadevo za nove igralce narediti lažjo, saj lahko z nespametno razporeditvijo povsem zamočite razvoj kariere, s tem pa ste ob veliko časa in potencialno tudi denarja.
Poanta je, da z dobrim igranjem nabirate zlate kovančke, te pa nato vlagate v različne sposobnosti, ki se delijo na fizične atribute, mete od blizu in daleč, vzdržljivost, preigravanje, podajanje in podobno. V zgodnjih NBA igrah je bil ta razvoj postopen in vse kar je zahteval, je bila dobra igra in že v eni sezoni ste lahko svoj digitalni jaz preobrazili v spodobnega igralca, ki ste ga kasneje samo še nadgrajevali.
Tule je tista glavna past NBA 2K iger, saj zdaj za uspešno igranje dobite samo drobiž in nadgrajevanje košarkaša je sicer mogoče, a res boleče počasno. Na Redditu je nekdo izračunal, da boste za igralca z maksimalno stopnjo 99 potrebovali okoli 440.000 kovančkov, kar je dražje od lani, medtem ko so prilivi iz strani igranja manjši od NBA 2K21. Za eno odigrano tekmo, ki vam bo vzela kakšnih 15 minut, boste prislužili okoli 1000 zlatnikov, a za to boste morali dobro igrati in to na kakšni od težjih stopenj. Računica je enostavna: odigrati bo treba okoli 400 tekem, kar je kar nekaj sezon košarke in po tako vloženem času, boste imeli košarke verjetno že vrh glave, a ravno takrat bi morali uživati v izkoriščanju maksimalno razvitega igralca.
Pri igranju boste prisiljeni v opravljanje zgodbe, ki se ji ne da izogniti. Tule hočem igrati tekmo, a moram prej opraviti neko drugo, trapasto nalogo.
2K se tega seveda zaveda, zato vam rade volje ponuja nakup zlatnikov v obliki mikrotransakcij, ki pa so seveda ubijalske. Za recenzijo sem dobil posebno verzijo igre Jordan Edition, ki poleg igre s sabo prinese še 100k virtualnih kovancev, to pa mi je omogočilo dvig stopnje na 78, kar mi je takoj olepšalo izkušnjo. Tako ni presenečenje, da večina veteranov kupuje to edicijo igre, ki pa stane kar 100 €.
Nihče vas seveda ne sili, da mikrotransakcije kupujete in tehnično gledano lahko igrate MyCareer tudi brez dodatnega zapravljanja, a navsezadnje to velja tudi za brezplačne mobilne igre. A napredovanje je tako obupno počasno, 2K pa vas med igranjem ves čas subtilno opominja, da bi lahko zapravili še kak dodaten evro.
Primer tega je odprto mesto The City. To nas spremlja že nekaj časa in tako kot lani, je zadeva naravnost obupna. Je grozno optimizirana in na PlayStationu 5 sem redno zabeležil padec sličic na sekundo pod mejo 20, mesto pa je ogromno in ga je večkrat treba prečkati za izpolnjevanje dodatnih nalog in izzivov, ki jih je cel kup. Po mestu se je treba sprehajati tudi zavoljo štorije, ki nam jo 2K želi vsiliti vsako leto in tudi letos je ta katastrofalna, napolnjena z neprivlačnimi liki, z neumnimi zapleti in štorijo, ki je vsakič ista. Igramo novinca v ligi NBA, ki se poskuša spopasti z vsemi izzivi te lige, kot so igranje tekem, soočanje z nasprotniki, podpisovanje oglaševalskih pogodb in vodenje profila na družabnih omrežij.
Res je neverjetno, kako vam NBA 2K23 poskuša v roke poriniti cel kup opravil, najbolj pa se izogiba samemu igranju košarke. Misije so tako dolgočasne, da sem kmalu začel preskakovati dialoge, a žal sem se še vedno moral sprehajati od ene lokacije do druge, ob tem pa sem se začel spraševati o smiselnosti mojega početja.
Ulična košarka proti drugim igralcem je vzdušna, a že na začetku boste naleteli na igralce, s povprečno oceno 90+.
Vendar pa ima to komaj delujoče mesto eno zelo pomembno nalogo, saj povsod naokoli lahko zalepi cel kup sponzorjev, vsak od teh pa vam želi prodati kakšen košček obleke, copat, torb in podobnega, to pa seveda zahteva zlate kovančke. Med tekanjem po mestu boste naleteli tudi na druge igralce in veliko od teh bo višje stopnje od vas, oblečeni bodo v privlačne obleke, to pa vas bo seveda opominjalo na to, da morda kupite tudi vi kakšno mikrotransakcij. To subtilno opominjanje se preseli tudi na ulično košarko, kjer boste spet naleteli na igralce, ki bodo največkrat višje stopnje kot vi in če boste želeli konkurirati, potem boste enostavno morali kupiti nekaj kovancev ali pa vas čakajo tedni grindanja.
Igri bi z veseljem prisodil še nižjo oceno, a simulacija košarke je tako slastna, da preprosto postaneš zasvojen.
Za igro mi ne bi bilo žal, če sama košarka ne bi bila tako slastna. Simulacija je namreč vrhunska, saj je občutek metanja letos celo boljši kot lani, preigravanje še bolj verno, animacije pa so mestoma naravnost neverjetne. Zadeva je preprosto zasvojljiva, še posebej ko se prebijete čez začetno poplavo misij in vmesnih sekvenc iz strani zgodbe in lahko enostavno uživate v igranju košarke.
A zadeve enostavno ne morem priporočiti, saj te ves čas spremlja občutek, da 2K nate gleda samo kot na debelo ribo, polno evrov, ki jo je na vsak način treba psihološko prepričati v dodatno zapravljanje. To, da si za navadno kopijo igre na PlayStationu 5 zapravil 80 €, založniku ne pomeni nič in res se zdi, da od tebe želi izcuzati vsaj 200 € za dve leti zabave, saj bo takrat ugasnil strežnike in cikel se bo začel na novo.
Mlajši uporabniki računalnikov se morda sploh ne zavedajo, da večopravilnost na starodavnih procesorjih sploh ni bila mogoča. PC-ji njega dni preprosto niso bili zmožni naenkrat zagnati dve opravili, tako da si ob kopiranju datoteke moral najprej počakati, da je to opravilo svojo nalogo in šele nato se je lahko izvršil naslednji ukaz, kot je denimo zagon kakšnega drugega programa.
Prevrtimo v leto 2022 in svet računalnikov je povsem drugačen, saj lahko naenkrat izvajamo desetine opravil, vaš PC pa bo ob tem vsake toliko malce hitreje zavrtel ventilator. Napredovali smo celo do te mere, da lahko tipična računalniška opravila, kot je kopiranje datotek, popestrimo s kakšno vdelano igro.
Igra kopiranja se imenuje Copy Dialog Lunar Lander in ne prihaja iz strani Microsofta, ampak jo je izdelal Sanakan8472, ki je ta svoj program omogočil za prenos in vpogled na Githubu. Gre za preprosto program, ki ga morate najprej namestiti, nato pa morate samo poskrbeti za kopiranje kakšne večje datoteke. Pri kopiranju nato kliknite možnost “Več podrobnosti”, tako da se vam pokaže cel graf in igra se lahko začne. Vaša naloga je nadzorovati malo letečo ladjico, ki mora pristati na grafu, ki ga je izrisalo vaše kopiranje. Gre za predelavo arkadne igre Lunar Lander in za nadzorovanje ladjice uporabljate smerne puščice, medtem ko boste s tipko Space igranje začeli znova.
Gre za izjemno zanimiv eksperiment, ki pa ponuja celo težavnostne stopnje in ozadja. Najlažja stopnja je kopiranje datoteke med dvema SSD diskoma, srednja stopnja je kopiranje velike datoteke na počasni USB ključek, najtežja stopnja pa je kopiranje preko interneta ali VPN povezave. Nastavite lahko celo različna ozadja, če skočite pod nastavitve in pri temah kontrasta izberete možnost kot je Nočno nebo.
Copy Dialog Lunar Lander deluje samo na operacijskih sistemih Windows 10 in 11.
Na Twitchu se je nekaj časa nazaj pojavil nov zanimiv kanal, s preprostim omenom “russiangas1”, njegov namen pa je več kot očitno zafrkavanje evropskih in ameriških gledalcev, ki se v tej jeseni vse bolj pripravljajo na zimo, ta pa zna biti letos še posebej ostra, saj se zaradi kreganja okoli plina praktično vse razvite države soočajo z visokimi cenami in bolj mlačnimi radiatorji.
Seveda vse to ne velja za Rusijo, ki se trenutno kopa v zalogah plina in ravno iz tega dejstva se dela norca Twitch kanal “russiangas1”. Kamera namreč snema štedilnik na plin, ki obratuje po cel dan in po celo noč, vse to pa spremlja udarna ruska glasba.
Kanal je šel od začetka skozi več iteracij. Najprej je bila kamera postavljena bolj daleč stran, nato se je nekdo spomnil, da bi bilo pametno v predstavo vnesti nekaj RGB osvetlitve. V enem trenutku so naenkrat goreli celo vsi štirje gorilniki, a je bilo to malce preveč potratno.
Zdaj se je neznani streamer očitno odločil za končni izgled prenosa v živo, kjer vidimo goreč štedilnik, gumijasto račko, ki nosi zanimivo čelado, vse skupaj pa krasi še prelestna slika ruskega predsednika. Streamer je k temu dodal še merilnik temperature, zadaj pa ves čas tiktaka ura, tako da ni nobenega dvoma, da bi bil video lažen. russiangas1 se dobro zaveda, da je vsakemu jasno, da za kanalom stoji ruski trol, zato si je za sliko profila izbral Orka, to pa je vzdevek, ki ga Zahod rad natika ruskim vojakom.
Streamer je poskrbel tudi za nekaj teksta. Kakor vidimo, s takšnim kurjenjem na mesec zapravi 1,44 €, kar so cene, o katerih lahko Evropejci samo sanjamo.
russiangas1 je svoje življenje začel 11. septembra in od takrat je nabral že preko 12k sledilcev, kanal pa je bil vmes za nekaj časa tudi izključen iz strani Twitcha, a je bil nato vzpostavljen nazaj. Streamer tudi pridno zbira donacije, ki bodo šle v nakup dodatne pečice, tudi ta pa bo nato postavljena pred kamero.
Ime Dunkey je znano praktično vsakemu igričarju, ki je kdaj zagnal YouTube in si je v tistem trenutku zaželel nekaj smešne vsebine iz sveta videoiger. Ta YouTuber je namreč pravi komik in je tudi eden od redkih ustvarjalcev video vsebine, ki zna dostaviti smešne in zabavne posnetke, a se hkrati zna spustiti v kakšne globlje kritike, ki so čisto prave video recenzije.
Dunkey nas tako zabava že 11 let, v nedavnem videu pa je napovedal nove cilje svoje kariere. Skupaj s svojo ženo Leah sta namreč započela novo znamko založništva BigMode, njun cilj pa je pomagati pri razvoju in splavitvi obetajočih indie naslovov.
Video nosi komično noto, a njegovo bistvo je promocija tega novega sistema založništva, ki bo pod svoje okrilje vzel samo tiste igre, ki nosijo nekaj potenciala. Dunkey pravi, da ima dovolj sedenja na klopi in čakanja na dobre igre, zato se je odločil stvari vzeti v svoje roke, sit pa je tudi enih in istih klonov ter dolgočasnih iger iz strani večjih založnikov, zato želi sam spremeniti določene dele industrije.
Good publishing is a relatively complex organisation: selection, branding, marketing, production support, platform contacts, localisation connections, QA connections, release management – and to take pressure off of the dev those all need to fire correctly at the correct time.
Dunkey je sicer čisto zabaven YouTuber, a zdi se, da se je v to novo poslovno prakso podal z določeno mero optimizma. V videu večkrat izpostaviti, da je v 11 letih preigral ogromno iger, a to ni ravno recept za uspešno poslovanje v svetu indie iger, ki za svoj razvoj že dlje časa zahtevajo bogat proračun. Dunkey je preko YouTuba zaslužil že ogromno denarcev, vendar pa jih zna tudi brž izgubiti, saj uspešne indie zadeve ne stanejo več samo nekaj tisočakov, ampak tudi nekaj milijonov.
YouTuber je v svojem video nagovoru še izpostavil, da so se v BigMode potrudili sestaviti karseda ugodne pogodbe za razvijalce, a kakšnih podrobnosti ni navrgel. Nekateri indie razvijalci, kot je Rami Ismail so tako že opozorili, da je Dunkeyjeva poteza sicer dobrodošla, a da je v njej kar nekaj lukenj, ki jih je pred podpisom pogodbe dobro najprej dobro preveriti.
Dunkey na koncu zaključi, da prijave za partnerstva že sprejemajo na uradni strani, a da nameravajo sprejeti samo kandidate s potencialom.
Očitno prihodnost VR naprav tiči v rokah družabnih omrežij – vsaj kar se tiče prostoročnega in PC igranja. VR je sicer ob rojstvu ponujal kar nekaj konkurenčnosti različnih podjetij, a praktično edini, ki še razvija nova očala, je podjetje Meta, ki je preko izdelka Meta Quest 2 mahanje po navideznem prostoru približala tudi bolj splošnim uporabnikom. Za to je Meta porabila ogromno denarja, saj je bilo treba najprej omogočiti brezžično uporabo in ob tem ohraniti dobro ceno, ki je bila šele nedavno nekoliko povišana.
Meta pa zdaj očitno končno dobiva pravo konkurenco in na prste ji bo stopil TikTok – hitro rastoče družabno omrežje, ki Meti že zdaj krade uporabnike iz Instagrama in Facebooka. TikTok si lasti ByteDance, ta pa je v namene razvoja VR naprav kupil razvijalca Pico, partnerstvo pa je pripeljalo do nedavno razkrite VR naprave Pico 4.
Pico 4 bo, tako kot Quest 2, povsem brezžičen, vseboval bo dva zelo podobna krmilnika in štiri zunanje kamere. Znotraj očal bomo našli procesor Qualcomm XR2 in grafični čip Adreno 650, to pa bo podpiralo 8 GB pomnilnika, za shranjevanje pa se boste odločali med 128 GB in 256 GB verzijo.
Odlične bodo tudi leče. Ekrančka sicer ne bosta OLED ampak LCD, ampak bosta ponujala ločljivost 2160 x 2160 na vsako oko, kar je izboljšava napram Quest 2, ki se ustavi pri 1832 x 1920. Frekvenca osveževanja bo znašala 90 Hz, kar je manj od njegovega konkurenta, ki je preko posodobitev dosegel impresivnih 120 Hz. Vidni kot bo znašal 105 stopinj.
Bo pa Pico 4 precej lažji, saj bo njegova teža znašala vsega 295 gramov, na zadnji strani pa bomo našli 5300 mAh baterijo, ki bo pri enem polnjenju poskrbela za 3 ure zabave.
Poskrbljeno bo tudi za igre. Trgovina bo vsebovala 165 naslovov, med njimi take uspešnice kot so The Walking Dead: Saints & Sinners in Just Dance VR, seveda pa bo ByteDance poskrbel tudi za integracijo TikToka, tako da boste lahko gledali ogromno posnetkov v 360-stopinjskem formatu.
Pico 4 bo konkurenčen tudi po ceni. Za 128 GB verzijo boste odšteli 429 € in za 256 GB 499 €, ByteDance pa bo nova očala na trg poslal 18. oktobra. Za razliko od sorodnih izdelkov bomo zadevo najprej prejeli Evropejci in sicer se bo izdelek pojavil v 15 državah, med katerimi pa naše Slovenije ni. Kako bo poskrbljeno za druge regije še ni čisto jasno, a morda lahko preizkusite srečo v uradnih trgovinah, ki jih najdete na strani izdelka.
Vince Gilligan, eden najbolj prepoznavnih ustvarjalcev serije Hollywooda, ne počiva. Pod svoje dosežke lahko zapiše fenomenalni Breaking Bad, nedolgo nazaj pa je zaključil še serijo Better Call Saul, oba izdelka pa sta pri gledalcih in kritikih požela praktično popolne ocene.
Seveda smo se po epilogu Better Call Saula vsi začeli spraševati, kaj bo njegov naslednji podvig. Vince je že povedal, da ima po petnajstih letih dovolj mesta Albuquerque in da je nastopil čas za nove izzive. Prvega od teh je razglasil včeraj, saj je napovedal povsem novo serijo, ki je tokrat ne bo spočel za televizijsko mrežo AMC, ampak za dokaj frišni pretočni servis Apple TV+.
I am OVER THE MOON excited about this!!!! Words cannot express. My heart is exploding! https://t.co/rnqGSO1AvU
Nova serija še nima imena, a naj bi se za njo potegovalo več pretočnih servisov – na koncu je očitno največ ponudil Apple. Spletna stran Deadline poroča, da naj bi proračun vsake epizode stal med 12 in 15 milijonov dolarjev, kar sicer ne dosega rekordnih zneskov Amazonove serije Gospodar prstanov, a spet ni drobiž, Vince pa bo za produkcijo zopet uporabil studio Sony Pictures Television, ki je bil zaslužen tudi za seriji Breaking Bad in Better Call Saul.
OMG this is gonna be so great!! All the best people! Vince Gilligan’s Next Series Starring Rhea Seehorn Lands At Apple TV+ – Deadline https://t.co/KFFiQx0W9Q
Žal o novem projektu ne vemo ničesar preveč konkretnega, a Vince je nekaj slastnih informacij vendarle izdal. Glavno vlogo bo prevzela igralka Rhea Seehorn, ki je v Better Call Saulu odigrala odvetnico Kim Wexler, Vince pa pravi, da je zdaj že skrajni čas, da dobi tudi povsem svojo serijo. Zgodba se tokrat ne bo odvijala okoli drog in kartela, ampak bo malce spominjala na Zono somraka, tako da nas čaka kar nekaj čudnosti in zvijanja realnosti, vse to pa bo nosilo značilen Gilliganov pečat do podrobnosti. Scenarij je očitno odpihnil šefe Appla, saj so takoj naročili dve sezoni, še preden so sploh začeli delati na pilotu.
Delavni bodo tudi ostali člani Better Call Saula. Zvezdnik Bob Odenkirk dela na novi seriji Straight Man, medtem ko bo Giancarlo Esposito zaigral v seriji The Driver, oba izdelka pa bosta nastala pod okriljem AMC-ja.
Pojem igričarskega telefona dolgo časa ni obstajal, telefonska industrija pa je šla skozi leta v smislu igranja iger skozi več iteracij. Spočetka smo igrali Java zadeve, ki jim lahko upravičeno nataknemo naziv igrice, ko pa so enkrat mobilniki dobili nekaj mišic in poenoten Android sistem, pa so se zanj začele razvijati namenske igre, s 3D grafiko ali pa je razvijalec poskrbel za predelave iger iz PC-ja ali pa konzol, le da jim je dodal malce slabšo podobo.
Vendar pa se enoigralske izkušnje niso prijele, saj ima telefon resda vsak, a nedeljski igralci niso bili za zabavo pripravljeni plačevati. Mobilno igranje je zaradi tega preklopilo na F2P zadeve, ki so večidel večigralske, pravi zaslužki pa so se začeli, ko so svoje mobilne verzije dobile igre kot so Call of Duty, PUBG in Fortnite.
ASUS je zdaj mnenja, da je takšnih igralcev dovolj, ki bi si zaradi tega želeli namensko ustvarjen igričarski telefon. S tem se je rodila linija mobilnikov ROG Phone, pred kratkim pa sem se na testiranju poigral z zadnjo verzijo: ROG Phone 6D.
VIDEO RECENZIJA
Specifikacije
Procesor: 3,2 GHz MediaTek Dimensity 9000+
Pomnilnik: Do 16 GB
Disk: 256 GB
Zaslon: AMOLED 6,78 palca
Frekvenca osveževanja: 165 Hz
Kamere: 50 MP glavna leča, 13 MP širokokotna leča in makro kamera / sprednja stran: 12 MP
ASUS mi je tako v roke porinil svoj najnovejši igričarski telefon in mi preprosto zapovedal, da naj se med njegovo uporabo zabavam. Takšnim ukazom ni težko slediti, zato sem se urno lotil razpakiranja paketa, ki v sebi vsebuje masiven polnilec, USB-C kabel ter celo ovitek za telefon, tako da mi je bilo prihranjeno brskanje po Aliexpressu.
Glavna zvezda paketa je seveda sam telefon in ta je resnično prava pošast. Z ASUS ROG telefoni poprej še nisem imel izkušenj, tako da je bilo to moje prvo srečanje z njihovimi prenosnimi izdelki in treba je reči, da zadeva ob prvem dotiku na tebi pusti konkretne vtise.
Po domače povedano je tole pravi cegel, saj moje švohtne ročice, vajene iPhona 12, ki tehta 160 gramov, niso pričakovali takšnega velikana, ki na tehtnici izmeri 239 gramov. Teža je sicer upravičena, saj je ASUS notri spakiral vrhunske specifikacije, ki pač zahtevajo tudi ustrezno hlajenje, a vseeno je treba povedati, da teža sprva preseneti.
Telefon je naravnost ogromen in z eno roko ga boste malce težko upravljali.
Kar se tiče dizajna je takoj jasno, da je tole resnično igričarski telefon. Pozabite na neke elegantno in čisto obliko, saj je ROG Phone 6D ovešen z vsem, kar od njega igričar tudi pričakuje. Sprednja stran je sicer tipični telefon, ki ima okoli zaslona kar debele črne stranice, ki med drugim skrivajo sprednjo kamere in nenavadno močne zvočnike, igričarski navdih pa na polno udari na zadnji strani. Sivo ozadje prekinjajo razni napisi in črte, na zgornji strani pa najdemo sistem trojnih leč z bliskavico, ki so malce izbočene od ostalega zaledja. Na sredini se nahaja najbolj tipični igričarski pripomoček: sistem ledic, ki lahko izriše živobarvne logotipe, zadevi pa lahko nastavimo tudi druge funkcije, kot je denimo opozarjanje na klic ali pa za obvestila. Zadeva sicer ni interaktivna, kar je škoda, saj bi lahko preko tapkanja tule hitro utišali telefon in prinaša tudi svoj minus, saj zaradi te osvetlitve telefon ne omogoča brezžičnega polnjenja.
Poglejmo si še gumbe. Na desni strani nas čakajo tri tipke, s katerimi nadzorujemo glasnost in vklop ekrana, na levi pa je vhod za dvojne SIM kartice ter vhod USB-C. Dno telefona me je presenetilo, saj tam najdemo dinozavra, ki so ga praktično pozabili vsi: 3,5 mm vhod za slušalke, kar pomeni da lahko končno v novejši telefon vtaknemo tudi žičnate naušnike. Spodnjo stran zaključuje… Še en vhod za USB-C? Tako je, ROG Phone 6D vključuje kar dva takšna priključka, saj lahko preko enega denimo polnimo baterijo, drugega pa lahko uporabimo za povezavo igralnega ploščka. Tako kot vse drugo je tudi baterija ogromna: 6.000 mAh se ne izrabi tako hitro, kar je ravno prav za igranje, prav pa pride tudi 65 W polnjenje, tako boste že v polurnem polnjenju spet pripravljeni za igričarsko akcijo.
Zadnja stran se sveti, tako da je vsakemu takoj jasno, da je ROG Phone 6D igričarski telefon.
Kar se tiče strojnih specifikacij, je telefon na vrhu zmogljivosti. ASUS pri telefonu ni škrtaril in je notri vtaknil trenutno najmočnejše komponente in včasih celo malce pretiraval. Zadeva namreč vsebuje kar 16 GB LPDDR5 pomnilnika in res nisem še našel igre, ki bi v popolnosti izkoristila niti polovico takšne zaloge RAM-a, a zadeva je resnična in se lepo bere na papirju. Za preračunavanje podatkov skrbi procesor Dimensity 9000+, ki teče pri 3,2 GHz, kar je spet po domače rečeno “overkill”, a po drugi strani drži, da ob takšnih specifikacijah telefona ne bo treba nadgrajevati kar nekaj let.
Impresiven je tudi zaslon. Gre za AMOLED, ki v premer meri 6,78 palca, njegova svetloba pa lahko doseže 800 nitov. Frekvenca osveževanja znaša 165 Hz, pod površjem pa se nahaja tudi senzor za prstni odtis, ki je presenetljivo odziven in med uporabo preko njega nisem naletel na nobene težave glede odklepanja telefona.
Občutek igranja je odličen in ekran je dovolj zajeten, da s palci ne boste prekrivali akcije.
Skratka, kar se igranja tiče, je ASUS poskrbel za vse situacije in ni treba preveč poudarjati, da med igranjem nisem naletel na nobene zamike ali pa težave z optimizacijo. Za testiranje sem skočil v svetu igre Call of Duty Mobile in titanski zaslon mi je omogočal res prijeten občutek igranja, enako pa se je zgodilo v primeru igre Diablo Immortal. OLED zaslon izda čudovito barvo, prvič v življenju pa sem med igranjem na telefonu dobil občutek, da bi tole lahko zame postala legitimna zabava, saj je bila igralna površina dovolj obsežna, da je nisem preveč zakrival s prsti. Seveda lahko uživanje še dodatno nadgradimo, če telefon nastavimo na držalo in spodaj namestimo igralni plošček, a dejstvo ostaja, da lahko uživamo tudi pri tapkanju po ekranu.
Dodatne nastavitve lahko spočnemo preko priročnega programa Game Genie, ki ga lahko kadarkoli prikličemo iz roba zaslona, na njem pa lahko nastavimo čuda stvari. Ena od teh se imenujejo zračni sprožilniki, v praksi pa to pomeni, da so zvočniki na zgornji strani občutljivi na dotik, tako da jih lahko uporabimo za dejanja, ki bi na navadnem ploščku napeljale na merjenje in proženje orožja.
Dobro, kar se tiče igranja iger res nimamo pripomb, kako pa se ROG Phone 6D obnese med običajno uporabo? Navsezadnje bodo tudi tisti, ki zadevo kupujejo zaradi igričarskega aspekta, zadevo uporabljali tudi za druge stvari, saj nihče noče s sabo trogati dveh telefonov.
Napravo napaja operacijski sistem Android 12 in telefon med skakanjem med aplikacijami in brskanju po spletu ne povzroča nobenih težav. Vse je ekstremno odzivno: od odklepanja preko prstnega odtisa, do brskanja po spletu in gledanju nastavitev. Tule prav pride zajetna količina pomnilnika, saj lahko preklapljamo med več aplikacijami, tudi igrami, ROG Phone 6D pa vse dostavi izjemno hitro in brez kakšnega rušenja ali zamude pri prikazovanju. Zaradi zajetnega ekrana je pripraven tudi za gledanje filmov, tule pa prav pridejo izjemno močni zvočniki, ki dostavijo odličen zvok.
Tole je eden redkih telefonov, ki še vztraja na 3,5 mm vhodu za slušalke.
Malce slabše se obnesejo kamere. Te so na zadnji strani tri: 50 MP glavna kamera, 13 MP širokokotna kamera in makro kamere. Zadeva se med slikanjem obnese solidno, niso pa barve kaj preveč žive in nekateri objekti znajo izpasti nekam plosko. Sicer zna ASUSovi algoritmi precej dobro programsko obdelati zajete podobe, vendar pa ne dosegajo prvakov tipa Apple. Sprednja kamera je 12 MP in njene slike so povsem všečne, a za njih ne bom ravno pisal hvalospevov.
ASUS ROG Phone 6D je resnično igričarski prvak in če vam je pomembno samo to, da imate v roki najboljše specifikacije in da igre poganjate brez kakršnegakoli zamika, potem je tole definitivno izdelek za vas. A treba je vedeti, da stvar ni popolna. Nekam povprečne kamere sem že omenil, zaradi glomaznosti telefona in ogromnega ekrana pa vam bo uporaba z eno roko otežena, če ne celo nemogoča. Večkrat se mi je zgodilo, da s prstom preprosto nisem dosegel funkcij na vrhu, tako da sem moral zadevo vzeti v obe dlani, tako da tole definitivno ni naprava, ki bi jo enoročno upravljale manjše roke.
Založnik EA in Apple bosta spočela eno najbolj zanimivih sodelovanj televizijske serije in igre. V prihajajočo simulacijo nogometa FIFA 23 namreč uradno prihaja osebje Applove serije Ted Lasso, vse skupaj pa se zdi kot resnično idealno partnerstvo.
Ted Lasso je serija, ki jo do sedaj pozna že praktično vsak. Zadeva je sicer stara samo 2. sezoni, a obe sta obnoreli občinstvo in kritike, tako da serija redno pobira nagrade Emmy, glavni igralec Jason Sudeikis pa je končno prišel do tiste medijske prepoznavnosti, ki si jo je zaslužil že od začetka.
Če morda res živite pod kamnom in o Lassotu ne veste nič, potem je tule idealni trenutek za kratki oris serije. Dogodki sledijo življenju trenerja Teda Lassota, ki pride iz ZDA trenirati izmišljeni angleški klub AFC Richmond. Ted nima prav nobenih izkušenj glede nogometa, a svoje neznanje nadomesti z voljo do učenja in pozitivnega odnosa do vsakega, ki ga sreča. Ta njegova volja in trma do dobrih rezultatov na koncu navduši tudi igralce in samo vodstvo kluba, kar spočne cel kup zanimivih dogodkov. Posebnost Teda je dejstvo, da vas bo praktično vsaka epizoda pustila dobre volje in čeprav znotraj serije najdemo tudi kar nekaj temnih trenutkov, za vsakim dežjem posije sonce in to na tako simpatičen način, da bodo serijo vzljubili tudi največji nergači.
Zdaj se bo Ted Lasso pojavil tudi v igri FIFA 23 in bo igrišču pridno bodril svoje igralce, EA pa je v digitalno predelavo vnesel celotno ekipo, v katero lahko prištejemo pomočnika trenerja Bearda, izmišljenega novinarja Trenta Crimma in razne nogometaše, kot sta Roy Kent in Jaime Tartt.
Teda boste lahko v kariernem načinu izbrali za svojega managerja, v Premier League pa boste lahko vnesli AFC Richmond in jih končno pripeljali do glavne lovorike.
FIFA 23 izide 30. septembra, Ted Lasso pa dobiva 3. sezono, a ta še nima datuma izida.
Video platforma YouTube je šla v svoji dolgoletni zgodovini skozi več iteracij. Na začetku je bil to preprost servis, kjer si lahko gledal raznorazne posnetke, a Google je hitro spoznal, da je zadeva precej draga za vzdrževanje, zato je nekaterim kreatorjem ponudil možnost vtikanja oglasov v svoje posnetke, ti pa so kasneje postali obvezni in dandanes se gledalna izkušnja YouTuba precej razlikuje od tiste samo dve leti nazaj.
Oglasov je zdaj naravnost ogromno in ne gledamo jih več samo na začetku, ampak nam tudi pogosto prekinejo gledanje in zna se zgoditi, da boste v 10-minutnem posnetku pokasirali tri prekinitve z reklamami. Še hujše je postalo dejstvo, da nekatere od teh sploh ni možno preskočiti in znajo trajati tudi do 15 sekund, kar oglase spremeni iz majhne tečnosti v pravo nadlogo, zaradi katere so ljudje zdaj začeli pogledovati h alternativam.
Vse to Google počne nalašč, a njegov namen ni, da bi vas odvrnil od platforme, ampak vas želi zvabiti v naročilo na njihovo storitev Premium. Ta v zameno za dobrih 7 € mesečno magično odpravi oglase, vam omogoči gledanje plačljive YouTube vsebine in vam zraven omogoči tudi brezplačno poslušanje glasbe YouTube Music Premium, prvi mesec pa je za uporabo povsem brezplačen.
Koliko se splača naročnina tega servisa je tema drugega članka, saj se tu osredotočamo na dejstvo, da je Google postal s siljenjem na naročnino Premium močno tečen. Te opomnike redno prejemamo preko aplikacije, ki vas zelo rada opominja, da lahko z odprtjem denarnice pridobimo cel kup priboljškov in ti opomniki nikjer ne ponujajo možnosti “Ne opominjaj me več”.
Zadeva se popravila seveda ne bo. YouTube na tem svojem področju praktično nima konkurence in čeprav se veliko ljudi obrača proti TikToku, je tisto povsem druga platforma, ki je namenjena tudi drugemu občinstvu. Oglasi bodo postali še bolj obsežni in pogosti, saj nekateri Američani že poročajo, da jih pred gledanjem ne čakata samo dva oglasa, ampak tudi pet oglasnih blokov, nekateri pa so že dosegli tudi mejo kar 11 oglasov.
Reklame so na PC-ju neobstoječe, saj tam lahko namestimo vtičnik za blokiranje oglasov in zadeva je rešena. A YouTube čedalje več gledamo tudi na telefonih in televizorjih, pri tej aplikaciji pa je blokiranje oglasov težavna naloga – razen če ste morda kakšen tehnološki znanec in zadevo blokirate že na usmerjevalniku. Navadnemu uporabniku pa ostane samo trpljenje ob reklamah, dokler se mu ne zlomi duh in končno odškrtne denarce Googlu.
Te dni se spravljam v iskanje novega monitorja in kot pri vsaki računalniški stvari je ponudba na tem področju ogromna, zato je treba zavihati rokave in se spraviti v dolgotrajno raziskovanje pritiklin vsakega prikazovalnika, pri končno odločitvi pa seveda na koncu veliko pomeni tudi cena.
Za novega spremljevalca na moji mizi se še nisem čisto odločil, a morda si zna to mesto izboriti LG-jev monitor UltraGear 32GN600-B, ki ponuja skoraj vse, kar si želim od takšnega izdelka, zadeva pa je trenutno na Amazonu znižana na samo 209 €.
Osebno mi pri monitorju največ pomeni velikost, saj želim zadevo uporabljati tako za PC igranje, gor pa bom pricinil tudi konzolo PlayStation 5. UltraGear 32GN600-B vsekakor obkljuka to funkcijo, saj se ponaša s panelom premera 32 palcev, ki je ravno pravšnje velikosti, da še ne skoči v območje televizorjev. Žal se bo tu treba zadovoljiti z VA panelom in ne IPS-om, tako da znajo biti zorni koti gledanja težava, a to se da odpraviti tako, da v monitor ves čas gledate neposredno naravnost.
K boljši izkušnji bo zagotovo pripomogla tudi visoka frekvenca osveževanja, ki tule znaša kar 165 Hz. Ločljivost je prav tako dobra, saj znaša 2560 x 1440, odzivni čas pa znaša samo 1 ms, tako da zna biti zadeva pripravna tudi za poganjanje tekmovalnih večigralskih iger. Vse skupaj nadgradi še podpora za HDR10, ki bi seveda lahko bila boljša ob višji svetilnosti, a seveda je treba za to ceno nekje sprejeti kompromise. Monitor podpira tehnologijo FreeSync in tudi G-Sync – za slednjo monitor ni verificiran.
V obzir je treba vzeti tudi dejstvo, da je monitor malce okoren in tako lahko pozabite na kakšno vrtenje v navpične položaje, saj ga boste lahko samo malce nagibali, je pa podprta možnost pritrditve na nosilec VESA, če si monitor res morate postaviti na kakšen drugačen položaj.
Skratka, UltraGear 32GN600-B je zanimiv monitor, ki za svojo ceno ponuja res veliko, zato se tole akcijo splača izkoristiti. Ob nakupu dobite tudi kodo za znižanje naročnine na Microsoftov pretočni servis Game Pass, a ta uradno še ni podprt pri nas, ga pa lahko z nekaj triki vseeno uporabljate.
Sedem mesecev nazaj so igralci opozorili na hudo ranljivost celotne trilogije Dark Souls, ta pa je omogočala hekerju prevzem nadzora nad računalnikom igralca. Zadeva je šla na račun večigralske povezljivosti vseh treh iger in je obstajala dolgo, a razvijalec FromSoftware je ukrepal šele takrat, ko se je novica o tej ranljivosti razširila po vseh popularnih družabnih omrežjih.
Razvijalec je takrat izključil strežnike vseh treh Dark Souls naslovov in obljubil popravke. Ko se je že zdelo, da od vsega skupaj ne bo nič, pa se je Dark Souls 3 ponovno dvignil iz pepela in večigralske funkcije so zopet zaživele. Rajanje igralcev je bilo neizmerno, saj se jih je veliko želelo vrniti v ta svet, še posebej po fenomenalnem uspehu igre Elden Ring, a to veselje je bilo žal hitro prekinjeno.
At this time, there is a confirmed issue with DARK SOULS III online play via the Steam platform.
We are investigating the source of the problem and will inform you as soon as more details become available.
Strežniki so namreč samo mesec kasneje zopet onemogočeni. FromSoftware je razlog za ponovno deaktivacijo strežnikov napeljal na težave s povezovanjem preko Steama in dokler zadevo raziskujejo, strežniki preprosto ne bodo delovali. Željnim igralcem tako trenutno ne ostane drugega, kot da temačni svet raziskujejo povsem samotarsko, a se bodo zaradi tega morali odreči sporočilom drugih igralcev, seveda pa bo izostalo tudi PvP-janje.
Kaj to pomeni za ostala dva Dark Soulsa še ni znano. Strežniki teh dveh iger namreč niso zaživeli že osem mesecev in čeprav je FromSoftware obljubil, da bodo ponovno obudili tudi ti dve igri, bo zaradi novih težav ta zamuda verjetno še večja.
Strežniki ne delujejo samo na PC verzijah iger, na konzolah pa vse skupaj deluje brez kakšnih posebnih zapletov. Morda je zdaj to idealna priložnost, da se lotite kakšne večje modifikacije, ki že tako ali tako zahtevajo igranje brez povezovanja na strežnike? Za Dark Souls Remastered je najbolj popularen mod Daughters of Ash, medtem ko imate pri tretjem delu na razpolago dve možnosti: Cinders in The Convergence.
