Igra The Last of Us Part 1 je čudna reč. Gre namreč za predelavo odličnega izvirnika, ki se je prvič rodil na konzoli PlayStation 3 in to leta 2013. Samo leto kasneje je razvijalec Naughty Dog poskrbel za nadgradnjo The Last of Us Remastered, ki se je zavezala konzolam PlayStation 4 in je s sabo prinesla podporo za višje sličice na sekundo. 8 let kasneje nas zdaj Naughty Dog vabi v preigravanje igre še tretjič in to preko vnovične predelave, ki je bila spočeta od temeljev navzgor in je tako grafično bolj primerljiva z nadaljevanjem Part 2.

Problem pa je to, da je enka še danes videti odlično in kakšna takšna nadgradnja niti ni bila zares potrebna. Vendar pa jo je Sony vseeno spočel, s čimer seveda ni nič narobe, a najbolj se zatakne pri ceni, ki znaša polnih 80 €, kar za grafično nadgradnjo niti približno ni poceni.

Razvojna ekipa: Naughty Dog
Založnik:  Sony
Platforme: PS5
Nakup: EIGRE.si (64,40 €)
Datum izida: 2. september 2022
Cena: 79,99 €

Zvrst: Tretjeosebna akcijska

VIDEO RECENZIJA

Ni mi v bistvu točno jasno, komu je ta predelava sploh namenjena. Če ste kadarkoli pred televizorjem držali konzolo PlayStation, potem ste originalni The Last of Us zagotovo že preigrali, saj je tole za Sonyjeve konzole nekaj takega, kot je Mario za Nintendo sisteme. Gre za legendaren naslov, ki me je očaral že davno nazaj in ga osebno prištevam za enega od redkih primerov, ki zna na pravilen način predstaviti izjemno emotivno zgodbo v post-apokaliptičnem svetu in to na naravnost brutalen način.

Skratka, The Last of Us je vsekakor vreden vse svoje slave in oboževalci smo zgodbo skozi leta in večkratna preigravanja spoznali do obisti. Original je še danes videti odlično, saj je Naughty Dog zmogljivosti konzole PlayStation 3 pripeljal do same meje zmogljivosti in čeprav je Part 1 videti odlično, ne morete pričakovati takšnega preskoka, kot ga je naredila denimo predelava Resident Evila 2 ali 3.

Vendar pa bi samo slepec rekel, da Part 1 ni lepši od originala. Razvijalec ni namreč nadgradil samo tekstur, ampak je poskrbel za povsem novo osvetlitev senc, na novo zgradil velepomembne animacije obrazov ter za povrh predelal še vse vmesne sekvence, ki so zdaj bolj v skladu z utrinki spominov, ki jih najdemo znotraj nadaljevanja. Grafična prenova tako v bistvu oba dela poveže v bolj koheziven sklop, tako da na koncu res dobiš občutek, da to nista več dve ločeni poglavji, ampak ista igra, ki je preprosto razdeljena na dva dela. V bistvu je zdaj enica tehnično bolj napredna od svojega nadaljevanja, saj vsebuje podporo za hitrejše nalaganje stopnje, 3D zvok in zna izkoriščati napredne funkcije igralnega ploščka DualSense, podprto pa je tudi igranje v ločljivosti 4K, a le pri 30 sličicah na sekundo.

Zgodbo zdaj zagotovo poznate že vsi, a vseeno se spodobi zapisati kratko obnovo. Spremljamo začetke apokalipse, ko se po svetu razširi skrivnosten virus, te pa ljudi spremeni v zelo hitre in zelo krvoločne zombije. Okužba hitro prevzame cel svet in spremljamo potovanje junaka Joela, ki v emotivnem začetku izgubi ljubo osebo, dogajanje pa se nato preseli 20 let v prihodnost, ko se je človeštvo le nekako obdržalo pri življenju, a se drži skupaj samo v nekaterih manjših zaselkih in to pod strogim nadzorom vojske.

Seveda vsem ni po godu samo vsak dan stati v vrsti za svoj odmerek kruha in naš junak Joel, skupaj s svojo partnerico Tess poskuša prevzeti novo zalogo orožja, ki bi jo lahko prodala za lepo ceno, a v njuna življenja se zaplete odporniško gibanje Fireflies, ki dvojcu zapove težko nalogo: tihotapljenje tovora na odročno lokacijo, v zameno pa ju čaka bogata nagrada. A ta tovor na koncu postane izjemno simpatična in jezikava 14-letnica z imenom Ellie, ki v sebi skriva skrivnost, ki bi lahko rešila celo človeštvo. Joelu na koncu ne ostane drugega kot pa da se godrnjav odpravi na pot, a se ne zaveda, da mu bo potovanje za vedno spremenilo življenje.

To je nekakšen osnutek osnovnega zapleta, ki je že na papirju videti zanimiv, v praksi pa zadeva izpade kot ena najboljših igričarskih zgodb, ki smo jih videli na konzolah. Zgodba sicer ne vsebuje kakih res neverjetnih preobratov, saj dogajanje naprej peljejo izjemno spisani liki, ki jim je Naughty Dog vdihnil življenje. Nihče od njih ni popoln in vsebuje svoje pozitivne ter negativne lastnosti, kar velja tudi za našega glavnega junaka Joela, zagrenjenega srednjeletneža, ki zaradi izkušenj iz preteklosti upravičeno ne zaupa več nikomur. A ta njegov zid je začela prebijati Ellie in Joel ji skozi igranje postopoma začne zaupati in čeprav se temu upira, mu dekle priraste k srcu, zaradi česar začne zanjo tvegati čedalje več, dokler v njene roke ne bi položil tudi svojega življenja. Ellie je po drugi strani še otrok, ki se nahaja sredi pubertete, a ji je bilo otroštvo kruto vzeto in hitro so jo doletele vse odgovornosti odraslega življenja. Vendar pa se vsake toliko vseeno želi prepustiti svoji otroški nedolžnosti, zaradi česar večkrat pade v veliko nevarnost, tekom potovanja pa iz njenih oči izgine sijaj humorja, ki ga na koncu nadomestita žalost in razočaranje.

Glasovno podajanje Troyja Bakerja in Ashley Johnson še danes dviga kocine, zahvaljujoč prenovljenim animacijam pa zadeva zdaj pride še bolj do izraza. Vseeno pa bi Part 2 v tem pogledu postavil stopničko nad dogajanje iz enice, saj se mi zdi scenarij za konček bolje spisan, drugi del pa pred kamere pripelje več dobrih spisanih likov, ki z nami ostanejo dlje. Tudi Part 1 ima na področju stranskih oseb nekaj vrednih imen, a z njimi preživimo premalo časa, da bi se na njih lahko zares zavezali.

Predelava Part 1 na področju zgodbe ne naredi nobenih res velikih sprememb, kar bodo puristi pozdravljali, a sam sem si tule definitivno zaželel nekaj dodatne vsebine. Navsezadnje sem za novo izkušnjo plačal 80 € in čeprav si nad novo grafiko sprva navdušen, to veselje hitro mine in po nekaj urah ti je jasno, da igraš identično igro, le da je tokrat nekoliko lepša. Oboževalci poznamo original in sosledje dogodkov že na pamet in ne morem si kaj, da si ne bi želel vsaj nekaj dodatne vsebine, ki bi med igranje navdušila, pa če bi bila še tako majhna. Tako bi dobil občutek, da sem denarce odštel še za kaj drugega kot pa za grafično nadgradnjo.

Tudi igralna formula ostaja večidel nespremenjena. Med igranjem boste naleteli na cel kup sovražnikov v podobi sovražnih vojakov ali pa zombijev, vsak od njih pa zahteva svoj pristop. Lotil sem se igranja na najtežji težavnosti Grounded, po novem pa si lahko življenje še dodatno zakomplicirani z izbiro možnosti trajne smrti, ki vas ob neprevidnosti pošlje na začetek stopnje ali pa celo cele igre. Z Grounded težavnostjo od prej še nisem imel izkušenj, a lahko vam povem, da je zadeva izjemno težka. Strelivo je redko kot dež poleti in velikokrat se boste skozi stopnjo sprehajali zgolj z enim metkom, o kakšnem polnem nahrbtniku bomb pa lahko samo sanjate.

Stopnje in sovražniki ter njihova agresija ostajajo nespremenjeni, je pa predelava na tem mestu vseeno poskrbela za nekaj izboljšav. Umetna inteligenca je zdaj presneto pozorna in dovolj je, da vas nasprotnik opazi sami za delček sekunde in že se znajdete v neizhodni situaciji. Sovražniki znajo pregledovati različne kotičke in drug drugemu krijejo hrbet, če pa vas opazijo, vas lahko hitro tudi obkolijo in ob nepozornosti lahko hitro dobite smrtonosen strel v hrbet. Umetna inteligenca sicer ni popolna in še vedno se jih da dobiti na preprosto trike kot je denimo čakanje, da splezajo po lestvi navzgor, med temi animacijami pa so povsem nezaščiteni na naše strele.

Zombiji so prav tako postali malce bolj nevarni. Srhljivi slepi “clickerji”, ki se za lociranje našega junaka zanašajo na zvok, so zdaj še bolj čuječi in vas po novem lahko slišijo tudi takrat, ko repetirate orožje. Na najtežji težavnosti se je treba premikati res počasi, vaše najboljše orožje pa je skrivanje, čeprav bo velikokrat potrebno poseči po orožju in takrat je bolje za vas, da vsak strel najde tarčo.

Pri orožju najdemo novo dobrino predelave. Nadgrajevanje opreme sicer še vedno izvajamo samo preko posebnih delovnih miz, a zdaj boste za vsako nadgradnjo dobili izjemno podrobno animacijo, namesto da bi vse skupaj opravljali samo preko dolgočasnih menijev. Res je veselje gledati, ko Joel na puško namesti večji nabojnik, izboljša cev orožja ali pa gor namesti izboljšan merek in čeprav je zadeva samo skopirana iz Part 2, je še vedno dobrodošla novost predelave originala.

Kar se igralnih sprememb tiče, je to v bistvu to in čeprav je Naughty Dog dodal še nekatere bombončke, kot so nove preobleke za naša dva glavna junaka in odklepanje 3D modelov za gledanje v menijih, so novosti še vedno nekoliko uborne. Vsekakor so dobrodošle nastavitve za vse tiste, ki imajo težave z očmi ali pa so barvno slepi, saj Part 1 ponuja celo paleto nastavitev, ki omogočijo lažje igranje vsakemu.

A pod črto potegnjeno sem pričakoval vseeno več. Poleg glavne zgodbe v paketu najdemo še DLC Left Behind, ki se spusti v raziskovanje Ellijine preteklosti in tudi ta dodatek je prejel grafično nadgradnjo igralne kampanje in vmesnih sekvenc. Manjka pa večigralski del Factions, ki ga je original imel in ga zdaj namerava Naughty Dog izdati ločeno, ni pa še jasno, če bo zanj zahteval dodatno ceno.

Kakšni so torej končni vtisi? Med recenzijo igre sem se neizmerno zabaval, saj sem podoživljal eno svojih najljubših igričarskih zgodb, v izboljšani grafični podobi, lepšimi vmesnimi sekvencami in boljšo umetno pametjo. Originalna igralna zasnova je več kot prestala preizkus časa, napetost med smukanjem skozi vrste clickerjev pa je zaradi naprednega 3D zvoka še bolj srhljivo kot prej.

A spet govorim kot nekdo, ki je svojo kopijo za recenzijo prejel brezplačno in če bi za njo moral odšteti 80 €, bi pisal zaključke malce drugače. To še posebej velja za večino igralcev, ki so originalno igro preigrali že večkrat in bi si želeli za to ceno nekaj nove vsebine. Če pa se vam je nekako do sedaj uspelo izogniti igranju originala, potem je The Last of Us Part 1 vsekakor vreden svojega denarja in v navezi s Part 2 tvori eno od najbolj čudovitih, čeprav krvavo brutalnih izkušenj, kar jih boste kdaj odigrali.