V začetku tega leta smo pisali o dveh pogumnih modderskih podvigih, ki sta želela v moderno preobleko predelati tisti čisto prvi Resident Evil, hkrati pa bi v novejši grafiki lahko gledali tudi igro Code Veronica. Oba projekta sta za sabo imela že kar nekaj predelane kode v pogonu Unity, modderji pa so želeli obe igre preobraziti v tretjeosebne igralne mehanike, s katerimi se ponašata uradni predelavi drugega in tretjega dela.
— Biohazard Declassified 👁 TTV ROENetwork (@BioDeclassified) December 24, 2022
Žal od vsega tega ne bo nič, saj sta bila oba projekta preklicana, razvijalec pa je s spleta umaknil vse do sedaj izdane igralne posnetke, ukinil uradno spletno stran in na svojem Discord kanalu zapisal, da je poteza sicer žalostna, a da je založnik Capcom zagrozil z odvetniki in da je bila to edina preostala poteza, če se ne bi želeli zateči k pravdanju po sodiščih.
Modderji sicer niso želeli točno opredeliti, kaj je botrovalo ukinitvi projekta. Na Discordu so dokaj samovšečno zapisali, da jim je Capcom sprva poslal prijazno pismo glede avtorskih pravic, a naj bi bilo ekipi za kršenje tega vseeno. Nato je prispelo še drugo, malce bolj kruto pismo, ki je zahtevalo ukinitev obeh projektov in izbris spletne strani.
Capcom sicer ni takšen, da bi redno grozil modderjem, saj so denimo dovolili izdajo dolgoletne modifikacije Resident Evil 4 HD, leta nazaj pa so resda ukinili projekt, ki je nameraval predelati Resident Evil 2, a to samo zato, ker so sami delali na svoji predelavi, modderje pa so takrat povabili na ogled svojih pisarn in se z njimi celo posvetovali glede uradne predelave.
Tu pa je slika malce drugačna in to bržkone na račun tega, da so razvijalci pri teh dveh projektih za svoje delo pobirali donacije iz strani skupnosti. Ko se enkrat začne na račun tuje licence služiti denar, pričakovano zapojejo odvetniki in čeprav modderji pravijo, da to ni botrovalo ukinitvi projekta, jim glede na njihovo obnašanje preko Discorda malce bolj težko verjamemo na besedo.
Modderji so na koncu še dostavili, da zahteve iz strani Capcoma še ne pomenijo, da založnik sam dela na uradnih predelavah teh iger, zase pa so zapisali, da že delajo na svojih originalnih naslovih, saj so iz dela na teh dveh projektih ven potegnili kar nekaj pomembnih učnih lekcij.
Digitalna platforma Steam je letos dobila novost z imenom Replay. Ta nam na eleganten način predstavi vse naše igričarske navade v letu 2022 in preko lepo razporejenih kategorij in statistik vas zna presenetiti število ur, ki ste jih zapravili v svojih najbolj igranih naslovih.
Če ste v brskalniku prijavljeni v svoj račun, potem preprosto skočite na sledečo povezavo in že si lahko ogledate vse svoje letošnje dosežke. Alternativno lahko v svojem nameščenem zaganjalniku Replay najdete pod zavihkom New & Noteworthy, funkcija pa je na voljo tudi preko mobilne aplikacije.
Statistike nakažejo katere igre ste največ igrali in te podatke izvrže v procentih. Naš osebni račun HOPsi je denimo razdeljen med več člani ekipe, tako da so naše statistike nekam hecne. Večino časa smo denimo namenili preigravanju Elden Ringa, kar niti ni tako čudno, saj je bil to praktično najbolj vsebinsko obsežen naslov leta 2022. Nek član ekipe pa račun izkorišča za igranje prvega Call of Dutyja, tista slikica, ki pa ni bila izrisana, pripada igri Call of Duty: United Offensive. Res smo stari prdci.
Moja osebna statistika je nekoliko drugačna. Steam namreč pravi, da sem največ časa letos namenil modu The Chronicles Of Myrtana: Archolos, na drugo mesto pa se je presenetljivo zavihtela igra Dark Souls 2: Scholar of the First Sin, ki me je vsake toliko pripeljala do živčnega zloma, vendar pa z igranjem preprosto nisem mogel odnehati. Kot vidite je moj najljubši žanr Soulslike, zaradi nekega razloga pa mi je Steam v ospredje porinil igro Outriders in to samo demo, namesto polno izdanega naslova.
Malce je sicer čudno, da Reščay nikjer ne zapiše, koliko ur smo skupno preživeli med igranjem iger, ampak v zameno za to izrazi številke samo v procentih. Morda je to celo dobro, saj bi koga kje zadel infarkt, ko bi videl koliko časa je zapravil v PUBG-ju ali pa kakšni drugi “live-service” igri.
Steam Replay zna igrane naslove razvrstiti po platformah, tako da lahko dobite vpogled v najbolj igrane VR izkušnje, hkrati pa je zmožen prikazati igranje na Steam Decku. Čisto spodaj vam je omogočeno tudi enostavno deljenje vašega igralnega časa z drugimi na Steamu, snamete pa si lahko tudi slike, ki jih lahko nato lažje pošljete prijateljem ali pa jih objavite na svojih družabnih omrežjih.
Trgovina Epic Games je včeraj dodobra razburkala igričarske vode, saj je na svoj jedilnik brezplačnih iger uvrstila Death Stranding, naval igralcev na brezplačne dobrote pa je bil tako velik, da so strežniki za nekaj časa podlegli pritisku. Situacija se je čez dan normalizirala, včeraj ob petih popoldne pa smo dobili novo brezplačnico, ki se tokrat imenuje F.I.S.T.: Forged In Shadow Torch.
Gre za naslov, ki ga sam nisem še igral in se kar malce čudim, da je zadeva ušla mojemu radarju sveže izdanih naslovov. F.I.S.T. je izšel že lani in od takrat sem o njem slišal samo bežne omembe, čeprav zadeva v napovedniku niti ni videti švoh. Na Metacriticu in Steamu nosi dokaj visoke ocene in morda je za slabo prepoznavnost krivo slabo oglaševanje, saj kakšnih res slabih kritik nisem zasledil.
Forged In Shadow Torch govori zgodbo mesta Torch City, ki ga sprva naseljujejo živali, miroljubno sosesko pa nato napade in kolonizira zlobna armija Machine Legion. Igralec prevzame vlogo zajca Raytona, ki je bil včasih vojak v odporniškem gibanju, zdaj pa mora spet natakniti svojo ogromno mehanično rokavico in se odpravi v reševanje svojega po krivem aretiranega prijatelja.
F.I.S.T.: Forged In Shadow Torch igramo iz strani gledanega pogleda, a igra se vseeno ponaša s polnimi 3D modeli. Med igranjem se bomo veliko pretepali, izogibali sovražnim izstrelkom, naša posebna rokavica pa nam omogoča sila naprednih potez. Igranje spada v žanr Metroidvania, kar pomeni, da nas čaka veliko sprehajanja med stopnjami, ki bodo velikokrat vsebovala kakšna zaklenjena vrata, za katere bo kje najprej treba poiskati primeren ključ. Grafično je zadeva videti čudovito, saj je bila igra zgrajena v pogonu Unreal Engine 4, zanimive pa so tudi lepo režirane vmesne sekvence s spodobnim glasovnim podajanjem.
Tako kot vse dni prej, bo tudi F.I.S.T.: Forged In Shadow Torch na voljo samo še danes, 27. decembra do 17.00, nakar bo ponudbo zamenjal nov naslov – ta naj bi bil glede na govorice Soulslike igra Mortal Shell.
Emulatorji raznoraznih konzol zadnja leta napredujejo bliskovito hitro. Najbolj impresivna sta zagotovo projekta Yuzu in Ryujinx, ki znata na PC-ju uspešno poganjati celo najnovejše igre konzole Nintendo Switch, slabo pa ne gre tudi emulatorjem konzol Xbox 360 in PlayStation 3.
Za slednjo konzolo glavnino napredka dela emulator RPCS3, ki je bil leta nazaj dokaj ubožen in je znal zagnati samo preproste, 2D igre, zdaj pa lahko na njem od začetka do konca preigramo tudi tiste največje ekskluzive, ki so nas njega dni zabavale na konzoli PlayStation 3.
We are delighted to announce that as of today, the RPCS3 Loadable compatibility category has reached 0 GAMES!
This means there are no PS3 games left that boot to a black screen on the emulator – every PS3 game at the very least boots and shows image output.
Razvojni ekipi je pred kratkim uspel nov velik dosežek, saj je RPCS3 napredoval do te mere, da lahko uspešno zažene čisto vsak naslov, ki je bil kdaj izdan na tej konzoli. RPCS3 ima zbirko iger razdeljene na različne kategorije, saj nekatere delajo popolno, druge so komajda igralne, nekaj pa jih je bilo samo toliko, da si jih lahko sicer zagnal, ampak si dobil samo črno sliko. Ta slednja kategorija je bila zdaj odpravljena, tako čisto vse igre pokažejo vsaj neko sliko, pa čeprav niso tehnično igralne.
To je za emulator pomemben dosežek, saj se zdaj lahko razvijalec osredotoči samo še na optimizacijo kode, ki bo v naslednjih mesecih in letih postajala samo še bolj izpopolnjena. RPCS3 denimo že zdaj omogoča preigravanje težkokategornih naslovov tipa Metal Gear Solid 4 in Uncharted 2 in 3.
Pred razvijalcem je sicer še kar nekaj trdega dela. Igre kot so Red Dead Redemption, God of War 3 in The Last of Us lahko igramo, a se je treba ukvarjati s padci sličic na sekundo, še vedno pa boste kje naleteli na kakšen grafični artefakt, poleg tega bo treba v PC-ju držati napredne komponente, med katerimi je najbolj pomemben procesor. Vendar pa je vseeno lepo videti ves ta napredek, emulatorji pa igrajo tudi pomembno vlogo pri ohranjanju in arhiviranju iger, ki bodo enkrat iz uradnih strežnikov preprosto izginile.
Digitalna trgovina Epic Games je tudi letos zagnala svoje, zdaj že tradicionalno obdarovanje, ki nam vsak dan prinese novo brezplačno igro. Podeljeni naslovi se razlikujejo po kvaliteti in vsake toliko Epic Games useka z res privlačno ponudbo, zaradi katere preprosto moraš zagnati njihov zaganjalnik in klikniti na gumb za prevzem igre.
To se je zgodilo tudi včeraj, saj je na vrsto za brezplačno vstopnico prišla igra Death Stranding, Epic Games pa je celo podeljeval nagrajeno različico Director’s Cut, ki je na PC prispela letos marca. Norija je bila popolna in igralci so masovno začeli skakati na Epicove strežnike, trgovina pa na ves ta nenadni obisk preprosto ni bila pripravljena, tako da se je vse skupaj za nekaj časa zrušilo.
Zdaj, ko je zadeva začela z normalnim obratovanjem, pa so igralci ugotovili, da Epic Games podeljuje samo navadni Death Stranding, ki ga lahko prevzamete tukaj in ne verzijo Director’s Cut, ki v igranje prinese lep kupček dodatne vsebine in hkrati malce izboljša nekatere igralne mehanike. No, tudi original se splača igrati, žal pa se bo treba pri tej verziji zadovoljiti z manjšimi mimosunki, kot so denimo tiste na silo vrinjene pločevinke Monsterja, ki so bile notri samo zaradi sponzorskega denarja in so bile v Director’s Cut nato odstranjene. Če boste prevzeli brezplačno igro in si boste zaželeli nadgradnje na Director’s Cut, potem skočite semkaj, za ta privilegij pa boste odšteli 5,99 €. Ponudba za brezplačni prevzem se izteče danes, 26. decembra ob 17.00.
Death Stranding je zadnja igra izpod rok slavnega japonskega ustvarjalca, ki sliši na ime Hideo Kojima. V špilu nastopamo v vlogi dostavljavca Sama Porterja, ki preko prenašanja ogromnih paketov poskuša zopet povezati okostje post-apokaliptične Amerike. Večino časa boste tako preživeli med načrtovanjem poti od ene baze do druge, vmes pa vas čaka tudi kar nekaj nevarnosti, ki so včasih preprosto neogibne in vas lahko bodisi pokopljejo ali pa vam uničijo vse dragocene pakete.
Hideo ima za Death Stranding velike načrte. Nedavno je bil napovedan drugi del, licenca pa se bo preselila tudi v filmske vode, a po besedah Kojime bo tole drugačna Hollywoodska predelava igre, kot pa smo jih bili do sedaj vajeni.
Podelitev nagrad The Game Awards 2022 je pokazala marsikaj zanimivega in je dejansko bila malce krajša kot prejšnja leta, saj je vse skupaj trajala dobre tri ure. Se je pa deljenje pokalov začelo malce nepričakovano, saj je takoj na začetku na oder stopil legendaren igralec Al Pacino, ki z videoigrami nima neke posebne veze, a je to vseeno dovolj veliko ime, da ni navdušilo samo tiste prisotne v dvorani, ampak tudi vse nas, ki smo podelitev spremljali pred televizorji.
Leave it to Kratos to set a world record.
The longest awards show acceptance speech in history WAS actress Greer Garson at the 1942 Oscars.
She spoke for 5 minutes 30 seconds.
Christopher Judge’s speech at #thegameawards was 7 minutes 59 seconds.
Al je na oder stopil v zameno za lep kupček denarja, 82-letni igralec pa bi od organizatorja zagotovo zahteval še kakšen evro več ali pa bi gor zvlekel vsaj en stol, če bi vedel kaj vse ga čaka nadaljnjih deset minut. Pacino je bil namreč tam zato, da je razglasil nominirance v kategoriji za najboljše glasovno podajanje v 2022, nagrado pa je pričakovano pobasal igralec Christopher Judge, ki je v igri God of War Ragnarok prepričljivo odigral Kratosa.
Judge je sicer že dolgo prisoten v Hollywoodu, a kakšnih pretiranih nagrad za svoje igranje ni prejel, zato se je odločil tule dati duška. Tip je tako stal na odru kar 7 minut in 59 sekund in se zahvaljeval vsem po spisku, malce tudi govoril o sebi, medtem pa so se za njim ubogemu Pacinu šibila kolena. Ta njegov govor je tako postal tudi rekord v dolgih zahvalnih govorih – najdaljšega do takrat je posedovala Greer Garson, ki je leta 1942 med podelitvijo Oskarjev na odru čebljala 5 minut in 30 sekund.
Judge bi se znal tako zapisati v Guinnessovo knjigo rekordov, če bodo sodniki ta dosežek tudi uradno potrdili. Igralec se je iz vsega skupaj pohecal in na Twitterju namignil, da bi lahko imel še en zahvalni govor, ki bi počastil njegov zahvalni govor. Mnenja glede zahvalnega govora so sicer deljena – nekateri proti njemu nimajo nič proti, drugim se je Judgevo govoričenje zdelo povsem zgrešeno in predolgo, mestoma celo preveč samovšečno. Če nič drugega je igralec s svojim govorom poskrbel za sedem brezplačno podeljenih Steam Deckov, ki jih je Valve delil za vsako minuto celotne ceremonije.
Nisem kdo ve kako velik pristaš žanra japonskih RPG-jev, saj mi večinoma ni blizu njihova tematika, prav tako pa je večina jRPG-jev naravnost titanskih in ti mimogrede pogoltnejo stotino ur, večino tega časa pa bo padlo na opravljanje ponavljajočih nalog – mehanika, ki ji igričarski domačini rečemo “grind”.
Vsake toliko pa naredim izjemo in ena od posebnosti, ki je prebila moj lastni zid cenzure je bila igra Final Fantasy VII Remake. Ta naslov sem preprosto moral preigrati, saj sem zamudil zlato priložnost, ko je igra izšla davnega leta 1997, igralci širom interneta pa vse od takrat kokodakajo o sila zanimivi zgodbi in likih, ki jim še danes ni bilo para.
Nisem pa se zavedal, da je Final Fantasy 7 davno nazaj vseboval tudi ločen odvrtek, ki je izšel samo na prenosni konzoli PSP in se je imenoval Crisis Core. Založnik Square Enix se zaenkrat še vedno obotavlja pri drugem delu predelave sedmega Final Fantasyja, zato so nam vmes postregli še s predelavo Crisis Cora, ki je nedavno izšel za nove konzole, sam pa sem ga preigral na PC-ju.
Če bi prej vedel za obstoj Crisis Cora, potem bi mi bilo razumevanje zgodbe Final Fantasyja 7 nekoliko lažje. Morda si tudi ti, dragi čitalec tega spisa, bil pri igranju na trenutke enako zmeden in si pri iztočnici zgodbe nekam bebavo gledal v temnolasega tipa, ki se je kar naenkrat pojavil v igri, brez kakšne posebne razlage, kdo to je.
Kar se tiče raziskovanja, so stopnje tokrat nekoliko manjše kot pa v Final Fantasy 7.
No, Crisis Core – Final Fantasy VII – Reunion se vrzi ravno okoli tega tipa, čigar ime je Zack Fair, vojaka, ki ima zanimivo osebnost in mu je največji zgled zlikovec Sephiroth, ki pa v Crisis Coru še ni tak zlobnež, kot to postane kasneje. Crisis Core je namreč preddel tiste zgodbe, ki smo jo nato v koži Clouda podoživeli v Final Fantasy VII in štorija vas bo pripeljala ravno do uvodne scene nadaljevanja. Crisis Core bi lahko tako označili kot za sestavni del celotne zgodbe Final Fantasyja 7 in če vam je bil slednja zanimiva in vas zanimajo nekatere dodatne podrobnosti ozadnih dogodkov, potem je Crisis Core že samo zaradi tega priporočljiv nakup. Zgodba se sicer tokrat resda vrti okoli Zacka, a bodite brez skrbi, saj boste poleg novih likov ugledali tudi nekaj starih obrazov, ki v tej igri razkrijejo nekatere svoje motivacije, ki so jih pripeljali do štorijalnega stanja sedmice.
Kar se tiče same predelave, je ta znatna, a Square Enix po predelavi grafike ni šel tako daleč kot v primeru Final Fantasyja 7. To napove že uvodna sekvenca, kjer je začetni video več kot očitno samo razpotegnjen v večjo sliko, medtem ko ločljivost ostaja enaka kot v izvirniku. Ta predelava je tako imela znatno manjši proračun, kar je jasno tudi med igranjem, saj se v nekaterih vmesnih sekvencah začno animacije ponavljati, nekatere na novo posneti zvočni govorci pa mestoma ne prepričajo – vsaj v angleščini ne.
Srečali boste nekaj starih obrazov.
Je pa vizualno Crisis Core vseeno veliko pridobil in teksture so zdaj močno bolj podrobne, Square Enix pa je poskrbel tudi za vizualno predelavo uporabniškega vmesnika, ki je zdaj skladen s tisto iz predelave Final Fantasyja 7.
Če ste že preigrali sedmi del, potem se boste v Crisis Core počutili povsem domačno. Bojevanje je večinoma isto in Zack lahko zamahuje z mečem, se izmika in blokira, pretepanje pa poteka v realnočasovni maniri, kjer lahko vsake toliko sprožimo kakšen ofenzivni ali pa defenzivni urok. Tudi ti so znani, saj se napajajo iz “materie”, to pa so nekakšne energetske magične okrogline, ki ponujajo čuda različnih urokov. Proti sovragom lahko sprožamo ognjene, električne ali vodne čirulečarule in te prihajajo v različnih stopnjah, uporabiti pa jih je treba pametno, saj so nekateri sovražniki občutljivi na določene elemente.
Največja sprememba glede bojevanja je sistem DMW, ki v preko igralnih avtomatov na srečo pripelje dostavi nekaj bonusov, ti pa lahko povsem spremenijo tok bitke.
Novost pri bojevanju je sistem DMV oziroma Digital Mind Wave. Ta me je na začetku malce zmedel, saj zasede velik del uporabniškega vmesnika, deluje pa na sistem igralnih avtomatov na srečo. Med bojem se začnejo vrteti podobice s številkami in če se slikice ustavijo v parih, bo Zack prejel posebni bonus, ki pomaga pri obračunu. Zadeva je nekam zmedeno razložena in v njen sistem se ni treba res spuščati globoko, saj to spet ni tako težka igra, da bi jo moral upoštevati. Dovolj je že osnovno razumevanje in sicer če vam da bonus naenkrat neomejeno zalogo MP-ja, ki je v igri mana, potem se lahko osredotočite na pokanje ofenzivnih urokov, če pa dobite denimo neranljivost, potem je pametno Zacka odpeljati na bolj fizični boj od blizu. DMV deluje presenetljivo v redu in pri njegovi uporabi ni nekega nepotrebnega zaustavljanja akcije.
Zack je podoben Cloudu, a je osebnostno dovolj samosvoj, da se ne čuti kot kopija.
Na splošno je Crisis Core veliko hitrejša igra v primerjavi s Final Fantasy 7 Remake. Celotna izkušnja vam bo pobrala dobrih 16 ur igranja, tempo podajanja dogodkov pa si ne daje opravka s kakšnimi res preveč obilnimi vmesnimi sekvencami ali pa kakšnim grindanjem. Zgodba lepo teče naprej, vsake toliko pa dobite dostop do stranskih opravil, ki pa bi jih bolj težko označil za kakšne posebne stranske naloge, saj so to večinoma samo kratke bitke, ki imajo zgodbo povzeto v kratkem tekstu pri izbiri naloge. Kljub temu jih je pametno opraviti, saj izkušenj ni nikoli dovolj, kar je pač standard jRPG izkušenj.
Crisis Core – Final Fantasy VII – Reunion dostavi ravno tisto, kar od njega tudi pričakujemo in to je znatna grafična in mehanska obnova starejše klasike, ki je zdaj bolj dostopna novim igralcem in je kot taka obvezna izkušnja za vse tiste, ki si preprosto želite več vsebine iz sveta Final Fantasy 7. Grafično se sicer ne more povsem kosati s predelavo sedmice, a po drugi strani je to končno spet eden od PC naslovov, ki nima kilometrskih težav z optimizacijo in odlično deluje na povprečnih konfiguracijah.
Igra Duke Nukem Forever je za igranje na voljo že več kot 10 let, vendar pa vam zna veliko igričarskih poznavalcev povedati, da smo leta 2011 dobili zombificirano verzijo originalne ideje, ki jo razvijalec 3D Realms prvič napovedal leta 1997, a se je nato projekt zapletel v razvojni pekel in je izšel šele takrat, ko je pravice do licence odkupil Gearbox in v 2011 izdal verzijo igre, ki pa je imela bolj malo skupnih točk s tisto originalno vizijo 3D Realmsa, ki nam jo je ta razvijalec tudi predstavil preko vzdušnega napovednika.
Licenca Duke Nukem je danes mrtva, saj nihče za njo ne razvija kakšnega novega projekta, a poleti je vseeno oživela modderska skupnost. Nekdo je namreč na 4Chanu izdal igralno verzijo Duke Nukema iz leta 2001 in oboževalci so ponoreli. Ta verzija je vsebovala namreč ravno tiste elemente, ki so jim bili obljubljeni 20 let nazaj, vendar pa se je veselje hitro spremenilo v žalost, saj izdana verzija igre ni bila dokončana.
Ni pa trajalo dolgo, da so zadevo poprijeli modderji in skupina navdušencev, združena pod imenom Mighty Foot Productions se je lotila težkega izziva dokončanja originalne vizije razvijalca 3D Realms. Dela so se lotili premišljeno in za začetek so se osredotočili na obdelavo prvega poglavja High Stakes, Lady Killer. Uvodni segment se odvije v Las Vegasu, kamor bi moral prispeti tudi predsednik ZDA, a nekaj se je zalomilo in namesto praznovanja se mora Duke spraviti v ponovno reševanje sveta pred zlimi vesoljci.
Grdavži naj bi ugrabili predsednika, pokorili pa so tudi vojsko EDF oziroma Earth Defense Force. Duke vzame strojnico v roke in se spravi v pobijanje mutiranih vojakov in v klatenje vesoljskih plovil, pri vsemu temu pa mu bo pomagal bogat nabor orožij, ki jih bo tukaj kar 12. Igralni napovednik je vsekakor spektakularen, videti pa je, da se bomo usedli celo za balanco motorja in se spravili v radostno destrukcijo tudi na kolesih.
DNF2001 Restoration Project je zdaj že na voljo za igranje, a kot rečeno, je tole šele prvo poglavje igre, modderji pa nameravajo na ta način predelati celo igro in jo celo preseliti na posodobljeno grafično knjižico DirectX 9. Za igranje skočite semkaj, tam pa najdete tudi povezava do uradnega kanala na Discordu.
Počasi se nam dozdeva, da nam je razvijalec Blizzard malce lagal, ko je leta 2018 najavil predelavo legendarne strategije Warcraft 3, za njo pa nam je takrat sveto obljubil, da bo igro obravnaval z zasluženim spoštovanjem in da igralci lahko pričakujemo močno nadgrajeno grafiko, prenovljene mape in čisto prave vmesne sekvence, ki nam bodo dale občutek, da res gledamo v polnopravno predelavo. Ko je Warcraft 3: Reforged leta 2020 res izšel, je dostavil bolj malo od obljubljenega, tisto, kar pa smo že dobili, pa se je kopalo v poplavi hroščev.
Sicer je Blizzard nato izjavil, da bo igra še naprej dobivala naknadne posodobitve in res smo prejeli nekaj popravkov, a kar se tiče enoigralske kampanje, je razvijalec bolj ali manj enostavno dvignil roke. No, če je že originalni kreator pozabil na svojo stvaritev, pa to za modderja InsaneMonster, s pravim imenom Luca Pasqualini, ni bilo tako enostavno.
Luca je bil namreč leta 2018 med tistimi, ki jih je napoved predelave povsem očarala in nato dve leti kasneje pošteno razočarala. Je bil pa Luca eden redkih, ki je v predelavi videl ogromno neizkoriščenega potenciala, zato se je sam lotil obnove Blizzardove vizije.
Dela se je lotil premeteno in strateško. Igro namreč obnavlja po poglavjih, tako da je najprej poskrbel za uvodno orkovsko kampanjo in se nato lotil še predelave zgodbe, ki podajanje dogodkov obnovi še iz človeške strani. Modifikacija Re-Reforged zdaj omogoča preigravanje uvodne orkovske in človeške kampanje, a delo je še daleč od dokončanega, saj mora Luca dodelati še kampanjo nemrtvih, orkov in nočnih vilincev, da razširitve Frozen Throne sploh ne omenjamo.
Dobra novica pa je, da to, kar je narejeno, spominja na nek profesionalni izdelek. Modder je uvedel čisto prave vmesne sekvence, spremenil določene mape, predelal težavnosti in dodal celo nekaj skrivnosti. Uvodno sekvenco Exodus of the Horde lahko prenesete tule, medtem ko vas človeška kampanja The Scourge of Lordaeron čaka na naslednji povezavi.
Mešanje obstoječih zvrsti iger zna biti čudovita stvar. Ni nujno, da bo kombinacija delovala, ampak, ko pa se to zgodi, sledi čarovnija in včasih se rodijo povsem nove stvari. Marvel’s Midnight Suns, nova taktična potezna strategija izpod rok studia, odgovornega za XCOM franšizo, je absurdna mešanica strategije, igranja vlog in narativne avanture.
Ko sem najprej slišal o Marvel’s Midnight Suns, nisem vedel, kaj pričakovati. Od napovednikov do uradnega materiala je vse izgledalo kot nekakšna bleda kopija XCOM-a brez vrlin, ki so tega naredile tako uspešnega. Namesto skrivanja v kritju in riskantnega izmenjavanja strelov se poslužuje uporabljanju kart za izvedbo sposobnosti, vse pa je skrito za včasih mukotrpno količino zgodbe in dialogov, ki skupno z raziskovanjem vzame velik del igralnega časa, kar nekako ne soupada z XCOM formulo. Aja, pa sem omenil mikrotransakcije v enoigralski igri? Skratka, začetni obeti niso bili ravno najbolj obetavni.
Razvojna ekipa: Firaxis Games Založnik: 2K Platforme: PC, PS4, PS5, XBox One, Series X/S, Switch Steam:Povezava Datum izida: 2. december 2022 Cena: 59,99 €
Po hitrem pogledu bi ti bilo oproščeno, če bi mislil, da gre za zastonjsko večigralsko igro s poudarkom na mikrotransakcijah. Sploh glede na to, koliko valut je v igri. Na desetine zbirateljskih virov, kot so esense za sposobnosti, t.i. “loot box-i” s kartami sposobnosti, razne oblike denarja za goro različnih stvari, “skini” in obleke za oblico raznovrstnih superherojev, ključi, ki odklepajo škatle različnih kakovosti s plenom, posejane po štabu in njegovi okolici. Skratka, ozadje izgleda kot popolno za molzenje denarnic. A kot se izkaže ni vse zlato, kar se sveti.
Morda je bil to načrt na neki točki razvojne zgodovine in vse te valute in zbirateljski predmeti so ostanki tega. Mogoče. Vendar ne. Za plehkim površjem se skriva igra, ki sicer mikrotransakcije ima, ampak uporabljajo se le, če hočeš kakšen ekstra hud izgled za katerega od superjunakov. Vse ostalo se pridobi ekskluzivno preko igranja.
Kmalu po narativno bogatem začetku te igra spozna z raznovrstnimi osrednjimi sistemi. Pravzaprav tudi po dobrih 5 urah igranja še vedno pridno predstavlja nove in nove sisteme. Končni rezultat je čudna kombinacija in definitivno ne to, kar sem pričakoval. Povsod kritiki lajnajo o podobnosti z XCOM franšizo ampak sam sem opazil le bežne podobnosti. Sam akcijski del je bolj kot to podoben temu v Slay the Spire. Zdi se spretno zasnovano, da se igralec počuti pametnega med igranjem raznih kombinacij kart, vendar na prvi pogled izgleda precej manj taktično.
XCOM bi te kaznoval za najmanjše spodrsljaje, vendar Midnight Suns ne želi, da razmišljaš o človeški ceni vojne. Želi, da se počutiš kot eden izmed Maščevalcev med hiperkoreografirano bojno sekvenco v istoimenskem filmu. Ta neverjeten balet akrobatskih podvigov in timskega dela, kjer vsak član ekipe uporablja svoj prepoznavni talent, ki v pravi izbiri omogoči instinktivno rabo kombinacij. Iron Man se zanaša na oklep, Captain Marvel nase jemlje srd nasprotnikov, Dr. Strange ima razne mistične spodobnosti, ki omogočajo vlečenje kart in tako dalje.
Ni sistema kritja, o katerem bi lahko govorili, bojne arene pa so majhni, tesni prostori in ne obsežne, razprostranjene planjave. Ne gre za to, da bi počasi raziskoval površino in iskal nasprotnike in se nato zagriženo bojeval iz kritja, gre za to, da vsako potezo izrabiš kajseda efektivno. Je instantno, taktično in osebno.
Superjunaški podvigi
V scenariju tako lahko izbereš tri superjunake (iz seznama trinajstih), ki bodo obiskali območje, posejano z agenti Hydre z dozo superjunaškega seruma. Vsako toliko časa se znajdeš tudi v boju proti kakšnemu velikemu barabinu v napetem pretepu, kjer ljudje in predmeti frčijo naokoli.
Za razliko od XCOM, je naključnost bolj kot ne odsotna. Največji element naključne možnosti je v tem, katere karte so izvlečene na začetku vsake poteze: to bo določilo razpoložljiv nabor za to rundo. Vsak junak ima svojo selekcijo kart, ki se na začetku bitke združijo v en velik kup. Karte so lahko napadi, podporne sposobnosti, obramba ali razne kombinacije tega. Nekatere povečajo tudi meter heroizma, druge, močnejše spodobnosti pa potrebujejo te točke, preden jih sploh lahko igraš.
Heroizem lahko porabiš tudi za uporabo okolja, kar pomeni, da lahko pogosto še vedno kaj storiš, ko porabiš količino dovoljenih igranih kart, kar lepo doda k taktičnemu in premišljenemu igranju. Gre za zabavno in nagrajujočo bojno sredico, ki je strokovno uglašena za zagotavljanje tresočih trenutkov, kjer je vse odvisno od pridobitve dovolj junaških točk za igranje dragega skupnega napada in odkrižanja nadvse trdovratnega nasprotnika, ki ti že par potez žere živce.
Vsekakor gre za dobro upodobljen sistem. Isto velja tudi za igralsko zasedbo in čas, ki ga preživiš zunaj igranja. Morda je najbolj osupljiva stvar pri Midnight Suns njegov poudarek na tem, kaj se dogaja med spopadi. To je igra treh polovic: bojne priprave, misij in časa izven misij, ki so vsi enako pomembni. Čas, ki ga porabiš za raziskovanje opatije, vzpostavljanje odnosov s svojimi kolegi, pomoči pri raznih majhnih projektih in velikih težavah. Vse to je pomemben del igre.
Vsak dan se začne z tvojim prilagodljivim likom, Lovecem (ubijalec demonov, izvirni lik, izumljen za to igro), ki se prebudi v svoji popolnoma prilagodljivi spalnici in nadaljuje z različnimi vsakodnevnimi opravili, ki lahko zasedejo več časa kot samo bojevanje. Jutranja rutina je v celoti odvisna od tebe: lahko treniraš, pregledaš plen prejšnjega dne, združuješ karte, da postanejo močnejše, preveriš, ali obstajajo kakšne obveščevalne misije, na katere lahko pošljiš člana ekipe ali sodeluješ v različnih dramah, ki se vedno odvijajo.
Dodatna narativa je predstavljena tudi preko aplikacije za klepet podjetja Stark Industries, ki je dokaj podobna tej v novi igri Spiderman. Nico želi Magiki prirediti rojstnodnevno zabavo presenečenja, a Blade misli da to ni dobra ideja, ker Magik ne mara presenečenj. Peter Parker medtem skrbi, ali se bo vklopil v skupino, in tako naprej. Koliko boš v tem užival je sicer odvisno od tega, koliko igro igraš zaradi taktičnega bojevanja in koliko za samo igranje vlog in širši vpogled v svet Marvel superjunakov.
Raziskovanje opatije
Ko opraviš vse obveznosti v opatiji, je čas, da greš in izbereš misijo z vojne mize, v slogu Dragon Age: Inquisition. Ko jo končaš, se zvečer vrneš v štab, kjer Midnight Suns pokaže osvežujočo predanost zdravemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem: po času doma ni več mogoče početi nobenih stvari, povezanih z delom. Pregled plena mora počakati do naslednjega dne. Zdaj je čas, da se družiš z ekipo in raziščeš ogromno zemljišče opatije, ki je popolnoma drugačna, presenetljivo izpopolnjena stvar, ki bi lahko bila igra zase.
Tako lahko svoje večere preživiš ob odkrivanju stoletja stare skrivnosti o čarovnicah iz Salema. Lahko greš na ribolov s Stotnikom Ameriko. Ali pa nabiraš gobe z Jezdecem duhov. S kapitanko Marvel se lahko sprostiš ob bazenu in se pogovoriš o svojih občutkih. Vzpostavljanje teh odnosov daje nagrade v obliki bojnih bonusov in povečanih statistik, ki imajo opazen učinek na del igre, ki se nanaša na bojne misije, vendar imajo verjetno veliko globlji učinek nate, igralca, saj ti daje občutek povezanosti z osebami v igri.
Ti izjemni ljudje, s katerimi si nekako preživel v veliki srhljivi cerkvi, lahko izvajajo izjemne podvige supermočnega junaštva, nato pa ti nekaj ur kasneje zaupajo svoj boj z alkoholizmom. In to je res največja prednost igre. Zagotovo je to tisto, kar jo dvigne nad druge Firaxisove (odlične) strateške igre, dokler je to to, kar iščeš.
Midnight Suns je tista redka vrsta igre, ki ima resnično za vsakogar nekaj. Oboževalci iger Firaxis bodo tukaj našli dovolj XCOM-ove DNK, da se jim bo splačalo prebiti skozi obširni preostanek. Zagovorniki igralcev s kartami (da, vključno z Marvel Snap, s katerim se bo ta igra neizogibno primerjala, a po pravici povedano ji ni preveč podobna) bodo vzljubili njeno opojno ravnovesje ustvarjanja priložnosti in kombnacij. In tisti, ki obožujejo igranje vlog in zgodbo s posledicami bodo uživali v mirnejših trenutkih, kjer bodo lahko izpolnili otroško fantazijo o tem, da so dejansko Spider-Manov sostanovalec.
Tudi iz vizualne in zvočne perspektive je Midnight Suns dober: njegovo misijonsko igranje krasijo razkošne animacije gibov, kjer svetloba valovi in drsi po oklepih vsakega junaka na način, ki ustreza sodobnim mitom, kakršni pač že so. Učinki delcev švigajo po zaslonu, kot bi stripi oživeli. Opatija in njena posest sta čudovito osvetljena: kamni, poraščeni z mahom, se lesketajo v mehki mesečini, kovačnica izžareva intenziven sij ujetega ognjenega demona.
Problemi se najdejo le v obraznih animacijah, ki so precej plehke. Tudi tisti, ki so mahnjeni na Marvel filme bodo pogrešali “uradne” podobe nekaterih superjunakov ampak tudi ti liki imajo obilico svoje osebnosti. Tudi iz zvočne plati je igra odlična. Zvočno podajanje je zelo dobro in edin pravi problem se najde v Hydra podanikih, ki po peti misiji začnejo drdrati že večkrat slišane in zlajnane fraze.
Razsodba
(+) Dobra sestava različnih delov (+) Bogata taktična strategija (+) Tematika, ki bo marsikomu zelo zanimiva (+) Dober narativni del (+/-) Različni aspekti igre znajo odvrniti različne ljudi (-) Občasne vizualne pomankljivosti (-) Celota je res odlična, a posamezni deli se znajo vleči v nedogled
Založnik in razvijalec je konec devetdesetih izdal igro Fallout in z njo pošteno spremenil koncepte RPG in iger na sploh. Fallout danes sicer poznamo že praktično vsi, a začetki te franšize so bili veliko bolj skromni, saj zadeva ni vsebovala ravno titanskega proračuna, je pa imela za sabo kar nekaj legendarnih ustvarjalcev, ki so skupaj spočeli res zanimivo zasnovan post-apokaliptične Amerike.
Fallout je zares zaslovel z izdajo drugega dela, ki je nasledil vse prvine originala, a ga hkrati tudi izboljšal v praktično vseh pogledih. Ekipa talentiranih razvijalcev je bila takrat že združena pod legendarno znamko Black Isle Studios in uspešnice so iz njihovih rok prihajale kot po tekočem traku. Začelo se je delo na tretjem delu, ki je nosil kodno ime Van Buren, a ta projekt ni nikoli zapustil programerskih rok v svoji polni inačici. Interplay je namreč zaradi finančnih težav pred tem pogorel, s sabo pa je potegnil tudi Black Isle.
Fallout 1 in 2 dandanes nosita kultni status in res sta to kvalitetna naslova, ki pa ju bodo sodobni igralci, brez nostalgičnih spominov, bolj težko pognali. Ne vem kaj točno počneta Microsoft in Bethesda, a če si dve igri zaslužita predelavo v sodobno grafično preobleko, ki bi ohranil izometrični pogled, sta to zagotovo prva dva Fallouta. Zgodba in svoboda pristopa do različnih situacij sta sicer še vedno odlična, a uporabniški vmesnik, bojevanje in grafika bi si vsi po vrsti zaslužili pošteno nadgradnjo.
Če vas morda preganja dolgčas ali pa si res želite nekaj nove Fallout vsebine, potem ima trgovina Epic Games za vas prav posebno darilo. Samo danes do 17.00 lahko namreč pri njih brezplačno prevzamete igri Fallout 1 in tudi Fallout 2. Za bonus je bil pridodan tudi Fallout Tactics: Brotherhood of Steel, ki je izšel 2001 in se ga je od začetka prijel slab sloves, saj to ni bila več tipična RPG izkušnja, kot sta jo prikazali prvi dve Fallout igri, ampak bolj akcijski naslov, kjer se je večina dogajanja vrtela okoli poteznega bojevanja. V zadnjih letih so zamere malce popustile in izkazalo se je, da Fallout Tactics: Brotherhood of Steel le ni tako zanič naslov, če veš, kaj lahko od njega tudi pričakuješ.
Čas za brezplačni prevzem se izteče danes, 23. decembra ob 17.00, takrat pa v brezplačno ponudbo pride nova, zaenkrat še skrivnostna igra.
Pretočni servis Netflix se z januarjem pripravlja na ponovno obuditev serije That 70’s Show, le da bomo tokrat gledali v dogajanje znotraj budnih devetdesetih. Za prihajajočo serijo That ’90s Show smo že dobili en kratki dražilnik, zdaj pa je tule polni napovednik, ki malce bolje nakaže v katero smer se bodo odvijali novi dogodki.
Zaplet je sicer že znan od prej. Leia, hčerka Erica in Donne, poleti obišče svojo babico Kitty in dedka Reda, to pa je tudi idealna prilika, da spozna lokalno mladež, s katero hitro naveže stike in se s kompanijo zopet preseli v klet družine Forman. Vse je tako pripravljeno za nove avanture najstnikov, ki bodo zopet razkrivali droge, ljubezen in se soočali s tipičnimi najstniškimi težavami.
Povedal bom kar naravnost: za tole serijo nimam ravno veliko upanja. Sem velik oboževalec originalne serije in nova druščina junakov mi zaenkrat ne kaže prav nobene kemije, kar je bila glavna prednost originala. Topher Grace, Laura Prepon, Wilmer Valderrama, Ashton Kutcher, Danny Masterson in Mila Kunis so se preprosto ujeli od prvega dne, zato si bil tudi hitro potegnjen v dogajanje, medtem ko je That ’90s Show v obeh napovednikih do sedaj pokazal naravnost zanič šale in nekam nerodno igranje.
Edina stvar, ki me je dejansko malce razveselila, je ponoven obisk stare garde, ki se v napovedniku pokaže samo za nekaj sekund, a že to je dovolj, da se ti na obrazu izriše trapast nasmešek. Fez ima po novem svoj lastni frizerski salon in še vedno nosi srajce, ki jim manjka nekaj gumbov, vidimo pa lahko tudi Erica, Donno, Kelsoja in Jackie.
Morda pa tudi sam nisem pravilna demografija za tole serijo. That 70’s Show je vseboval kar nekaj odraslih šal, saj je zadeva targetirala tudi starejše, That 90′ Show pa je očitno namenjen bolj mlajši publiki in ne morem se znebiti občutka, da je vse skupaj prilagojeno za nek Disney kanal. To tezo potrjuje tudi izbira igralcev: medtem ko so v originalu vsi, razen Mile Kunis, šteli 20 let in več, je glavna igralka Callie Haverda, ki bo v That 90’s Show prevzela vlogo Leie, stara vsega 15 let in tudi ostali igralci niso veliko starejši.
Zmoti tudi kostumografija, saj mi nič od prikazanega ne da vedeti, da se ta zadeva odvija sredi devetdesetih.
Morda pa so moji občutki povsem mimo in je samo napovednik zanič, medtem ko bo končni izdelek povsem drugačen. Končne vtise bom lahko potrdil 19. januarja 2023, ko na Netflixu izide 1. sezona.
Valve ne počiva in praktično takoj po jesenski razprodaji Steama je zagnal še zimsko, ta pa se na prejšnje akcijske popuste ne navezuje samo zaradi vnovičnih popustov iger, ampak tudi tematsko. V jesenski razprodaji so namreč igralci lahko glasovali za igre in jih kategorično uvrščali med najboljše igre 2022, zdaj pa je Valve kandidate znižal na pet finalistov, ki jih je nato razdelil na 11 kategorij.
Igra leta
Dying Light 2: Stay Human
Elden Ring
Stray
God of War
Call of Duty: Modern Warfare 2 (2022)
VR igra leta
Bonelab
Hitman 3
Green Hell VR
Among Us VR
Inside the Backrooms
Produkt ljubezni
Dota 2
Project Zomboid
No Man’s Sky
Deep Rock Galctic
Cyberpunk 2077
Boljše s prijatelji
Raft
Ready or Not
Monster Hunter Rise
Multiversus
Call of Duty: Modern Warfare 2 (2022)
Najboljši vizualni stil
Scorn
Bendy and the Dark Revival
Cult of the Lamb
Spider-Man: Miles Morales
Kena: Bridge of Spirits
Najbolj inovativne igralne mehanike
Mount and Blade 2: Bannerlord
Teardown
Stray
Neon White
Dome Keeper
Najboljša igra pri kateri si zanič
GTFO
Victoria 3
Total War: Warhammer 3
Elden Ring
FIFA 23
Najboljša glasbena podlaga
Metal Hellsinger
Sonic Frontiers
Final Fantasy 7 Remake Intergrade
Persona 5 Royal
Hatsune Miku: Project DIVA Mega Mix+
Najboljša zgodba
A Plague Tale: Requiem
God of War
Uncharted: Legacy of Thieves Collection
The Stanley Parable Ultra Deluxe
Spider-Man Remastered
Najboljša igra za sproščanje
Star Wars: The Skywalker Saga
Power Wash Simulator
Disney Dreamlight Valley
Dorf Romantik
Slime Rancher 2
Najboljša mobilna igra
Yu-Gi-Oh! Master Duel
Vampire Survivors
Death Stranding Director’s Cut
Brotato
Marvel Snap
Glasovanje je zdaj že odprto in bo potekalo vse do 3. januarja 2023.
Če vam za glasovanje ni mar, potem se lahko pozabavate v obsežnih popustih in med njimi končno najdemo tudi igro Elden Ring. Zadnji naslov razvijalca FromSoftware si je zasluženo že nataknil krono Igre leta, ki jo je prejel na podelitvi The Game Awards, zdaj pa je bila igra končno deležna tudi svojega prvega popusta na Steamu. Ta trenutno znaša -30 %, tako da lahko igro izmaknete za 41,99 €.
FromSoftwarove igre so v preteklosti bile velikokrat deležne popustov, a zadnje čase se to zgodi izjemno redko. Dark Souls Remastered denimo že dolgo ni padel pod 40 €, medtem ko je Dark Souls 3 tržen pod cenovno nalepko 60 €. Znižani Elden Ring je tako dobra kupčija in morda ga po takšni ceni ne bomo še dolgo videli, saj založnik Bandai Namco zagotovo načrtuje še kakšen DLC, takrat pa zaradi vsega navdušenja cene zagotovo ne bo nižal.
Trenutna Steamova razprodaja se izteče 5. januarja 2023.
Letos avgusta se je zgodil obširen hekerski napad ravno na tisto stran, za katero si res, res ne bi želel, da nekdo izmakne podatke. Gre za spletno stran LastPass, ta pa je v bistvu nekakšno centralno zbirališče gesel uporabnikov, ki si radi za brskanje po spletnih straneh omislijo sila komplicirana in varna gesla, seveda pa si je vse te kombinacije težko zapomniti. Zato vse te pomembne podatke shraniš na LastPass in jih imaš tako vedno pri roki, kar je priročno, a stvar se zalomi, če ravno to stran nato napadejo hekerji.
To se je tudi zgodilo letos avgusta, direktor podjetja Karim Toubba pa je takrat zapisal, da je bil nek neznanec par dni prisoten v njihovi mreži, a da mu je uspelo izmakniti samo nekaj tehničnih informacij in izvorne kode, podatki uporabnikov pa so ostali zaščiteni.
Karim pa je zdaj priznal, da je bil precej bolj obsežen kot pa je sprva priznal. Napadalec naj bi preko enega delavca prišel do varnostne kopije “vaulta” oziroma trezorja, ta pa je bila shranjena v oblaku. To je dokaj uničujoč vdor, saj je ta trezor držal šifrirane in nešifrirane podatke uporabnikov v binarnem formatu.
Karim priznava, da je to dokaj hud problem, a pravi, da trenutna gesla uporabnikov niso ogrožena. A po drugi strani je Karim opozoril, da se shranjena gesla da dešifrirati, vendar pa potrebuje heker dostop do tistega glavnega, “master” gesla, ki pa ga LastPass ne drži v podatkovni bazi in ga pozna samo uporabnik. Tudi to pa ni povsem varno, saj Karim pravi, da bi znali hekerji “master” geslo pridobiti preko surovega napada, kjer računalnik preprosto testira različne kombinacije črk, številk in znakov, dokler ne izgotovi pravega gesla. To zna trajati celo večnost ali pa kratek čas, če si je lastnik nastavil bolj šibko glavno geslo.
Med izmaknjenimi šifriranimi podatki se nahajajo še imena podjetij, e-poštni naslovi, IP naslovi in telefonske številke. LastPass sicer noče zagnati vsesplošne panike, kjer bi uporabnikom svetoval menjavo vseh gesel, ampak po drugi strani se izogiba nekaterim vprašanjem, kot je denimo koliko je bila sploh stara izmaknjena varnostna kopija trezorja.
Če ste uporabnik te strani in ste notri vnesli kakšna res občutljiva gesla, potem priporočamo menjavo glavnega in tudi vseh drugih gesel, saj boste samo tako povsem zavarovani, hkrati pa si priskrbite dodatno overjanje 2FA, kjerkoli je pač to možno.
Fizične poškodbe med igranjem videoiger se navadno zgodijo v tistih trenutkih besa, ko enostavno moraš z roko udariti po miški, tipkovnici ali igralnem ploščku, trenutek kasneje pa ti je že žal, da kot orangutan tolčeš po dragi periferiji, tisti večji nesrečneži pa si lahko ob tem podrgnejo roko ali pa si celo zvijejo kakšen prst.
Skratka igričarske fizične poškodbe niso nič novega, streamerju dannywoz pa je kljub temu na tem področju uspelo nekaj novega. Postal je namreč prvi dokumentiran oškodovanec, ki si je med igranjem runde Call of Dutyja dejansko izpahnil koleno.
I am happy to report that @dannywoz is going to have a full recovery, but buckled under the pressure this time
Vse skupaj se je zgodilo med običajnim streamom, ki ni kazal na kakšen poseben razplet dogodkov. Danny in njegov soigralec med igranjem Call of Dutyja naletita na osamljenega sovražnega vojaka in Danny se domisli taktičnega pristopa, kjer bi ga v načinu 2v1 zlahka spravila iz mape. Vendar pa je njegov soigralec imel drugačno idejo, ta pa je pripeljala do tega, da je osamljeni igralec pokosil tako Dannyja, kot tudi njegovega moštvenega kolega.
Naš junak je zaradi tega ponorel in skočil na noge ter se začel dreti in upogibati, nakar se je nenadoma zvrnil na tla, zraven pa začel preklinjati in se pritoževati nad zlomljeno nogo. Prenos v živo je bil nato zaključen in Danny se je tako s svojo unikatno poškodbo zapisal v internetno zgodovino.
Danny je na kameri videti kot nek 12-letnež, a v bistvu je to odrasel možakar, ki je pripadnik ameriške mornarice in je trenutno nastanjen v Okinawi, med prostim časom pa se rad zabava v Call of Dutyju. K sreči je bil z njim na koncu vse v redu, saj je Twitteraš Jake Lucky podelil njegovo naknadno sliko okrevanja in na njej vidimo, da je Danny videti precej starejši, kot na prvem posnetku.
Vseeno pa je njegova poškodba bizarna, saj možakar med svojim bentenjem ni počel nič posebnega, kar bi zahtevalo takšno poškodbo. A po drugi strani včasih kolena enostavno podležejo pritisku: ob Dannyjevem primeru sem se spomnil na poškodbo amaterskega rokoborca, ki je ob enostavnem skoku v ring izpahnil obe koleni hkrati. Posnetek si lahko ogledate spodaj, a bodite opozorjeni, da je zadeva dokaj grafična in razplet dogodkov ni bil tako prijeten, saj je rokoborec potreboval več operacij, zaradi česar so njegovi podporniki zagnali celo kampanjo GoFundMe.
Igra Stranger Of Paradise: Final Fantasy Origins je malce čudaški naslov, saj se zdi, da se zgodba jemlje na pol resno, na pol pa šaljivo, tako da nikoli nisi res prepričan, če nas v določenih segmentih želi razvijalec Team Ninja pošteno nasmejati ali pa je vse skupaj samo rezultat nerodnega scenarija. Poleg tega se mi zaradi nekega razloga zdi, da je to že nekje dve leti star naslov, kar gre verjetno na račun njegove presenetljivo slabe grafične podobe, a v resnici je igra izšla marca letos in ima tako pred sabo še kar nekaj ekskluzivne zavezanosti trgovini Epic Games, preden po pretečenem letu skoči še na Steam.
Čudnost gor ali dol, Team Ninja je od izida pridno koval kodo in približuje se čas za izdajo še tretjega večjega DLC-ja, ki bo za to igro hkrati tudi zadnji. Imenoval se Different Future, glavni junak Jack pa se bo s svojo druščino spravil reševati alternativno dimenzijo, ki je tik pred propadom.
Nalogo bo Jacku naložil Moogle, ki so stari znani Final Fantasyjev in mislim da je tule to bitje prvič dejansko spregovorilo. Moogle v trenutnem Final Fantasyju je skočil nazaj v času, saj nujno potrebuje našo pomoč, saj je njegovo dimenzijo napadel en zoprn Lufenian.
Dogajanje v DLCju vas ne bo presenetilo, saj nas spet čaka polno pretepanja in spremljanja vmesnih sekvenc, ki morda ne bodo imele preveč smisla. Vsekakor boste manj zmedeni, če boste preigrali prejšnja dva DLC-ja Trials of the Dragon King in Wanderer of the Rift, to pa zna biti tudi nujno potrebno, saj ste za preigravanje prejšnjih DLC-jev potrebovali dovolj dobro opremo, to pa je zahtevalo kar nekaj “grindanja”.
Different Futures izide že 27. januarja 2023, cena pa zaenkrat še ni znana.
Ena od stvari, ki jih neizmerno cenim pri podjetju Lenovo je njihov širok cenovni razpon ponudbe. Seveda, vsak bi si rad lastil najdražji prenosnik oziroma PC in to zna Lenovo tudi dostaviti, a spet nima vsak par tisočakov, da bi v svojem prenosniku držal zadnjo generacijo procesorja in grafične kartice.
Enako velja tudi na področju tablic. Seveda bi skoraj vsak imel na mizi novega iPada, ampak si res pripravljen za tapkanje po ekranu plačati dobrega jurja evrov? Tu vstopi Lenovo, ki se zaveda, da obstaja tudi lep del trga, ta pa si želi lastiti budgetne izdelke, ki ne vsebujejo največjih mišic, a po drugi strani lahko opravijo z vsako nalogo, ki jim jo dostavimo, zraven pa smo preskrbljeni še s podporo in garancijo.
Lenovo je v tej maniri najavil novo tablico Tab M9, ki vas s svojimi karakteristikami ne bo ravno odpihnila, vseeno pa je to soliden izdelek, vreden omembe in morebitnega nakupa. Tab M9 v premer meri 9 palcev, ločljivost LCD zaslona znaša 1340 x 800, gostota pikslov pa znaša 176 ppi. Ni ravno FullHD ločljivost, a po drugi strani še Steam Deck ponuja manjšo ločljivost, pa mu zaradi tega nič pretirano ne manjka.
Kar se tiče specifikacij bo Tab M9 vseboval osemjedrni procesor MediaTek Helio G80, tega pa bo dopolnjevalo bodisi 3 ali pa 4 GB pomnilnika, prostor za shranjevanje podatkov pa se bo gibal med 32 in 128 GB. Spet, nič kaj preveč pretresljivega, je pa tule cena izjemno ugodna. Za verzijo s 3 GB pomnilnika in 32 GB prostora bo treba odšteti samo 139,99 $. Evropske cene sicer še niso znane, a predvidevamo, da bo tole na koncu stalo nekje dobrih 150 €, kar za novo tablico nikakor ni slaba kupčija. Vse skupaj bo napajala 5.100 mAh baterija, ki naj bi priskrbela do 13 ur neprekinjenega predvajanja videa.
Tab M9 bo na voljo v barvah Arctic Grey in Frost Blue, tablica pa bo prišla nameščena z operacijskim sistemom Android 12 in bo omogočala nadgradnjo na Android 13. Lenovo bo več pokazal na prihajajočem sejmu CES 2023, Tab M9 pa bo v prodajo skočil v drugi četrtini 2023.
Svetovno prvenstvo v nogometu nam je letos postreglo z epskim spopadom med Francijo in Argentino, zraven tega pa smo dobili še zanimivo srečanje med pripadnikom stare garde nogometašev, ki jih je v finalu zastopal Lionel Messi in predstavnikom vzhajajočih mladih zvezdnikov, katerih barve je zastopal Kylian Mbappe.
Med nogometašema sicer ni bilo v preteklosti nobene slabe krvi in oba celo igrata v istem klubu – francoskem Paris Saint-Germainu. Vendar pa ima internetna raja rada rivalstva in zdaj, ko bo šel Cristiano Ronaldo kruh služit v puščavsko ligo, je treba nasproti Messija postaviti nekoga drugega.
Če to ne bo šlo v resničnosti, pa lahko takšno rivalstvo poustvarimo v digitalnem svetu in ravno v to delo se je spravil modder/YouTuber Omega Fantasy, ki je v igri God of War poustvaril epski božji spopad obeh nogometašev. Modder ni pretepa ustvaril na novo, ampak je za podlago vzel epski spopad med Kratosom in Baldurjem, le da je na njuna modela prilepil vizualni preslikavi obeh nogometašev – Mbappe je zamenjal Kratosa, medtem ko je Messi zavzel Baldurja. Smiselno bi bilo ravno obratno, saj bi Messi bolj pasal v vlogo starega, zagrenjenega Kratosa, medtem ko bi mladi Mbappe bolj sodil v vlogo eksplozivnega in prevzetnega Baldurja, a morda v vse skupaj vlagam preveč razmišljanja.
Poanta je namreč v pretepanju, ki izpade presenetljivo zanimivo. Modder je celo poskrbel za zamenjavo modela Kratosove sekire, tako da Mbappe zamahuje z nogometno žogo, ta pa se ob vsakem metu v njegove roke vrne kot bumerang. Zadeva ni povsem prilagojena za nova modela, saj ta med govorom včasih malce smešno raztegujeta usta, vendar pa zna to biti nova “memtastična” podloga za vsa bodoča rivalstva iz resničnega sveta.
Nadgrajeni igralni plošček DualSense Edge bo s sabo prinesel cel kup privlačnih karakteristik, kot so denimo zamenljivi deli, dva nova gumba na zadnji strani, možnost spreminjanja jakosti povratnih učinkov, upravljanje in enostavno preklapljanje med profili. Vse te funkcije bi DualSense Edge spremenile v nekakšen profesionalni plošček, primerljiv s tistim, ki ga Microsoft trži pod znamko Elite Series 2.
Zataknilo se je samo pri eni stvari in sicer je to cena, saj bo DualSense Edge zase zahteval kar 240 €, za ta cenovni izdatek pa ne boste ravno dobili vse tisto, kar pričakujete.
Ena največjih graj kontrolerja DualSense za konzolo PlayStation 5 je njegova baterija. Igralni plošček namreč vsebuje napredne učinke tresenja, ki pa so do baterije izjemno požrešni, zato boste iz ene igralne seanse največkrat potegnili nekje 8 ur igranja, preden bo treba zadevo ponovno priklopiti na polnjenje. Igralne seanse znajo biti tudi krajše, saj je vse odvisno od tega koliko vibracij boste sprožili med svojim igranjem, zato nekateri preprosto raje izključijo tresenje v igri in si s tem povečajo obseg brezžičnega igranja. Upoštevati je treba tudi obrabo baterije, ki zna po enem letu pasti na nekje 5 ur intenzivnega igranja.
DualSense Edge pa baterije ne bo izboljšal, ampak jo bo še skrajšal. O tej neprijetni novici poroča spletna stran The Verge, ki se je dokopala do zgodnjega testiranja igralnega ploščka in čeprav je recenzija polna lepih besed, se pri vzdržljivosti baterije pojavijo negativne kritike. Sony je za to spletno stran podal pojasnilo, ki pravi, da so v DualSense Edge spravili cel kup naprednih karakteristik, a da so tudi ohranili ergonomski dizajn izvirnega ploščka. Na račun tega je baterija občutno manj vzdržljiva, a bodite brez skrbi, saj Sony že ima rešitev. Ob igralnemu ploščku je namreč priložen dolg pleten USB kabel, ki pomaga pri varčnosti akumulatorja.
Sony je s to izjavo malce brcnil v temo, saj je vsakemu jasno, da bo baterija bolj vzdržljiva, če igramo preko kabla, a vendar pa je opletanje s kablom nadležno in za 240 € bi človek pričakoval, da se mu s čim takim ne bo treba ukvarjati. Prav tako ni točno jasno, kaj sploh botruje slabši bateriji, saj DualSense Edge ne bo ravno dodajal nekih novih učinkov ali kaj podobnega, kar bi dejansko vplivalo na izrabo akumulatorja in edina logična razlaga se tika vseh teh zamenljivih delov, zaradi katerih je morda moral Sony baterijo narediti manjšo.
Ni dvoma, da je slabša baterija marsikoga odvrnila od nakupa. Kakšni bodo končni vtisi bomo videli 26. januarja 2023, ko bo zadeva prešla v roke tistih prvih kupcev.
Argentina še danes praznuje nedeljsko zmago iz svetovnega prvenstva v nogometu in tudi glavnemu junaku prvenstva Lionelu Messiju po žilah še vedno teče lepa mera adrenalina. Argentinska legenda je po vseh teh letih končno osvojil pokal svetovnega prvenstva, s tem pa si je priboril še en rekord, ki ga zagotovo ni pričakoval.
Messi je namreč na svojem profilu, ki vsebuje 405 milijonov sledilcev, objavil kolaž slik iz trenutkov zmage nad Francijo in na njih ga vidimo tudi objemati zlati pokal, to pa je sprožilo cel val všečkov. Teh se je v pičlih dveh nabralo več kot 68 milijonov, s tem pa je Messi postal tudi uradni lastnik najbolj všečkane objave na Instagramu.
Rekord je izmaknil profilu world_record_egg, ki je štiri leta nazaj objavil sliko preprostega jajca, svoje sledilce pa je takrat pozval, naj začnejo masovno všečkati sliko, ki bi nato postala svetovni rekorder Instagrama. Pogumen cilj je bil na koncu tudi dosežen in jajce je takrat prehitelo Kylie Jenner, ki je rekord držala z danes smešno nizkimi 18 milijoni všečki. Slika jajca je od takrat nabrala preko 57 milijonov rdečih srčkov, Messi pa je zdaj ta rekord presegel še za dodatnih 10 milijonov. world_record_egg je novemu rekorderju čestital in svoje komentarje ogrel z večnim vprašanjem glede tega, kdo je boljši: Lionel Messi ali Cristiano Ronaldo?
Iz zaključka tekme med Francijo in Argentino je po spletu završal še en sporen moment, ki prav tako vključuje argentinskega zvezdnika. Ravno pred podelitvijo pokala se je med argentinske junake nekako zrinil Nusret Gökçe, bolje znan po svojem nadimku Salt Bae, ki je do svoje slave prišel na račun unikatnega soljenja zrezka. Salt Bae se očitno počuti dovolj relevanten, da si je zaslužil tudi pozornost Messija, ta pa ga je na podelitvi večkrat ignoriral, zaradi česar je Salt hitro postal predmet norčevanj interneta.
