Igra I Have No Mouth And I Must Scream ima vsekakor unikatno ime, tega pa je prevzela od istoimenske knjig, ki jo je leta 1968 v svet poslal Harlan Ellison. Ta je tudi spisal scenarij za igričarsko verzijo svoje vizije, ki je na PC-je prispela leta 1995.
Gre za eno bolj temnih znanstveno fantastičnih povedih, ki govori o postapokaliptični prihodnosti, kjer so nuklearna konice praktično zradirale človeško raso, tisti redki preživeli pa so sedaj zaporniki umetne inteligence, ki svoje podnajemnike zelo rada muči.
Ena bolj izstopajočih stvari pri knjigi in kasneje tudi igri je uvodna sekvenca, kjer umetna inteligenca AM oziroma Allied Mastercomputer, natančno razloži svoje sovraštvo do človeštva in ta zapisana beseda je tako brutalna, da zna marsikomu poslati srh po hrbtenici.
Sama igra je v bistvu avantura, kjer s klikanjem premikamo našega junaka in prehajamo med različnimi scenami, pobiramo predmete in te uporabimo na pravih mestih za razvozlanje ugank. Pikslasta podoba je seveda stara, a če vas takšne stvari ne motijo, potem boste med igranjem uživali, trgovina GOG pa je poskrbela, da zadeva deluje tudi na novejših operacijskih sistemih.
GOG se je tudi odločil to igro brezplačno podeliti in prevzamete jo lahko s klikom na sledečo povezavo. Časa za prevzem ni veliko, saj se ponudba izteče že jutri.
Leto 2021 je vsebovalo cel kup prestavitev izidov obetavnih iger v naslednje leto, kar je pač cena koronavirusa. To pomeni, da bo 2022 eno najbolj obleganih igričarskih let kar jih pomnimo, zato je najbolje že zdaj preigrati vse tiste zadeve, ki ste jih vedno znova prestavljate, saj naslednje leto časa za pranje preteklega perila preprosto ne bo.
Vendar pa smo tudi letos dobili kar nekaj igričarskih biserov in zato smo za vas pripravili lestvico petih najboljših iger, ki bi jih bilo greh spregledati.
5 NAJBOLJŠIH IGER LETA 2021
Ratchet and Clank: Rift Apart
Razvijalec Insomniac Games nam je junija nazorno pokazal, kako bodo videti platformske igre prihodnosti, a Ratchet and Clank: Rift Apart je veliko več kot pa samo prikaz zmogljivosti konzole PlayStation 5. Igra je namreč preprosto zabavna, unikatna in izredno simpatična. Dvojec Ratcheta in Clanka nas zapelje na zanimivo avanturo po galaksiji in zgodba je zastavljena tako, da bo všeč mlajšim in tudi tistim nekoliko starejšim, ki v sebi še vedno nosijo nekaj otroške nedolžnosti.
Seveda pa ne gre spregledati tudi tehničnega vidika, saj se vam bodo očesa solzila ob kot britev ostrih teksturah, naprednem ray tracing osvetljevanju, instantnemu nalaganju stopenj, ki nam med drugim omogoča prehajanje med dimenzijami brez zamika in tresenje igralnega ploščka DualSense, ki nam v rokah priredi pravo interaktivno zabavo.
Čudovit naslov je tole in lepa napoved zmogljivosti novih konzol, ki jih razvijalci niti približno še niso izkoristili do konca.
It Takes Two
Sodelovalno igranje skozi enoigralsko zgodbo ni nič novega, a ta možnost je v igre vedno dodana bolj naknadno, kot nekakšen bonus, medtem ko je kampanja še vedno primarno zasnovana za zabavo enega igralca.
Razvijalec Hazelight Studios pa je pokazal pogum in ustvaril zabavno izkušnjo, ki jo lahko preigramo le in samo v navezi s še enim igralcem. To so storili že s svojo prejšnjo igro A Way Out, vse nabrane izkušnje od tam pa so uporabili za svoj najnovejši naslov It Takes Two, ki je preprosto odličen in je namenjen tudi tistim, ki se večigralstva nočejo dotakniti niti s palico.
Zgodba nas postavi v vlogo dveh staršev, ki sta tik pred ločitvijo, a se nato po spletu okoliščin preselita v svoji pomanjšani verziji in pobeg iz svoje situacije bosta dosegla samo preko sodelovalnega in usklajenega igranja. In to je presneto zabavno, saj si morata dva igralca vse skozi pomagati pri prečkanju ovir, pri temu pa bo treba pretikati stikala, uporabljati posebne pripomočke in dobro razmigati sive celice.
It Takes Two si prisluži svoje mesto na tej lestvici že samo zaradi svoje unikatnosti, to pa je razvijalec še dodatno nadgradil z zabavnimi igralnimi mehanikami in res zanimivo zgodbo, ki vas zna nasmejati in tudi pustiti v solzah.
Returnal
Returnal mi sprva ni bil preveč všeč, saj nisem pristaš rouge-lite žanra iger, kjer vsaka smrt pomeni igranje od čistega začetka. Vendar pa ima Returnal tako slastne igralne mehanike, da sem se kljub umiranjem vedno znova vračal in z mojo vztrajnostjo so se začele kazati tudi prve zmage, z vajo pa sem sčasoma prišel do spoznanja, da mi zna celo uspeti in na koncu premagati tudi zadnjega šefa.
In to se je nazadnje tudi zgodilo in redkokatera igra mi je v letu 2021 po žilah poslala toliko adrenalina kot pa Returnal. Streljanje in premikanje naše glavne junakinje je tekoče in brez prekinitev, kot skala stabilnih 60 sličic na sekundo pa je garancija, da ob vsaki svoji smrti nimate za kriviti nikogar drugega kot pa samo samega sebe.
Returnal je bilo zame osebno eno večjih presenečenj tega leta, saj sem preko igranja presenetil samega sebe in sem prišel do spoznanja, da imam kljub svoji starosti še vedno dovolj živcev in prstničnega znanja za tako težavno igro. Bravo jaz in bravo razvijalec Housemarque – upam, da že delaš na dodatku ali pa na polnopravnem nadaljevanju.
Chronicles of Myrtana: Archolos
Chronicles of Myrtana: Archolos ni takšna igra kot pa ostali udeleženci te lestvice, saj je tole v bistvu modifikacija, ki je bila narejena za igro Gothic 2 iz leta 2002. A tole je naravnost čudovita rekreacija Gothic izkušnje, ki smo jo igralci te franšize pogrešali vse od zaključne špice drugega dela in nam je do sedaj ni znal dostaviti nihče – niti originalni ustvarjalec ne.
Za razvojem stoji poljska ekipa, ta pa ni samo sestavljena iz oboževalcev izvirnih iger, ampak tudi iz talentiranih posameznikov, ki vedo, kaj je bil tisti čar starih iger in kako iz svojega znanja skupaj sestaviti povsem novo izkušnjo, ki je štorijalno umeščena pred dogodke prvega Gothica.
Gothic 2 je sicer prejel že cel kup modifikacij, a Chronicles of Myrtana je v povsem drugi ligi. Razvijalci si namreč niso samo zamislili izdelave neke poceni imitacije prvih iger, ampak so nam pričarali povsem frišno izkušnjo, ki mestoma celo nadgradi originalni igri. Tako na raziskvoanje čaka ogromen otok, poln potk, skrivnostnih votlin, prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in zveri, ki so sprva prevelika ovira, a s treningom kmalu postanejo naš plen. Razvijalec pa je vsemu temu dodal še eno res ogromno mesto, nove nasprotnike, popolnoma nove animacije, nove mehanike kot je denimo sekanje dreves in luščenje puščic in še in še. Na koncu boste mimogrede za eno igranje zapravili 60 ur in se znova spravili v preigravanje, saj lahko med igranjem sprejemamo različne odločitve, te pa celo vplivanje na razplet dogodkov.
To je resnična poslastica za vse oboževalce originalnih Gothic iger in obliž na rano vseh tistih, ki so bili razočarani nad uradnim tretjim delom.
Resident Evil Village
Village v primerjavi s sedmim delom ni neka revolucija, a vseeno je tole postala ena mojih najljubših grozljivk vseh časov.
Ne morem vam povedati, kaj točno me je privedlo do te velike ljubezni, a zagotovo je eden od dejavnikov nova okolica. Ta nas tokrat preseli med vampirje in volkodlake, dogajanje pa je umeščeno v različico Romunije, ki od nas ni tako daleč stran. Med raziskovanjem zapuščenih hišk so me kar spreleteli mravljinci, saj sem odraščal v arhitekturno podobni vasici na Dolenjskem. Atmosferičnost me je tako udarila kot kamion in čeprav se kasneje preselimo na druge lokacije, je bil že ta začetni vtis tako močan, da komaj čakam na vnovično preigravanje.
Resident Evil Village drži lep in grozljiv tempo skozi celotno izkušnjo igranja, za razliko od predhodnika pa igre ni strah vreči vse mehanike skozi okno in nam v eni sekvenci pričarati resnično grozljivo izkušnjo v slogu iger Silent Hill. Dodajte k temu še dobre strelne sekvence, zanimivo zgodbo ter odlično grafično podobo in dobite eno najboljših, če ne kar najboljšo igro leta 2021.
Overwatch danes šteje že poštenih 5 let in ta večigralska streljanka danes ni več tako popularna kot pa njega dni. To tudi pomeni, da je vmes preteklo že dovolj vode, da vsi tisti, ki ste zadevo kdaj nameravali igrati, igro že imate v svoji knjižnici.
A če ste morda eden tistih, ki Overwatcha do sedaj še niste preizkusili, potem je zdaj napočil vaš čas, trenutno obdobje pa je ugodno tudi za vse tiste zveste igralce, ki bi radi v zabavo privabili kakšnega prijatelja, a je temu škoda zapravljati denar za nakup novega naslova.
Blizzard namreč trenutno ponuja prenos in igranje Overwatcha popolnoma brezplačno. Na voljo so vsi igralni razredi in načini, trenutno pa je v teku tudi zimski dogodek Winter Wonderland, ki ponuja tedenske izzive, za nagrado pa si boste lahko za svoje priljubljene heroje prislužili kakšne zimske preoblekice.
Za igranje preprosto zaženite Battle.net zaganjalnik iger in skočite na zavihek igre Overwatch. Čas za brezplačno igranje se izteče 2. januarja, če pa se boste nato odločili za poln nakup igre, se vam bo ves storjeni napredek prenesel v licenčno kopijo igre.
Brezplačna ponudba je dobra novica za igralce Overwatcha, ki so bili v zadnjih letih večkrat razočarani. Overwatch 2 je bil namreč najavljen že dolgo nazaj, a je bil vedno znova prestavljen in ga zdaj pričakujemo šele enkrat v 2023.
Steamova zimska razprodaja je tukaj in je idealna priložnost za digitalno obdarovanje vaših igričarskih prijateljev, ki imajo namesto nogavic veliko raje bogato knjižnico iger. Tudi tokrat je bilo znižanih cel kup iger in kot vedno smo za vas pripravili kratek seznam naslovov, ki jim je vedno nameniti kakšen fičnik.
Seveda smo s tem zgornjim samo popraskali površino popustov, zato je najbolje, da si celoten seznam pogledate kar sami.
Poleg razprodaje se lahko udeležite tudi glasovanja za najboljše igre tega leta. Na voljo je cel kup kategorij, ki zaobsegajo stvari kot so najboljša VR igra leta, najboljša igra, ki je ne znate igrati in igra z najboljšo zgodbo. Seveda je tu tudi glavni razdelek za najboljšo vsesplošno igro leta, za ta naslov pa se trenutno potegujejo Valheim, New World, Cyberpunk 2077, Resident Evil Village in Forza Horizon 5.
Steamova razprodaja se zaključi 5. januarja, med tem časom pa si lahko ogledate še konkurenčno ponudbo trgovine Epic Games, ki tala podobne popuste, le da lahko tam vnovčite še kupon, ki nakup zniža za dodatnih 10 €.
7. naslov iz obdarovanja iz strani trgovine Epic Games je postala zanimiva igra Mutant Year Zero: Road to Eden, ki smo jo prvič zagledali leta 2018.
Gre za strategijo, ki malce spominja na franšizo XCOM, a se od nje tudi pošteno razlikuje. Zgodba nas postavi v postapokaliptično okolico, v kateri so ljudje praktično izumrli, nadomestili pa so jih mutanti, ki še vedno obvladajo angleščino. Na odpravo lahko vzamemo tri junake, vsak od njih pa poseduje svoje posebne sposobnosti, ki jih moramo plodno uporabiti predvsem med bojem.
Mutant Year Zero vsebuje potezno mikastenje in čeprav to po mehanikah spominja na XCOM, od njega tudi odstopa. Svet je namreč tukaj veliko bolj nevaren, tako da se je treba zanašati na skrivanje in posamično odstranjevanje nasprotnikov, brez da bi sprožili alarm. Idealna taktika je tako da najprej na skrivaj zdesetkamo sovražne vrste in se šele nato vržemo v odprti boj in tak pristop morda ne bo ravno všeč vsakemu XCOM fanatiku.
A za ceno 0 € se zadevo vsekakor splača preizkusiti in vaša kopija vas čaka tule, čas pa se izteče že danes ob 17.00. Če se vam bo zahotelo dodatnih avantur, si lahko po znižani ceni privoščite še dodatek Seed of Evil, lani pa je bilo tudi snemanje animiranega filma, ki bo sledil zgodbi iz igre.
Zdaj smo očitno začeli že prestavljati igre v naslednjem letu. Prva žrtev leta 2022 je zanimiv kavbojski naslov Weird West, ki bi moral iziti v januarju, a bo svoj začrtani cilj zamudil za nekaj mesecev.
To je igra, na kateri dela razvijalec WolfEye Studios, tega pa je ustanovil bivši šef razvijalca Arkane, katerega poznamo po igrah kot so Dishonored in Prey. Tudi Weird West se bo igral podobno kot njegove prejšnje igre, saj se naslov uvrša v žanr imrezivnih simulacij. To pomeni poglobljeno raziskovanje sveta, pobiranje predmetov in več različnih poti skozi cilj. Takšne igre navadno igramo iz prvoosebne perspektive, Weird West pa bo malce drugačen, saj bomo to kavbojko s fantazijskimi elementi spremljali iz izometričnega pogleda.
Weird West is incredible (according to beta testers) but needs some wonky moments ironed out (also according to beta testers)!@WolfEyeGames have made something special and we want you all to have the best experience at launch.
Ustvarjanje takšnega naslova je presneto zakomplicirano opravilo, saj naše odločitve vplivajo na razplet dogodkov, tako da morajo biti igralni sistemi prilagojeni svetu. Med beta testiranjem pa so igralci pri igranju naleteli na težave, saj so zgodbo razpletli tako, da so prišli do slepe ulice in preprosto niso mogli zaključiti svoje avanture.
Popravilo takšnih zadev se ne zgodi čez noč, zato bo WolfEye potreboval nekaj dodatnega časa. Nov datum izida je tako 31. marec 2022.
Franšizo Matrice so moji možgani že dolgo nazaj pospravili v kotiček, kjer nad vrati visi trasparent: “Dobra zadeva, ki ne potrebuje nadaljevanj”. Tako kot večina drugih, zdaj že gledalcev v srednjih letih, sem tudi sam 20 let nazaj navdušeno spremljal ideje originalnega filma in nekam razočarano vzdihoval nad nadaljevanji. Drugi in tretji del sta bila upravičeno deležna kar nekaj kritik, a sam konec mi je bil všeč, saj je uspešno zaključil zgodbo in niti ni pustil preveč poti za nadaljevanje avantur.
Vendar pa smo zdaj uradno prešli v obdobje ponovnih obuditev pozabljenih franšiz in tako je bilo tudi v tem primeru. Lana Wachowski se je odločila Matrico predstaviti novi generaciji gledalcev in skeptiku v meni se je takoj prižgala rdeča luč za nevarnost. Vendar pa sem pri gledanju film presenetljivo užival in čeprav Obuditev naredi kar nekaj mimosunkov, sem vseeno poln upanja, da ima morda franšiza zdaj novo prihodnost, saj so bili uspešno zastavljeni temelji za nove avanture.
Obuditev seveda ne more preseči izvirnika in to so že med pisanjem scenarija ugotovili tudi sami pisci – z Lano na čelu. Film se zato raje osredotoči na obujanje spominov iz preteklosti in poskuša graditi na konceptih, ki dokazano delujejo.
Glavno vlogo zopet nosi Neo, ki je zopet ujet v koži navadnega človeka z imenom Thomas Anderson. Ta se je znašel nazaj v Matrici in dela kot vodilni programer nove igre, ki je naslednica njegovega magnum opusa – Matrice. Obuditev namreč že takoj začenja rušiti 4. zidove in vse tri pretekle filme spremeni v igro, ki naj bi si jo zamislil Neo in je postala v svetu huronsko popularna. A kljub temu uspehu želi Warner Bros. narediti četrti del, saj je denar sveta vladar in Neo samo zavzdihne in se spravi k delu, ki je v njegovem svetu predmet ene in iste ponavljajoče rutine.
Film tule premeteno namigne na naš vsakdanjik, ki ga vsak živeči opravlja rutinsko in brez pritožb. Tako kot Neo se tudi jaz zbudim, malo potelovadim, tipkam po računalniku, se stuširam in grem spat, naslednji dan pa zopet vse ponovim. Ta rutina je med temi korona dnevi še posebej izstopajoča, saj veliko ljudi dela od doma, tako da ste zagotovo že kdaj stali pred ogledalom v kopalnici in se kot naš junak Neo začeli spraševati, ali smo nemara res samo figure v navideznem svetu, medtem ko je naš resnični jaz pripet v kapsulo in služi za baterijo, ki jo lahko sesajo roboti.
Glavnega zlobneža prevzame Neil Patric Harris, ki pa vam ne bo vlil strahu v kosti.
Od tu naprej Obuditev sledi stopinjam prvega dela, tako da se naš junak zopet zbudi, v pomoč pa mu stopi nova in predvsem mlajša ekipa upornikov, ki na Neota gleda kot na božanstvo in samo on jim lahko pomaga, saj je resnični svet zopet v nevarnosti.
Vse je pripravljeno za vnovični spopad med ljudmi in mašinami, a na tem mestu naredi Obuditev oster zavoj v levo, saj se nov del ne vrti okoli vojne, ampak o ponovnem snidenju Neota in njegove večne ljubezni Trinity. Na mestu je torej opozorilo, da kakšnih novih razvojev zgodbe ne boste opazili, saj se ne zgodi kaj bistveno novega, kar bi porinilo zgodbo nekam naprej, ampak boste več kot dve uri gledali v obnovo dogodkov iz prejšnjih delov. Pripravite se torej na nostalgično obujanje spominov in na reference preteklih delov, saj to zaseda večino pripovedi, kar je nekako logično, saj je morala Lana predstaviti film povsem novi generaciji gledalcev.
Vendar pa gre film v nekaterih pogledih vseeno predaleč in med gledanjem boste naleteli na nekaj zapletov, ki zahtevajo zmedeno praskanje po glavi.
Dvojec glavnih junakov ima še vedno ogromno kemije.
Ena večjih ugank tega filma je dejstvo, da se pred nami zopet pojavi Morpheus, a tega tokrat ne igra Laurence Fishburne, ampak drug, mlajši igralec. Menjava igralcev v svetu filmov ni nič novega, ampak tukaj izpade presneto bizarno, saj znotraj najdemo cel kup reference na Fishburna in ustvarjalci so šli celo tako daleč, da so zgradili kip, ki vizualno nosi podobo tega igralca, vsi znotraj filma pa se ga nostalgično spominjajo z nasmeški na obrazih. Vse skupaj je videti, kot da bi Laurence Fishburne umrl in se mu želijo v tem filmu pokloniti, a temu ni tako, saj je tip živ in zdrav, v intervjuju pa je izjavil, da ga preprosto ni nihče povabil k sodelovanju.
Dobra novica je vsaj to, da Yahya Abdul-Mateen II odlično odigra novega Morpheusa, dobro pa so se odrezali tudi ostali sodelujoči. Izjema pri temu je presenetljivo Keanu Reeves, ki je bil cel film nekam lesen in možakarju se vidi, da je že malce v letih in preprosto ne mora več delati takšnih bojevalnih potez kot pa v svoji mladosti. Tu je še vedno odlična Carrie-Anne Moss, ki ji leta preprosto ne morejo do živega, glavno vlogo negativca pa je tokrat prevzel Neil Patrick Harris, ki pa je nekako dolgočasen in se niti približno ne more primerjati z Mr. Smithom.
Laurence Fishburne in Hugo Weaving nista bila povabljena v snemanje, a za Jado Pinkett Smith se je očitno našlo mesto.
Tudi slednji je prišel nazaj in tudi njega je nadomestil mlajši igralec. Hugo Weaving je originalno vlogo odigral mojstrsko in čeprav se novi igralec Jonathan Groff ne odreže slabo, njegova interpretacija ponorelega agenta ni prepričljiva in pravi greh je, da zdaj naokoli postopa v vsakdanjih oblačilih, namesto v ikonični črno-beli kombinaciji s kravato in sončnimi očali. Vrnila se je tudi Jada Pinkett Smith v vlogi Niobe, le da je tokrat 60 let starejša. Ta odločitev je bila naravnost neumna in res mi ni jasno, zakaj Hollywood vztraja pri mlajših igralcih, ki z zanič masko poskušajo igrati starostnike, saj te to vedno potegne iz gledanja. Preprosto najemi starejšega igralca, namesto da komplicirajo z masko – kot da je Jada tak talent, ki ga niti približno ne more nihče nadomestiti.
Kot rečeno, zgodba ni nek presežek, a po drugi strani si nisem mogel kaj, kot pa da se ne bi nasmehnil ob gledanju svojih junakov, ki so se po vseh teh letih zopet srečali. Keanu je resda lesen, a ob interakciji s Carrie-Anne Moss postane povsem nekdo drug in tu prav čutiš kemijo, ki je še vedno živa. Sam razplet zgodbe pusti mešane občutke, saj se Neo spopade z nasprotnikom, ki praktično nima nobene ranljivosti in je neuničljiv, nato pa je zaradi kar tako, brez nekega pojasnila, odpravljen v nekje treh sekundah.
Nekaj dobrih kadrov akcije sicer dobimo, vendar boste navadno gledali zmedeno kamero, ki se boji pokazati kaj konkretnega.
Razočara tudi sama akcija. Te je v četrtem delu bistveno manj kot v predhodnikih, ko pa jo že dobimo, pa izpade nekam… No, zanič. Koreografija pretepov se zanaša na hitro kamero, ki kot ponorela skače med kadri, tako da na koncu ne vidiš nič. Smešno je, da liki med filmom večkrat omenijo “bullet time” oziroma po naše upočasnjevanje časa, ki je na prvi Matrici naredilo pečat, a nato v novem delu ne dobimo nobenega prizora, ki bi lahko pariral slavnemu izvirniku. Streljanje in pretepanje je preprosto pod nivojem in res sem si zaželel kakšnega upočasnjenega kadra, kjer bi padal dež in bi v visoki ločljivosti videl vsako poro na dveh borcih, ki se postavita drug drugemu naproti, a žal nisem dobil ničesar takega.
Tisto pravo akcijo dobimo šele ob koncu filma, vendar pa se tudi tukaj pojavijo napake. Pred našimi očmi se izrišejo scene, ki kar prekipevajo od potenciala, a zaradi ostarelega Keanuja vse skupaj pade v vodo in namesto kulskih kung-fu pretepov gledamo v Neota, ki zadnjo četrtino filma postane Jedi in zna samo še delati ščit proti izstreljenim metkom.
Neo na koncu postane Jedi.
Matrica: Obuditev nikakor ni slab film in med gledanjem sem naletel na tiste občutke, ki jih zna pričarati samo um Wachowskega, a vseeno je čutiti, da manjka drugi del udarnega režiserskega dua. Je pa tole dobra obuditev franšize, ki si zasluži dodatnega raziskovanja, a upam, da bo v novih delih kdo drug prevzel glavno vlogo, Neo pa naj postane raje stvar legend in z gostujočimi vlogami poskrbi za nadaljnji razplet zgodbe.
Kreganje preko interneta se je začelo takoj, ko sta se dva igralca lahko povezala preko interneta in drug z drugim izmenjala kakšno besedo. Takšna je pač človeška nrav, saj se za monitorjem počutimo varno in takrat lahko sprostimo vse naše frustracije in ljudje se v takšnih primerih ne obnašajo tako kot bi se v resničnem življenju.
To kreganje največkrat ostane znotraj internetnih čvekalnic, a nekaterim odnese pokrov iz piskra tako silovito, da bi radi poračunali tudi v živo. To navadno ni pametna ideja in takšno bolečo lekcijo je lani marca prejel slovenski streamer ScorpLZ, ki je zaradi prerekanja staknil črno oko.
Vendar pa smo Slovenci amaterji proti Američanom, ki svoje internetne spore poravnajo na veliko bolj konkreten način. Takšna zgodba prihaja iz Washingtona, kjer sta se dva jezna igralca srečala v resničnem življenju, eden od teh pa se je zaradi tega od vedno poslovil od sveta živečih.
Joshua G. Spellman je obtožen umora 2. stopnje.
17. decembra sta prijatelja Andrew Dickson (34 let) in Joshua G. Spellman (36 let) skupaj s še enim znancem čas zapravljala v igri Diablo 2. Nato se je sredi igre partiji pridružil še en nepovabljen igralec in jim odtujil kos nepobrane opreme, ki je nosil kar nekaj vrednosti. Njihov strežnik bi moral biti zaščiten z geslom, a ni bil, kar je pri Dicksonu sprožilo napad besa.
Dickson se je začel dreti na Spellmana in ta vik in krik je trajal kar nekaj minut. Spellman je Dicksonu nato povedal, da je bolje, da se pomiri, drugače bo ustreljen. Dickson je izziv sprejel in mu sporočil, da ima pištolo in da je na poti k njemu. Oba prijatelja sta živela na istem posestvu, a v različnih hišah, tako da je Dickson hitro lahko obiskal svojega, zdaj že bivšega prijatelja.
Dickson je nato med hojo enkrat ustrelil v zrak in stopil v hišo in se tam srečal s Spellmanovim očetom. Par se je nekaj časa pogovarjal, nato pa je vstopil Spellman. Ta je še enkrat ponovil grožnjo, nato pa je Dickson stopil proti njemu in v svoje telo pokasiral izstreljen naboj.
Dickson je bil kasneje prepeljan v bolnico, a je tam med operacijo umrl.
Spellman je trenutno v zaporu, njegova varščina pa znaša 750k dolarjev. Sojenje se bo začelo 29. decembra.
Vedno imamo radi zgodbe, ko se skupina zanesenjakov zaradi ljubezni do določene panoge odloči skupaj zbrati moči in ustanoviti neko stvari, ki preprosto ni prej obstajala. Nenazadnje je tako zaživela tudi naša stran in zato lahko projekte kot je MotoGP Slovenija samo pozdravimo in s pomočjo lepe besede poskušati v njihova naročja poslati čim več navdušencev nad asfaltnim kurjenjem gum.
Projekt se je začel bolj iz heca, saj je skupina prijateljev samo poskušala malo resneje in bolj tekmovalno igrati igro MotoGP, a so pri temu ugotovili, da kakšne lige v Sloveniji ne bodo našli. Zato so svojo priložnost iskali izven naših mej in začeli tekmovati v balkanski 1. in 2. ligi in tam so naši dirkači začeli osvajati zavidljive rezultate.
Zato je padla ideja o ustanoviti povsem slovenske lige, ki bo nosila ime MotoGP Slovenija. Projekt je trenutno še v fazi nastajanja, saj fantje najprej tipajo slovenski trg in vsi zainteresirani se lahko pridružite njihovi temi na našem forumu ali pa skočite v njihov uraden Discord kanal.
Čeprav je zadeva šele na začetku, ima ekipa velike načrte. Nameravajo ustanoviti prvenstvo, ki bo sestavljeno iz večih dirk, te pa bi se izvajale vsak 2. vikend. Poleg tega so tudi v fazi dogovorov za prenose v živo s televizijskim kanalom Arena Esport TV, dirke pa boste lahko spremljali tudi preko njihovega uradnega YouTube kanala.
Activision Blizzard je zadnje mesece tarča upravičenih kritik, ki se vrtijo vsega drugega kot pa samih iger. Zato je morda veliko ljudi kar pozabilo, da je tole razvijalec iger, ki je že nekaj časa nazaj napovedal četrti del Diablo franšize in ob prvem napovedniku še zatrdil, da bo razvoj trajal še kar nekaj časa.
Zlagali se niso, saj je razvijalec dober mesec nazaj napovedal, da bo Diablo 4 potreboval več napora kot je bilo sprva načrtovano in čeprav datum izida ni bil najavljen, lahko med vrsticami preberemo, da zadeve ne bo na spregled niti v letu 2022.
Razvoj medtem poteka dalje in da ne bi na igro povsem pozabili, nam je spletna stran GameSpot priskrbela nov igralni napovednik, ki predstavi kar nekaj zanimivosti. Vidimo lahko igranje različnih igralnih razredov in očitno bodo tudi njihove sposobnosti vsebovale več stopenj in različne obsege proženja specialk. Blizzardu je uspelo v igro vpeljati tudi nekaj manjših podrobnosti, ki pa vseeno veliko pridodajo k turobnemu vzdušju, na katerega cilja Diablo 4. Eden od teh primerov je denimo kri, ki jo bomo ob rezanju demonov dobili na oklep svojega lika. Upamo samo, da bo ta zadeva dinamična in se bo prilagajala na sovražnika, saj sekanje kosti iz okostnjaka za sabo pač ne bi smelo puščati krvi.
O potencialnem datumu izida nismo izvedeli ničesar res novega, več podrobnosti glede igre pa si lahko preberete na uradni strani.
Iger, kjer bi glavno vlogo zavzemali dinozavri, je presenetljivo malo. Tehnično bi sem noter lahko morda uvrstili igro Horizon: Zero Dawn, leta nazaj pa smo ogromne plazilce streljali v grozljivki Dino Crisis. Razvijalec Systemic Reaction se je temu odločil narediti konec, zato se je spravil delati na igri Second Extinction, ki nas postavi na otok, kjer je opravljanje velike potrebe v grmovju precej tvegano opravilo.
Second Extinction je v srži sodelovalna prvoosebna streljačina, v katero lahko povabite še dva igralca in se skupaj z njima sprehodite skozi 6 misij, opravljate stranske naloge in seveda streljate dinozavre. Igra ponuja 6 različnih igralnih razredov, vsak od njih pa poseduje posebne sposobnosti, tako da je pametno na začetku izbrati uigrano ekipo.
Dinozavri so zahtevne beštije, k sreči pa imamo na razpolago 12 orožij, vsako od teh pa lahko nadgradimo v petih stopnjah. Second Extinction je trenutno še v fazi Zgodnjega dostopa in vsak dan dobiva nove optimizacije in uravnoteženja. Vsi igralci prispevajo v zanimiv sistem War Effort, ki razvijalcu omogoča vpogled v to, kako se igralci borijo s težavnostjo na določenih delih mape in tako lahko to prilagodijo na način, ki bo poštena za vse.
Če vam je vse to zanimivo, potem si lahko danes do 17.00 privoščite brezplačno kopijo v trgovini Epic Games. Glede na to, da je zadeva brezplačna, vam prijateljev ne bo težko prepričati v preizkus in kdo ve, morda dobite nov najbolj priljubljen naslov letošnjega leta.
Francoski založnik Ubisoft ima te dni veliko problemov. Njegove največje franšize so na ustvarjalni ravni postale povsem zamrznjene in zdi se, da je samo Assassin’s Creed še nekako profitabilen, medtem ko o Far Cry 6 po internetnih forumih nihče ne govori, Watch Dogs pa se je s svojim zadnjim delom Legion verjetno zakopal v nekaj letni počitek.
Da v pisarnah Ubisofta trenutno ne vlada ravno praznično vzdušje zapisuje tudi spletna stran Axios, ki je včeraj objavila večje poročilo glede stanja največjega založnika v Evropi. Glede na poročilo naj bi Ubisoft zapuščalo čedalje več delavcev in to niso samo navadni programerji, ampak tudi ustvarjalne vodje, ki znajo nadzorovati večje AAA projekte in so v igričarski industriji zelo iskani.
Največji odhodi naj bi se zgodili kanadskih podružnic Montreal in Toronto, kjer naj bi v zadnjega pol leta pisarne zapustilo okoli 60 delavcev. Razlogi so različni: v Montrealu je veliko ljudi odšlo predvsem zaradi bolj mikavnih konkurenčnih ponudb, a za odločitve so bili prisotni tudi drugi dejavniki. Ubisoft je čez črto dvignil plače in tako poskušal zajeziti odhode, a to ni rešilo problema. Veliko delavcev je bilo namreč tudi razočaranih nad kreativnimi idejami razvijalca, problemi pa se nahajajo tudi znotraj obstoječe delavne kulture. Ubisoft je imel namreč ogromno težav glede izkoriščanja in spolnega nadlegovanja zaposlenih in čeprav se je vodstvo od takrat zaobljubilo, da bo te težave odpravilo, se naj bi od takrat spremenilo bolj malo.
Težave predstavlja tudi vizija samega založnika, ki je bil tudi prvi, ki je v svojo igro porinil NFT-je. Ti so nova vroča tema igričarske industrije, ki nima ravno veliko podpornikov, a to naj založnika ne bi preveč obremenjevalo in nedavno poročilo pravi, da naj bi vodje delavcem sporočili, da “so NFT-ji šele začetek”.
Ubisoft se je na članek Axiosa že odzval in povedal, da je njihove pisarne resda zapustilo nekaj več ljudi, a da je to pri tej industriji normalno in da so od aprila zaposlili okoli 2.600 delavcev.
Založnik je pred kratkim najavil predelavo prvega Splinter Cella in s to potezo morda želel tudi sprožiti manjšo oglaševalsko kampanjo, ki bi v njihove pisarne privabila nove delavce.
Zombiji so že stalni spremljevalec postapokaliptičnih izkušenj in nekateri igralci imajo že vrh glave vedno istega pobijanja nemrtvih, ki lahko dokončno umrejo samo preko strela v možgane. Kljub tej gneči na področju zombijev pa je igra Project Zomboid od vedno izstopala od konkurence, saj ponuja količino realizma, ki jo druge igre preprosto nimajo.
Projekt ima za sabo bogato zgodovino, saj se je prvič pojavil v obliki dema daljnega leta 2011. Tisto leto je razvijalec The Indie Stone prejel tudi lepo lekcijo glede delanja varnostnih kopij, saj so jim neznanci junija istega leta odtujili dva prenosnika, gor pa se je nahajala prav vsa koda igre. Razvoj so morali začeti znova in res je pohvalno, da takrat niso dvignili roke nad vsem skupaj, ampak so se znova vrgli na delo.
Project Zomboid je skozi leta dobival vedno nove funkcije, pred kratkim pa je igra prejela masivno posodobitev Update 41, ki je praktično popolnoma prenovila igra. Razvijalec se je dotaknil praktično vsakega vidika igre in vpeljal vrsto sprememb, ki igro modernizirajo in pripeljejo na višjo stopnjo.
Grafično je igra zdaj lepša, a še bolj navdušujejo prenovljene animacije. Dobili smo tudi nov sistem boja, povsem nov del mape, boljši sistem oblačenja in nove igralne načine.
Project Zomboid je ultimativna simulacija zombijev, saj znotraj najdemo nepredstavljivo količino realizma. Igra ne vsebuje neke zgodbe, saj se vse vrti samo okoli našega preživetja. Tako bo treba nabrati dobrine za preživetje, odkriti oporišče in tega zavarovati z deskami in žeblji. Vendar pa čepenje doma ne bo obrodilo sadov, saj bo slej kot prej treba zapustiti bazo in poiskati kakšno konzervo fižola. To je sila nevarno, saj lahko samo ena napačna poteza na vas spravi cel kup nemrtvih in smrt je dokončna, saj takrat izgubimo vse nabrano in moramo začeti igranje znova.
Project Zomboid vas čaka na Steamu in GOGu, zanj pa boste odšteli dobrih 13 €.
Battlefield 2042 je izšel dober mesec nazaj in za popolnoma večigralsko izkušnjo je to navadno čas, ko se začne počasi uvajati 1. sezona izzivov, ki da igralcem nek cilj in priboljške za pridno ugonabljanje nasprotnikov. Vendar pa se zdi, da bo šel Battlefield 2042 po drugi poti in razvijalec DICE je glede prihajajočih dogodkov čudno tiho.
Ni skrivnost, da se novi Battlefield ni ravno dobro odrezal pri kritikih in igralcih. Ti niso bili ravno navdušeni nad sistemom igralnih razredov in preobsežnimi mapami, probleme pa so povzročali tudi hrošči in slaba optimizacija. DICE sicer dela na popravkih, a o kakšni novi vsebini za zdaj še nismo slišali in morda bomo na to morali počakati še kar nekaj mesecev.
The #Battlefield2042 client includes weekly missions for 12 preseason weeks.
🗓️ Season 1 seems to be scheduled for March 2022 (unless they've added a few weeks as "backup").
🇨🇦 "Exposure" is probably the final name for the previously datamined "Ridge" map.
Kopač po datotekah temporyal se je med svojim raziskovanjem dokopal do zanimivih informacij. Igra naj bi prvih 12 tednov držala samo različne tedenske izzive, kar pomeni, da se naj bi 1. sezona pojavila šele marca 2022, nekje takrat pa bomo dobili tudi novo mapo Exposure.
Marec je presneto daleč stran in to še posebej velja za naslov, ki se že zdaj bori s šibko bazo igralcev. Battlefield 2042 je pretekli vikend igralcem ponudil brezplačni preizkus in čeprav so se med tem številke opazno dvignile, so zdaj zopet začele povzeti navzdol in kdo ve, koliko ljudi bo zadevo še igralo naslednje leto, ki bo praktično vsak mesec ponudilo novo AAA igro.
Vikingi so v zadnjih letih postali močno popularni. Dobili smo seriji Vikings in The Last Kingdom, krvoločni severnjaki pa so zaplavali tudi v igričarsko serijo Assassin’s Creed. Očitno so ti bojevniki dovolj popularni za še en nov film, ki ga bomo dobili naslednje leto, ta pa bo podnaslovljen The Northman.
Za filmom stoji Robert Eggers, ki je s svojo ustvarjalno roko začaral tudi unikatna izdelka The Witch in The Lighthouse, tokrat pa je v sodelovanje vpoklical Alexandra Skarsgårda, s katerim sta skupaj želela ustvariti realističen vikinški film, ki bi bil veren zgodovinskemu izročilu.
Skarsgård bo zaigral glavno vlogo Amletha, ki je bil vikinški princ, kateremu je bila odvzeta možnost vladanja, potem ko so mu v mladih letih umorili očeta in ugrabili mamo. Amleth pobegne in zapriseže maščevanje, tu pa mu na pomoč priskoči čarovnica, ki jo bo v filmu odigrala slavna islandska pevka Björk. To ni edino slavno ime, ki ga bomo videli v tem filmu, saj se bo v vlogi Heimerja preizkusil tudi igralec Williem Dafoe.
Zgodba sama je rekreacija Hamleta, ki je bila v bistvu sprva vikinška štorija, le da smo namesto v Hamleta gledali v Amletha.
The Northman izide 22. aprila 2022, gledali pa ga bomo lahko samo v kinih.
Slab mesec nazaj smo ob obisku največjega slovenskega torrent sledilnika presenečeno ugotovili prenovljeno podobo spletne strani, ki pa je pod površjem delovala povsem drugače. Vodstvo se je namreč odločilo vpeljati sistem VIP točkovanja z raznimi pravili in celostranskimi spisi glede prednosti tega novega delovanja, ki ni bil jasen praktično nikomur. Je bil pa jasen rezultat, saj je vsota vsega skupaj bilo dejstvo, da je Partis postal plačljiv, drugače si moral za prenašanje podatkov počakati 48 ur, na dan pa si lahko snel samo po en torrent.
Dolgoletni podporniki portala so bili seveda besni in začeli so se masovni digitalni protesti, Partis pa je ostal čudno tiho. V bistvu je delovanje celotnega portala bizarno, saj ima stran zelo aktivno Facebook skupnost in namesto, da bi tam kdo ponudil kakšno objasnilo VIP sistema ali pa nemara opravičilo, je bila stran povsem tiho. Vse kar smo dobili je pojasnilo VIP točkovanja iz spletne strani Kovanček, a video je neobjavljen na njihovem YouTube kanalu, kar je, spet, preprosto bizarno.
Očitno pa so vsa pritoževanja nekaj vendarle dosegla, saj se zdi, da je VIP sistem izginil. Vsaj tako je videti ob obisku uradne strani, saj nas zgoraj levo ne pozdravi več novica o novem sistemu plačevanja in o VIP točkah ni ne duha ne sluha. Izginile so tudi omejitve pri prenosih – uporabniki poročajo, da zdaj lahko po mili volji prenašajo torrente in da jim nihče ne utruja za nakup ekskluzivnih VIP točk. Neznano kam je odšla tudi promocija nakupa vinjet po znižani ceni.
Pri pregledu strani sem opazil, da mi je bil zdaj dodeljen VIP uporabnika, čeprav Partisu nisem namenil nobene denarne podpore. Nekaterim drugim je bil dodeljen status SysOP, čeprav so prav tako samo navadni uporabniki in ne administratorji. Še ena zanimivost je dejstvo, da je sledilnik zdaj začel nalagati vsebino slovenskega pretočnega servisa Voyo, česar prej nismo videli in sumi se, da je bila takšna vsebina brisana zaradi pritoževanj POP TV-ja oziroma njegovega lastnika Pro Plusa.
Moja raziskovala pot se je tule zaključila, saj se je stran nato zrušila in je trenutno nedostopna, kar je, glede na Facebook pritožbe uporabnikov, pojav, ki pri tej strani ni ravno izjema, ampak bolj pravilo. Zanimivo bo videti, ali je odstranitev VIP točkovanja zavestna odločitev ali pa je vse skupaj samo posledica hrošča.
Twitch je včeraj zopet ugasnil en kanal, kar seveda ni nič nenavadnega, saj se na platformi vsak dan pojavljajo kršitve, ki nato zahtevajo svoj davek, ta pa je lahko začasna ali pa večna ukinitev kanala.
A ta primer je vseeno nenavaden, saj je ban kladivo zadelo uradni španski kanal Amazona, ki je hkrati tudi lastnik samega Twitcha.
Tako je Twitch osebje jasno nakazalo, da tudi sami niso izvzeti iz svojih lastnih pravil.
Razlog ukinitve je bila večerna oddaja Esto es un Late, ki je šla ravno proti zaključku, voditeljica Henar Alvarez pa se je takrat čutila še posebej radoživo. Začela je vzklikati, da gredo tokrat do konca in da jih zanima, če jih bo Twitch res kaznoval. Začela je dvigati majico in čeprav jo je sovoditeljica poskušala zakriti, je na površino za kakšno stotinko sekunde priplavala bradavička in to je bil čas za najavo odjavne špice.
A ta ni pomagala, saj so bogovi Twitcha pobesneli in preko noči izklopili španski Twitch kanal, ki je med pisanjem še vedno izklopljen. Sicer močno dvomimo, da je odstranitev bila dokončna in verjetno bo kanal nazaj po nekaj dneh, vseeno pa je zadeva preprosto smešna.
Ni sicer jasno, zakaj je voditeljica poskušala dvigniti svojo majico. Sovoditelj Míster Jägger se je na kazen že odzval in na Twitterju zapisal, da je bila Esto es un Late najboljša oddaja na svetu in malce čudno je, da o njej govori o pretekliku.
2. sezona serije The Witcher je že nekaj časa na Netflixu in če ste se prebili skozi vseh 8. delov ste bili na koncu nagrajeni z enim prav posebnim napovednikom, ki vas je morda ujel povsem nepripravljene.
Gre namreč za napovednik povsem nove serije The Witcher: Blood Origin, ki je bila sicer napovedana že nekaj časa nazaj, a šele zdaj smo dobili prve uradne posnetke, ki so videti presneto zanimivo.
Blood Origin se bo štorijalno precej raziskoval od vseh dosedanjih The Witcher del, ki smo jih srečali v knjigah, igrah in televizijskih ekranizacijah. Glavni zaplet se namreč vrti okoli dogodka, imenovanega Conjunction of the Spheres. To je bil kataklizmični dogodek, ki je v en svet pripeljal vse ljudi, vilince in pošasti ter tako započel vojno, ki je trajala tisoče let.
Nova serija nas bo tako vrnila na sam začetek Witcher sveta in jasno je, da želi Netflix pošteno razširiti zgodovino franšize in scenaristom omogočiti pisanje zgodbe, ki ne bo šla samo po knjigah poljskega avtorja Andrzeja Sapkowskega. Kratki dražilnik nam pokaže igralko Michelle Yeoh v vlogi bojevnice Scian in kakor vidimo prvo srečanje med vilinci in ljudmi ne bo ravno končano s stiskanjem rok in trepljanjem po ramenih.
Žal natančnega datuma izida še vedno nimamo – vemo samo, da bo prva sezona izšla enkrat v 2022.
Trgovina nadaljuje s svojim obdarovanjem igralcev in samo v tem mesecu bomo naslednja dva tedna prejeli vsak dan po eno novo brezplačno igro. Sicer se verjetno ne bomo ukvarjali s pisanjem novice za prav vsako podelitev, saj je veliko ponudb že bilo na voljo prej, kot je bilo to z včerajšnjim primerom brezplačne igre Remnant: From The Ashes.
A zagotovo se bomo ustavili pri tistih bolj zanimivih med katere zagotovo spada igra The Vanishing of Ethan Carter. Gre za zanimivo detektivko, ki spada v žanr sprehajalnih simulatorjev. To pomeni, da vas čaka bolj malo igranja, saj je poudarek vložen na pripovedovanje zgodbe in izrisovanje čudovite grafike in obje najdemo tudi v tem naslovu.
Igramo detektiva Paula, ki prejme od Ethana zaskrbljujoče pismo. Paul hitro odpotuje v odročno vasico, tam pa spozna, da je Ethan že izginil, zato začne raziskovati okoliščine njegovega izginotja, ki kažejo na umor. In ta očitno sredi te vasice ni bil edini.
The Vanishing of Ethan Carter sicer vsebuje nekaj malega dejanskega igranja, saj boste morali rešiti kakšno res preprosto uganko. Vendar pa kot rečeno tule ne boste ravno potrebovali kakšnih dobrih igričarskih sposobnosti, saj je to bolj kot ne vodena izkušnja, ki se lahko pohvali z odlično atmosfero in dobrim glasovnim podajanjem.
Vaša kopija vaš čaka tule, na voljo pa je običajna in Redux verzija igre. Dobili boste obe, priporočamo pa namestitev slednje, saj ta s sabo prinaša vrsto tehničnih in igralnih optimizacij.
Čas za aktivacijo se izteče ob 17.00, takrat pa na spored pride nov, zaenkrat skrivnosten naslov.
Halo Infinite kampanja za enega igralca temelji na franšizi, stari več kot 20 let, in služi kot naslednik igri Halo 5: Guardians in Halo 4. V primerjavi s prejšnjima dvema igrama Halo Infinite ohranja stare mehanike prejšnjih iger, prav tako pa igralcu ponudi novo možnost raziskovanja, saj temelji na odprtem svetu, ki pa ni ravno najbolje udejanjen.
Razvojna ekipa: 343 Industries Založnik: Microsoft Platforme: PC, XSX, XO Nakup:Steam Datum izida: 15. november 2021 Cena: 59,99 €
Zvrst: prvoosebna strelska
NAPOVEDNIK:
V samem odprtem svetu je veliko novih zanimivih delčkov zgodbe kot tudi možnosti za spopade, tako da raziskovanje mape ni nikoli dolgočasno. Zasnova odprtega sveta je sicer grafično precej osupljiva, vendar se kot igralec ne gre izogniti dejstvu, da ta zasnova temelji na istem konceptu raziskovanja, ki smo jih videli že v drugih igrah, kot so na primer Far Cry, Assassins Creed ali Horizon: Zero Dawn.
Igralec se tako premika po mapi in odkrije neko določeno bazo, v kateri se skrivajo sovražniki, ki jih mora uničiti in potem lahko bazo priključi že raziskanemu delu mape. Če odštejemo nekatere boljše mehanike in nadgradnje, ki jih igralec lahko odkrije z raziskovanjem mape, bi lahko trdili, da je možno odigrati celotno kampanjo z minimalnim naporom raziskovanja delov mape, ki so potrebni za nadaljevanje glavne zgodbe. Zasnova, ki je sicer prišla izpod rok razvijalca 343 Industries, je osvežila že tako priljubljeno franšizo, vendar se ne more oddaljiti od dejstva, da raziskovanje odprtega sveta in kampanja ne izpadeta enotno.
Zvezda predstave je predvsem glavni negativec, ki nam kravžlja živce skozi celotno kampanjo.
Odprti svet namreč primarno služi za zadovoljitev potreb po raziskovanju in možnost izbire, ki jo ima igralec, vendar ne doprinese nič novega h kampanji. Seveda ni za razumeti napak, odprti svet je živ in ponuja tudi dovolj vsebine za nadaljnjo igranje po kampanji, igralec pa mora v primerjavi z uporabo orožij v kampanjskih misijah pojesti par žgancev in se naučiti uporabljati celoten arzenal, ki ga ima Master Chief na zalogi, ki tudi tokrat odigra glavno vlogo.
Na začetku igre je še vedno potrebno opraviti del med štiri stenami, ki seznani igralca s temeljnimi mehanikami igre in tudi novo, to je uporaba izstreljevalnikom verige, ki bi ga lahko primerjali s tistim v igrah Just Cause ali Titanfall. S to novo sposobnostjolahko potegnemo k sebi orožja, jih uporabimo kot način pobega ali pa kot štartno točko za hladni boj. Vsak boj, naj bo to v kampanji ali v odprtem svetu, tako izpade sveže in nudi igralcu več možnosti pristopa v boj ali s katere strani bo priletel kot jedrska bomba in razmetal sovražnike, ki jih Master Chief verjetno po šestih igrah že je za zajtrk. Odzivnost tvojih soborcev, ki ti priskočijo na pomoč, je na trenutke zelo smešna, saj imaš občutek, da si ti kot glavni lik en velik tank, medtem ko so tvoji prijatelji, ki jih vzameš na misijo, narejeni iz papirja, ki jih odpihne že rahel vetrič sovražnikove puške. Nasprotniki so po drugi strani daleč stran od tistih, ki smo jih srečali v prvih Halo igrah in umetna inteligenca bi na splošno potrebovala kakšen popravek, saj se vojaki radi zatikajo v okolico in tako postanejo lahek plen vaše puške.
Odprta mapa je sicer lepa novost, a v praksi nima preveč smisla.
Sama konceptualizacija mape je sicer skrbno razvita in urejena, vendar ne zajema nobenega drugega bioma kot bi bil kakšen snežni teren, saj se večina dogodkov zgodi ali za štirimi stenami ali pa v mešanici gozdov in kamenja. V prvih urah igranja to sicer ne predstavlja velikega problema, vendar se ta mapa po nekaj urah igranja občuti vedno bolj monotona. Seveda se to lahko osveži z zelo prijetno vožnjo vseh vozil, saj ima igralec občutek, da so vozila odzivna in da so narejena za tisto, kar je v tej igri potrebno – streljanje tega in onega sovražnika.
Obiskovanje postojank prinaša s sabo tudi svoje dobrine, saj zdaj Master Chiefa lahko nadgrajujemo z vlaganjem točk v različne sposobnosti. Ta del igre je bil očitno narejen bolj na hitro, saj so nadgradnje bolj kot ne kr’neki. Pike vlagamo v boljšo vzdržljivost in krajšanje časa med sposobnostjo izstreljevanja verige. To sta edini panogi, vredni vaših točk, saj je vse ostalo samo tam, da imamo vsaj malo raznovrstnosti. Nadgrajevanje se na splošno čuti kot nekaj, kar je bilo na silo vgrajeno, saj drugače igralec ne bi imel preveč razloga za razbijanje baz.
Zgodba sama v primerjavi s prejšnjo zgodbo v Halo 5, ki je bila po mnenju večine oboževalcev precej nejasna in slabo spisana, izpade zanimiva in koherentna, vendar bi igralcu, ki je nov v tej franšizi, povzročala nemalo nejasnosti, katere Halo Infinite v zgodbi enostavno ne razreši. Nov igralec bo namreč imel občutek, da je vržen v svet, ki je obstajal že vrsto let in je grafično osupljiv, brez kakršne koli razlage o tem, kdo so res sovražniki, kaj se je zgodilo s tem in onim. Ta težava bi se lahko rešila tako, da bi igralci pred začetkom igranja imeli možnost ogleda, kaj se je vse dogajalo v Halo svetu in zakaj je svet takšen, kot je. Zatorej priporočamo igranje iger Halo 4 in 5, prav pa bi vam prišla tudi obnova dogodkov znotraj strategije Halo Wars 2.
Ena bolj zabavnih stvari je vožnja Warthoga s polno posadko vojakov.
Osrednji zaplet v glavno vlogo zopet postavi le in samo starega znanca Master Chiefa, kar je velik oddih v primerjavi s petim delom. Naš junak se zbudi iz spanca sredi vesolja, družbo pa mu dela samo en nesrečen pilot, ki si samo želi čimprejšnje vrnitve domov. A Master Chief še ni rekel zadnje, zato si oprta prvo najdeno orožje in se nameni osvobajanja planeta, tokrat pa mu nasproti stoji malce drugačen nasprotnik. Naš glavni sovražniki so rasa Brutes, ki vizualno precej spominjajo na Orke iz Warcrafta. To so vesoljski bojevniki, ki veliko dajo na čast in vas ne napadajo samo s strelnimi orožji, ampak tudi radi udarijo z ogromnimi kladivi.
Pohvala pa gre tudi zvočnim učinkom, dialogu in glasbi. Zvok je na splošno odličen, saj orožja lepo pokajo in vozila presneto dobro renčijo. Dialogi glavnih likov so razviti, prav tako pa je igralec lahko presenečen nad absurdnim številom dialogov med sovražniki in prijatelji. Še posebej je tule treba izpostaviti nagovarjanje glavnega negativca, ki nas skozi kampajo neprestano nadleguje z grožnjami, njegovo zgodovino pa odkrijemo tudi preko zvočnih zapiskov, ki so razposajeni po mapi. Ko smo že pri zvočnih učinkih moram pohvaliti tudi novo umetnopametno pomagačico, ki je vizualno kopija Cortane, a mi je bila zaradi svoje hudomušnosti še bolj všeč.
Nova pomagačica, ki živi v Master Chiefovi glavi, vam zna hitro ukrasti srce.
Potarnati je treba tudi nad optimizacijo. Halo Infinite je na PC-ju čudno zahteven, kar je presenetljivo, glede na to, da igra teče tudi na konzoli Xbox One. Na konfiguraciji s procesorjem Ryzen 3600 in grafično kartico RTX 3070 nikakor nisem mogel zakleniti 60 sličic na sekundo pri ločljivosti 1440p. Na koncu me je rešila nastavitev dinamične ločljivosti in določitev minimalne meje sličic na sekundo, ki mi je končno omogočila gladko igranje.
Halo Infinite se v primerjavi s prejšnjimi deli oddolži oboževalcem franšize tako z lepo grafiko, kot tudi s celotnim, osveženim in novim konceptom igranja igre. V primerjavi z drugimi igrami, ki so trenutno na trgu, pa ne postreže z ničemer novim, kar bi postavilo Halo v sam vrh iger, ki si zaslužijo posebno priznanje. Halo Infinite večigralstvo pa je za razliko od kampanje, ki stane 59,99 € ali pa jo si jo kupec lahko izposodi na Game Passu, brezplačno za vse igralce, ki so željni malo starošolskega klanja drugih na način, kot so to počeli pred 15 leti s kakavom v roki na nek zasnežen zimski dan.
