Kot velik privrženec franšize Alien znam nad to serijo filmov in iger zliti veliko jeze in razočaranja, ki so se nakopičila v zadnjih nekaj desetletjih. Osmi potnik, kot se ti izdelki imenujejo pri nas, je svoje začetke spočel leta 1979 izpod budnega očesa Ridleyja Scotta, nakar je James Cameron v 1986 spočel odlično, bolj akcijski nadaljevanje Osmi Potnik 2.
A od takrat je šla pot samo še strmo navzdol. Tretji in četrti del sicer imata svoje navijače, vendar pa je že takrat začelo dišati po delanju filmov v zameno za hiter zaslužek, nakar je v 2012 za filme zopet poprijel Ridley Scott in takrat spočel Prometheus in nato v 2017 še Zavezo, oba pa sta bila podpovprečna, saj je bilo za moje okuse čisto preveč filozofiranja in neumnih odločitev nastopajočih.
Osmi potnik po moje deluje najbolje takrat, ko krvoločnega Aliena pustiš v temi in se okoli njega suka določen nivo misterioznosti. Ravno zato sta bila prva dva dela tako udarna in zapomljiva, saj so ubogi znanstveniki in marinci stali nasproti neznani nevarnosti o kateri niso vedeli, ne od kje je prišla, ne zakaj njena kri povzroča resne opekline – vedeli so samo to, da se želi razmnožiti in njihova telesa uporabiti za inkubatorje.
Resnično pravi naslednik prvih dveh filmov je bila igra Alien: Isolation iz leta 2014, kjer je ljubezen in spoštovanje do prvih filmov kapljali ne samo iz ust zasledujočega Aliena, ampak tudi iz estetike vesoljske postaje. In zdaj znamo tistega resničnega naslednika dobiti tudi v svežem filmu Alien: Romulus, ki je vsaj v napovedniku videti resnično impresivno.
Osnovni zaplet je preprost: ekipa mladih ljudi se na nekem planetu znajde pod grožnjo Aliena in morajo narediti vse za svoje preživetje. Ta zaplet smo videli že velikokrat, a pri tej franšizi je vedno znova efektiven, Romulus pa se bo očitno vrnil k svojim grozljivim koreninam. Hkrati pa se upa dostaviti nekaj novih idej: že v napovedniku ti zvok kričečih ljudi pošlje mravljince po telesu, prvič v tej seriji pa sem videl pajkovske facehuggerje, ki se niso smukali po temi ali pa čakali, da skočijo iz jajca, ampak se družno zapodijo za svojimi žrtvami.
Film bo režiral Fede Álvarez in morda je ravno to sveže ime, ki je pred tem zaslovelo preko filmov Don’t Breathe in Evil Dead tisto, ki bo tej franšizi končno dostavilo tisto nekaj, kar smo ves ta čas pogrešali.
Alien: Romulus nas bo v kinih strašil od 16. avgusta dalje, ni pa to edini obetavni projekt, ki se za to franšizo riše na obzorju. Na seriji, ki se bo odvijala tri desetletja pred prvim filmom, dela tudi Noah Hawley, ki je najbolj znan po svoji seriji Fargo, izid te pa zaenkrat še ni znan, čeprav naj bi bila zdaj sredi aktivnega snemanja in produkcije.
Te dni se v San Franciscu odvija sejem Game Developers Conference oziroma GDC, ki je bolj namenjen razvijalcem videoiger, kot pa splošni publiki. Vendar pa je na konferenci bil prisoten tudi Epic, ki je kazal vse zmožnosti svojega pogona Unreal Engine 5, to priložnost pa je izkoristil tudi studio Skydance New Media, ki je za svojo igro Marvel 1943: Rise of Hydra pokazal prvi napovednik.
In dve minuti in pol dolg video je videti resnično impresivno in če bi nekdo tole stvar odprl brez predhodnega znanja, bi lahko nekatere kadre zlahka zamenjal za celovečerni film. Sicer se še vedno vidi, da gledamo v videoigro, saj kakšni animaciji manjka tista pika na i za realistično premikanje človeških okončin, vendar pa se ob kakšni sceni, kjer gledamo samo okolico in daljno izrisano mesto, resnično vprašaš, kako daleč lahko še napreduje grafika dokler ne bo postala neločljiva od resničnega življenja oziroma filmov, ki že tako nosijo ogromno CGI-ja, kamor zagotovo spadajo Marvelovi izdelki.
Razvijalca Skydance New Media komandira Amy Henning, ki je pred tem pri razvijalcu Naughty Dog kot kreativna režiserka nadzorovala razvoj iger Uncharted, zdaj pa je šla na svoje in njen prvi samostojni projekt vsekakor obeta. Vrnili se bomo v leto 1943 in očitno bomo izmenjaje nadzorovali superjunaka Captain America in Black Pantherja, dvojec pa se takrat še ni poznal in se ni preveč maral – v enem kadru lahko vidimo popraskan ščit zaščitnika ZDA in na splošno v njunem razmerju vlada napetost.
Thrilled to finally announce our amazing cast and composer for 'Marvel 1943: Rise of Hydra' – I'm humbled by their talent, and feel so fortunate that they're joining us on this adventure! #Marvel1943https://t.co/LyeXcFGfU8
Na žalost za Marvel 1943: Rise of Hydra nismo dobili nobenega prikaza igranja, čeprav lahko že zdaj ugibamo, da bo Black Panther preferiral bolj skrivalni pristop, Captain America pa bo šel raje na juriš. Bo pa končni produkt med igranjem videti tak kot v napovedniku: Amy je namreč ob videu dodala, da je vse videno dejansko izrisano znotraj pogona Unreal Engine 5 in da bo grafika takšna, kot jo vidimo v napovedniku.
Razvijalec Riot je štiri leta nazaj najavil pogumen projekt, saj se je spravil delati nov naslov v žanru MMO-jev, kar je, zaradi vsega proračuna, ki ga je potrebno vložiti v takšen razvoj, vedno zelo tvegana poteza. Vendar pa se je Riot pametno odločil, da bo njihova igra slonela na obširni zgodovini igre League of Legends in že samo tole ime bo k igranju, vsaj na začetku, pritegnilo cel kup ljudi.
Odkar pa je bil projekt najavljen pa nismo dobili niti enega koščka novih informacij. Seveda MMO projekti zahtevajo svoj čas, zato smo pričakovali nekajletni molk, a štiri leta je dovolj velika doba, da bi človek vseeno pričakoval vsaj kakšno sliko, pa čeprav je ta samo konceptna.
After a lot of reflection and discussion, we've decided to reset the direction of the project some time ago. This decision wasn't easy, but it was necessary. The initial vision just wasn’t different enough from what you can play today.
Tega se očitno zaveda tudi Riot, zato se je včeraj na X-u oglasil Marc Merril, soustanovitelj Riota in ta je preko daljšega sporočila malce potolažil vse potrpežljive igralce. Igra ni bila preklicana in je še vedno v aktivnem razvoju, je pa ta naletel na kar nekaj konkretnih težav, zato je ekipa nekaj časa nazaj sprejela težko odločitev, da resetira ves napredek in tega vrne na začetek.
S to spremembo se je v razvoj vmešal tudi nov izvršni producent Fabrice Condominas, ki je pri Riotu prisoten že od leta 2021, pred tem pa se je mudil pri razvijalcu Biowaru, kjer je delal na igrah Mass Effect 3 in Andromeda, za EA pa je spočel še Star Wars: Squadrons.
MMO tako ni bil preklican, je pa Marc opozoril, da takšen ponoven zagon projekta pomeni, da o njem ne bomo slišali ničesar in ta informacijski mrk zna trajati kar nekaj let. Riot bo sicer vmes delal na drugih igrah: nedavno so pokazali nove informacije glede League of Legends pretepačine, ki zdaj nosi uradno ime 2XKO in izide enkrat naslednje leto.
Osnovna igra League of Legends bo ob tem pridobivala novo vsebino in bo še vedno dejavna na področju e-športa. Ob tem moramo omeniti tudi naš turnir, ki bo kvalifikacije na spored postavil že čez pičla dva dni, zato pohitite s prijavami svojih ekip!
Samo še nekaj tednov nas loči od premiere serije Fallout, ki se bo vsebinsko napajala iz dolgoletne igričarske franšize in bo spočeta za pretočni servis Prime Video. Promocija je zdaj v polnem zagonu in v zadnjem mesecu smo slišali kar nekaj zanimivosti: šef Bethesde, Todd Howard, je izjavil, da so scenaristi najprej v 1. sezono želeli vriniti nekaj idej, ki pa so bile nato odstranjene, saj jih Todd hrani za Fallout 5, Amazon pa je naknadno izjavil, da bodo vse epizode izšle že na dan premiere.
Zdaj smo dobili tudi prvi 2-minutni vpogled, ki je vzet naravnost iz prve epizode serije. V njej vidimo sveže obujeno nekdanjo prebivalko podzemnega Vaulta z imenom Lucy (Ella Purnell), ki se pogumno sooči z zunanjim svetom in že ob prvih korakih ji postane jasno, da postapokaliptični svet ni preveč prijazen do novincev. Lucy vkoraka ravno v sredo napetega soočenja, kjer neznani Ghoul, ki ga igra Walton Goggins, na tla spravi dva neznana starejša prebivalca. Lucy se mu zoperstavi in mu postavi ultimat, a njen pihalnik niti približno ni pripravljen na izzive zunanjega sveta. Še preden ji Ghoul odpihne glavo se iz nikjer pojavi pripadnik bratovščine Brotherhood of Steel, ki se Lucy postavi v bran in tu nekje se, ob mastni kletvici Ghoula, scena zaključi.
Video je sicer resda kratek, a iz njega lahko izvlečemo kar nekaj primerjav z igrami. Lucy je videti kot nedolžni pravičnež, ki so ji v podzemnem bunkerju od rojstva naprej spirali možgane s propagando, da se da vse težave rešiti z besedami in pogumom. Lepo je tudi videti njen zaljubljen pogled v pripadnika Brotherhood of Steela, ki se pojavi kot njen odrešitelj, čeprav sumimo, da jo bo že naslednji kader soočil z realnostjo, ki smo jo pri teh vojakih spoznali skozi igre: ti oklepljeni vitezi so resda prijazni, a samo takrat, ko se v popolnosti strinjaš z njihovo vizijo, saj se drugače hitro znajdeš pod njihovim škornjem.
Osebno se serije še vedno veselim, čeprav bom priznal, da me napovedniki in zgornji dvominutni video niso do konca prepričali. Za Ghoula sem denimo pričakoval malce manj plastično masko, prihod viteza Brotherhood of Steel pa me prav tako ni odpihnil, saj je boleče očitno, da visi na vrveh. Prav tako bi bil njegov prihod bolj udaren: veliko bi k vtisu pripomogel tisti prvi pristanek, kjer bi se pod njegovimi nogami močno upognila streha avtobusa.
Končno sodbo bomo podali 11. aprila, ko vseh 8 epizod prispe na Prime Video.
Kako popestriti MMO, ki igralce zabava že več kot 20 desetletji, a se zdaj, kljub neprestanemu dodajanju nove vsebine, čuti že kar malce utrujeno? S tem vprašanjem se že dolgo ukvarja razvijalec Blizzard, ki je v zadnjih letih šel čez nekaj korenitih sprememb, zdaj pa se je končno nekako ustalil in se nahaja pod povsem novim lastnikom Microsoftom.
Ti pretresi so bili tako siloviti, da so zahtevali preklic obetavne preživetvene igre, ki je bila interno deležna same hvale, vendar pa očitno Activision in Microsoft v njej nista videla dovolj potenciala za resen dobiček, zato se je moral Blizzard osredotočiti na stvari, ki jih dela že dolgo: novi dodatki za World of Warcraft in prvo razširitev za Diablo 4. Samo še čakamo najavo Starcrafta 3 in pred nami bo skoraj starošolski Blizzard, le da se v njegovih pisarnah nahajajo povsem drugi ljudje.
Je pa razvijalec vseeno dobil nekaj svobode za ustvarjanje unikatne vsebine, ki jo lahko že zdaj preizkusimo znotraj igre World of Warcraft. Imenuje se Plunderstorm, gre pa za povsem nov igralni način, ki je v bistvu battle royale preizkušnja s 60 naenkrat sodelujočimi igralci.
Do gusarsko obarvanega Plunderstorma dostopamo preko World of Warcraft menija in za igranje moramo ustvariti povsem svežega junaka. S tem se nato sami ali pa v navezi s še enim prijateljem spustimo na bojišče Arathi Highlands, tam pa nabiramo nove veščine, orožja in nadgradnje, ki jih nato prožimo na nekako enak način kot v polni World of Warcraft izkušnji, le da so tule naše glavne tarče nasprotni igralci. Plunderstorm ponuja hitre obračune, kjer posamezna runda časovno meri največ 15 minut, cilj pa je enak kot v drugih battle royale igrah – ostati zadnji preživeli na mapi.
Gre za zabavno obstransko preizkušnjo, ki pa je samo začasna in Blizzard pravi, da bo Plunderstorm na voljo za igranje samo nekaj tednov. Uspešno igranje vam prisluži raznorazne nagrade kot so novi mounti, te pa nato lahko aktiviramo v moderni različici World of Warcarfta ali pa njegovi Classic veji.
Plunderstorm je sicer resda ločena World of Warcraft izkušnja, ki pa ni brezplačna, saj boste za igranje vseeno potrebovali naročnino za osnovno igro.
Igro The Callisto Protocol sem leta 2022 označil za svoje največje razočaranje tistega leta in to upravičeno. Ta preživetvena grozljivka je imela namreč za sabo postavljen neizmeren talent, saj je na njej delal Glen Schofield, ki ima impresiven življenjepis, saj je pred tem služil kot šef serije Dead Space. Za svojo novo igro je pridobil pozornost založnika Kraftona in vse je bilo nared za izdelavo nove grozljive mojstrovine, ki pa enostavno ni dostavila tistega, kar smo igralci želeli. Prodaja je bila slaba, Glen Schofield je zapustil razvijalca Striking Distance Studios, tega pa so nato prizadela še odpuščanja.
Vendar pa Striking Distance Studios še ni rekel zadnje in včeraj so presenetljivo najavili povsem nov naslov imenovan Project Birdseye, ki se dogaja znotraj štorijalnega izročila igre The Callisto Protocol.
Navdušenci originala ste že nad dejstvom, da franšiza ni povsem mrtva, zagotovo navdušeni, a treba se je zavedati, da je Project Birdseye kot pa original iz katerega se napaja. Tole je barvita, od zgoraj gledana roguelike pretepačina/streljačina in je na prvi pogled videti kot neka različica igre Hi-Fi Rush. Akcija je videti bliskovito hitra, med posameznimi odpravami bomo lahko tudi nadgrajevali veščine in orožja, poznavalci originala pa boste med pošastmi opazili marsikakšnega znanca, ki ste ga prej v tretjeosebni maniri preganjali skozi zaporniško kolonijo Callisto lune.
Striking Distance Studios is hiring for "a brand new, unannounced UE5 title." The studio has 9 positions available, including a lead animator to create "the most dynamic and engaging player and enemy experiences."
Razvijalec v napovedniku ni izdal nobenega datuma izida, a sumimo, da zna zadeva iziti še enkrat letos. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je Project Birdseye samo eden od dveh iger na katerih trenutno dela Striking Distance Studios – drugi naslov je visokoproračunska zadeva, ki naj bi bila, vsaj tako pravijo govorice, delan na pogonu Unreal Engine 5. V napovedniku je tudi imensko omenjen The Callisto Protocol 2 in čeprav se prvi del ni dobro prodal, zna Project Birdseye pomeniti to, da bo morda originalna igra vseeno dobila 2. poglavje, ki bi znalo popraviti vse zamere predhodnika.
Franšiza Vojna zvezd se te dni nahaja v škripcih. No, v bistvu so zadeve začele škripati že leta 2015, ko se je režiser J. J. Abrams podpisal pod začetek nove trilogije filmov, ki so bile podpovprečne, te dni pa sploh ne vemo, kdaj namerava iziti kakšen nov visokoproračunski film.
*Posodobitev: napovednik je zdaj na voljo za ogled spodaj:
Disney je sicer nekaj rešitve našel v serijah Mandalorian in Andor, a med oboževalci že dolgo vlada mnenje, da bi se celotna franšiza enkrat že morala premakniti iz osredotočenosti na Skywalkerja in predstaviti neko drugo zgodbo. Vojna zvezd ima namreč tisoče let neizkoriščene zgodovine, ki jo je na samosvoj način predstavila serija iger Knights of the Old Republic in Disney je te želje zdaj končno uslišal in jih bo poskušal predstaviti preko nove serije The Acolyte.
Ta nas bo vrnila v preteklost, a ne do dobe Old Republic, ampak v obdobje High Republic. Ta era se je dogajala nekje 100 let pred tistimi dogodki, ki smo jih ugledali v Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen, tako da bomo gledali povsem sveže like in dogajanje. V High Republic so bili Jediji na vrhuncu svoje moči, a po kotičkih so se že začeli rojevati zametki temačne plesni zlobne strani Sile.
Glede zgodbe ne vemo ničesar konkretnega razen kratkega opisa: spoštovani Jedi Master, ki ga bo igral Lee Jung-jae, se poda na sled nevarni bojevnici iz njegove preteklosti, ki jo bo odigrala Amandla Stenberg. Preiskava nato Jedija pripelje do rezultatov, ki jih ni pričakoval, saj je tudi v tej eri v ozadju že deloval začetek Imperija.
Star Wars: The Acolyte je včeraj pokazal prvi uradni poster in treba je reči, da je stvar presneto dobro zamišljena, saj gledamo v žaromeč, ki ima namesto svetlega žarka zgolj sledi krvi. Nam morda to namiguje, da bo tole bolj odrasla zadeva in da znamo celo ugledati nekaj pretakanja krvi? Serijo ustvarja Leslye Headland, ki se je pred tem podpisala pod Netlixovo serijo Russian Doll, Leslye pa je lani The Acolyte opisala za mešanico filmov Frozen in Ubila bom Billa.
The Acolyte bo danes, ob zdaj še neznani uri, prejel prvi uradni napovednik, premiero pa bomo na pretočnem servisu Disney+ ugledali 4. junija.
Valvova trgovina Steam na PC-ju ni popularna samo zaradi tega, ker je bila ena od prvih digitalnih trgovin. Razvijalec namreč ves čas dela na inovacijah sistema, ki je skozi leta dobil cel kup hudo uporabnikih funkcij, za vse to pa ni treba prišteti niti enega evra. Steam denimo že dolgo ponuja povsem brezplačno pretočno igranje iger, če si le lastite PC, preko katerega lahko poganjate naslove, funkcija za prilagajanje kontrolerjev pa je iz težav rešila že marsikakšno igro, ki bodisi sprva igralne ploščke sploh ni podpirala ali pa je imela nadzorno shemo preveč nerodno za udobno igranje.
Morda najbolj popularna funkcija te platforme pa je deljenje iger med družinskimi člani in prijatelji. Storitev se imenuje “Family Sharing” in je dostopna vsakemu uporabniku Steama, ki pod svoj račun doda račune prijateljev ali družinskih članov, nakar vsi lahko dostopajo do iste knjižnice iger. Vsak od teh računov je nato držal svoje položaje za shranjevanje položajev znotraj igre, dosežki pa so se prav tako odklepali za vsak profil posebej.
Valve bo zdaj to storitev temeljito predelal in ji dodal nekaj novih funkcij, hkrati pa bo odpravil nekaj pomanjkljivosti, ki so prisotne že od začetka. Family Sharing se bo preimenoval v Steam Families in bo deloval podobno kot predhodnik, z eno veliko razliko: več različnih računov bo iz iste knjižnice lahko istočasno poganjalo različne igre.
Kako bo točno stvar delovala v praksi ima Steam razloženo na svoji strani, glavna pa je točka istočasnega poganjanja iger deljene knjižnice. Prej je moral namreč uporabnik počakati, da je lastnik knjižnice prenehal z igranjem in šele nato mu je bil omogočen dostop, zdaj pa te omejitve ne bo več. Bodo pa meje še vedno obstajale, tako da dva istočasna uporabnika ne bosta zmožna poganjati istega naslova, kar bi se hitro začelo izkoriščati pri večigralskih naslovih.
Prav tako so omejitve tudi drugje, saj računov ne bodo zmožni deliti uporabniki preko različnih držav. Valve pravi, da storitev Steam Families namenjena družinam, ki vsebujejo do 6 družinskih članov in ni ravno namenjeno deljenju za razne prijatelje in znance. Odstranjevanje članov zna prav tako biti muka: člana je možno iz Steam Families brcniti ven, nakar se ta uporabnik ne more novi družini pridružiti za eno leto, njegovo izpraznjeno mesto v prejšnji družini pa prav tako ne more biti znova zasedeno za 365 dni.
Steam Families je videti kot nekakšna inačica deljenja računa med družinskimi člani na Netflixu, čeprav Valve ne omenja nobenega zaklepanja dostopa na IP naslov. Storitev je zaenkrat v beta testiranju in jo lahko že zdaj omogočite, Valve pa pravi, da bo spremljal uporabe in navade uporabnikov in po potrebi prilagajal aspekte izkušnje.
Leto 2023 nam je postreglo z lepo paleto indie naslovov, ki so dosegali rekordne prodaje in zagotovo najbolj znan takšen izdelek lanskega leta je Palworld, vendar pa se je prva igričarska prodajna in igralna mrzlica začela že v februarju, ko se je na Steamu nenadoma pojavil naslov Dark and Darker.
Ta srednjeveški RPG, ki je bil hkrati večigralski PvPvE naslov, je igralce hitro očaral, saj je ekipe iztreniranih borcev pošiljal v temnice po mamljive zaklade, nakar je bilo treba z vsem tem nabranim bogastvom tudi pobegniti, saj si drugače postal okostnjakom večni prigrizek. Igra je bila prava uspešnica, a na žalost njen življenjski vek ni bil dolg, saj so se v ozadju dogajale pravniške bitke.
Založnik Nexon je namreč razvijalca Ironmace obtožil, da med delom za njih delal na kodi iz katere je nato nastal Dark and Darker, nakar je to kodo vzel s sabo in samostojno izdal igro. Nexon je to označil za krajo in proti razvijalcu sprožil tožbo, nakar je bil izdelek umaknjen iz Steama. Ironmace pa se ni predal in je obtožbe zanikal, med pravniško bitko pa je poskušal igro prodati kjerkoli je bilo možno – prenos datotek so ponujali celo preko torrentov.
A večigralski naslov, pa naj bo še tako zabaven, mora ves čas pridobivati nove igralce in ohranjati stare, zato preprosto mora obstajati na neki že uveljavljeni platformi. In Ironmace bo zdaj Dark and Darker prvič predstavil znotraj trgovine Epic Games Store, kjer je igra zdaj že na voljo za dodajanje na seznam želja.
Razvijalec je najavo spočel preko svojega uradnega Discorda in ta premik naznanil kot svoj prvi korak do končnega cilja dostave spoliranega naslova, ki vsebuje vso prvotno zamišljeno vsebino. Dark and Darker je bil namreč lani na voljo preko programa Early Access in v tem stanju ostaja še danes, očitno pa so v enem letu, kljub skakanju po sodišču, razvoj pripeljali do te mere, da lahko začnejo počasi že načrtovati različico 1.0. Medtem igralce spodbujajo, da pokažejo svoj entuziazem do igre in si jo na Epic Games Store dodajo pod seznam želja. Kupci originala boste seveda morali za Epic Games verzijo ponovno odpreti denarnice, cena pa zaenkrat ostaja neznanka.
Ironmace sicer ni ničesar omenil glede potencialne vrnitve na Steam, a besede “prvi korak” namigujejo, da se to zna sčasoma res zgoditi, vendar pa pot do tam ne bo brez polen med nogami. Pravniška bitka namreč še vedno ni zaključena: sodišče v Južni Koreji je resda prvo zmago poklonilo Ironmacu, saj naj ta ne bi kršil pravice založnika, vendar pa je Nexon seveda vložil ugovor, zato se pravdanje nadaljuje.
Razvijalec Riot je leta 2019 najavil cel kup projektov, saj se je želel premakniti iz točke, kjer so razvijali zgolj vsebino za MOBA igro League of Legends in pokukati še v kakšen drug žanr – seveda pa so se pri temu prehodu zanašali na bogato zgodovino igre League of Legends, saj so s tem lažje privabili nove in stare igralce. Ob vseh teh najavljenih igrah (in tudi seriji Arcane) je marsikdo takrat Riot označil kot novi Blizzard, slednji razvijalec pa je v tistih časih začel padati iz enega škandala v drugega.
Med najavljenimi projekti je bil tudi eden, ki je slišal na ime Project L in zdaj, po petih letih razvoja, je tale igra končno dobila uradno ime, Riot pa je počasi začel tudi razmišljati o potencialnem datumu izida.
Igra se imenuje 2XKO in namerava v svetu pretepačin narediti kar nekaj konkretnih zasukov igralne formule. Riot namreč želi zadevo poriniti v svet e-športa ob bok uveljavljenim imenom tipa Street Fighter, pri tem pa se zanaša na sodelovalno formulo dveh igralcev. Na vsaki strani bojevalnega zaslona se bosta namreč nahajala po dva živa igralca, ki bosta lahko menjavala vlogi na odru in skupaj izvajala kombinatoriko naprednih kombinacij. V praksi to pomeni, da se bo nekaj časa pretepal en, sekundarni igralec pa bo med tem čakal na svojo priložnost, ko bo lahko partnerja, ki se je morda znašel v težavah, rešil iz situacije, včasih pa bosta lahko skupaj izvedla kakšno napredno klofuto.
2XKO je primarno tako namenjen zabavi štirih istočasnih igralcev, a samotarji lahko še vedno stvari vzamete v svoji roki in sami nadzorujete glavnega igralca in rezervista. Iz tega se znajo izroditi različni turnirji v obliki 2v2, 1v1 ali pa celo 2v1.
2XKO letos še ne bo izšel, se pa izid napoveduje za 2025, Riot pa bo vmes igro kazal na popularnih vmesnih turnirjih kot je EVO Japan, ki pride na spored že naslednji mesec.
Ime League of Legends je dandanes tako še vedno vredno svoje teže in tudi v Sloveniji poseduje bogato igralno bazo – že ta mesec bomo iz nje priredili turnir z lepimi nagradami, prijave pa so še vedno odprte!
Založnik EA trenutno dela na kvalifikacijah za turnir The Apex Legends Global Series in včeraj je na spored prišla Severna Amerika. Gledalci so spremljali finale regijskega tekmovanja, kjer se je spopadlo cel kup ekip, nakar je bilo tekmovanje nenadoma prekinjeno.
Igralec Noyan “Genburten” Ozkose je namreč sredi igranja za kakšno sekundo ugledal bizarno okno, ki ga ni videl nikoli prej. Začuden Noyan je okno zaprl oziroma se je to zaprlo samo od sebe, nakar je presenečeno ugotovil, da lahko vidi položaj vseh sovražnikov na mapi. Takoj mu je postalo jasno, da ga je očitno prizadel hekerski napad, nakar je še nekaj sekund razmišljal, kaj mu je storiti, nakar je pametno zapustil dvoboj, ob tem pa so se v pogovornem oknu izpisale besede “Apex hacking global series by Destroyer2009 & R4ndom” in to brez igralčevega nadzora. Gledalci so opazili, da je imelo pojavno okno, ki ga goljufivci uporabljajo za nepošteno igranje večigralskih iger, vključenih cel kup možnost: med drugim je bila obkljukana opcija, da orožje nima nihanja in da strelja samo od sebe, vključena pa je bila tudi bizarna opcija za podelitev glasu Putinu.
A Noyan ni bil edini, ki ga je prizadel ta napad. Igralec Phillip “ImperialHal” Dosen iz ekipe TSM je bil naslednja žrtev in tudi ta je svoje igranje prenašal v živo, nakar je sredi dvoboja začel vzklikati, da ima vključen “aimbot”, kar je goljufija, ki igralcu omogoči samodejno merjenje. Za razliko od Noyana je Phillip še nekaj časa vztrajal z igranjem, vendar je bila tudi ta runda dvoboja malce kasneje opuščena.
PSA: There is currently an RCE exploit being abused in @PlayApex. It is unsure whether it comes from the game or the actual anti-cheat (@TeddyEAC ). I would advise against playing any games protected by EAC or any EA titles once they have fixed this or can comment.
Currently,…
— Anti-Cheat Police Department 🕵️ (@AntiCheatPD) March 18, 2024
Trenutno ni nikomur točno jasno, kaj se je zgodilo. Ekipa prostovoljcev, ki se ne X-u druži pod imenom Anti-Cheat Police Department je v izjavi za javno zapisala, da je hekerski napad posledica RCE ranljivosti, kar je ena največjih nevarnosti spletnih obiskov. RCE pomeni “Remote Code Execution”, ta pa pomeni, da lahko hekerji pridobijo nadzor nad uporabniškim računalnikom in na njem sprožajo poljubne skripte, kot je bil v primeru turnirja zagon aplikacije, ki omogoča goljufanje. Anti-Cheat Police Department je vsem sodelujočim svetoval, da takoj zaščitijo vsa svoja gesla in po možnosti tudi ponovno namestijo Windowse, zraven pa dodal, da bi se trenutno na PC-ju izogibal vsem EA-jevim igram, ki jih ščiti zaščita Easy Anti-Cheat oziroma EAC.
— Anti-Cheat Police Department 🕵️ (@AntiCheatPD) March 18, 2024
Založnik EA je očitno zmešnjavo že opazil, zato je zaenkrat zamrznil turnir in bo podelil več informacij naknadno.
RCE ranljivost je pogost spremljevalec iger. Nazadnje se je ta težava pojavila v igrah Dark Souls, zaradi nje pa je založnik Bandai Namco za več mesecev onemogočil večigralne aspekte celotne trilogije Dark Souls. A to je prvič, da se je takšen hekerski napad zgodil sredi aktualnega, uradno podprtega turnirja.
Sony je resda leto 2024 začel malce upehano, saj je v kratkem roku najavil, da za letos ni pričakovati njihovih večjih ekskluziv, hkrati pa so na en mah odpustili zajeten kup ljudi. Vendar pa to ne pomeni, da bo za pristaše znamke PlayStation zmanjkalo obetavnih novic, saj Sony še ni najavil, kaj vse lahko pričakujemo v 2025 in naprej, vse glasnejše pa so tudi govorice glede nadgradnje aktualne konzole PlayStation 5.
Da naj bi podjetje delalo na obnovi svoje konzole se je govorilo že lani poleti, zdaj pa se je YouTuber Moore’s Law is Dead dokopal do tehničnega dokumenta, ki naj bi malce bolje orisal specifikacije in zmogljivosti konzole PlayStation 5 Pro.
Obstoječi PlayStation 5 ponuja 10,28 teraflopno zmogljivost, medtem ko naj bi verzija Pro to nadgradila na 33,5 teraflopov. To zmogljivost je sicer težko primerjati, saj strojne specifikacije slonijo na AMD-jevi arhitekturi strojnih delov, ki bi se med verzijama konzol spremenili, vendar pa novinar Tom Henderson, ki je potrdil tehnični dokument preko svojih lastnih virov, pravi, da bi na ta način grafični čip znotraj konzole PlayStation 5 Pro ponujal trikrat večjo moč pri izvajanju intenzivnih grafičnih učinkov. S tem je mišljeno osvetljevanje scen preko tehnologije ray tracing, ki je postala sestavni del vseh večjih naslovov, vendar pa je trn v peti aktualnih konzol zaradi svoje nore zahtevnosti.
Ray tracing je morda tisti največji dejavnik za ustvarjanje Pro različice konzole. Razvijalci morajo namreč za podporo teh učinkov veliko delati na optimizaciji in običajne žrtve takšnega razvoja so nižje sličice na sekundo ali pa manjša ločljivost. Igre so na splošno postale zelo zahtevne in lep dokaz tega sta zadnji dve Final Fantasy igri, ki ju zaenkrat lahko igramo samo na PlayStation 5 in tam je boleče očitno, da bi grafično in optimizacijsko ta konzola potrebovala manjši dodatek steroidov.
Henderson je v svojem lastnem poročilu še dodal, da zna Pro verzija pridobiti za 10 % hitrejši procesor in da bo konzola vsebovala odstranljivo optično enoto za branje Blu-rayjev. Moore’s Law is Dead še navaja, da naj bi Sony delal na svoji lastni tehnologiji za preračunavanje slike PlayStation Spectral Super Resolution oziroma PSSR, ki naj bila podoba DLSS-u in FSR-ju, le da naj bi bila namenjena specifično konzoli PlayStation 5.
Henderson je k vsemu skupaj še dodal datum izida. PlayStation 5 Pro naj bi v trgovine prišel že med letošnjimi decembrskimi prazniki, kar bi bilo nekako logično, saj bo takrat originalna konzola štela že 4 leta in se bo nahajala ravno nekje na sredini svojega življenja.
Računalniški nostalgiki se zagotovo še vedno dobro spomnite serije iger Commandos, ki so se rodile ob začetku drugega tisočletja. Razvijalec Pyro Studios je takrat v bistvu spočel povsem novo zvrst iger, ki nas je vrgla v teater 2. svetovne vojne, nadzirali pa smo skupino specialcev, ki smo jih morali nato preko premišljenega premikanja, skrivanja in taktičnega odstranjevanja nasprotnikov pripeljati do končnega cilja, vsaka napaka pa je bila navadno usodna.
Serija Commandos je vmes zamrla in bila nato v 2018 zopet obujena, saj je založnik Kalypso Media kupil pravice do franšize in na ta način obnovil drugi in tretji del, zaradi nekega neznanega razloga pa spustil prvi del, ki bi bil najbolj potreben obdelave. Če bo ta kdaj pridobil plastično operacijo ni znano, a založnik ima s serijo velike načrte, saj je lani najavil delo na povsem novem delu, tega pa je poimenoval Commandos: Origins.
Spremljali bomo začetke specialcev, ki smo jih skozi prejšnje dele spoznali preko nadimkov Green Beret, Sniper, Driver, Marine, Spy in Sapper in preko povsem novih misij, ki jih bomo podoživljali preko vrste lokacij. Te so bile prestavljene v svežem napovedniku in vidimo lahko, da se bomo smukali skozi teatre Evrope, Severne Afrike, treba pa bo obiskati tudi zmrznjeno Skandinavijo. Napovednik namigne, da se bodo sovražniki nahajali na vsakem ovinku in da bo Origins sledil zgledu svojih predhodnikov in bo zahteval veliko premišljenega pristopa do misij, saj bomo drugače hitro zaslišali alarm, našo posadko pa bodo preplavili podporniki nacističnega režima.
Žal za Commandos: Origins še vedno nimamo datuma izida – zaenkrat je napovedana samo letnica 2024, za razliko od originalnih iger pa bo tale istočasno izšla tako na PC-ju, kot tudi konzolah trenutne generacije, na voljo pa bo tudi preko storitve Game Pass.
MMO igra Star Citizen je v razvoju že toliko časa, da so se igralci v bistvu že navadili na igranje nedokončane verzije igre in nekateri so pričeli sumiti, da stvar preprosto ne bo nikoli izšla, saj preprosto služi preveč preko podpore igralcev, ki še vedno kupujejo drage pakete vesoljskih barkač. Razvoj se je sicer začel obetavno: leta 2012 je igra preko uspešne Kickstarter kampanje nabrala 2 milijona dolarjev podpore, že leto kasneje pa so se pojavili prvi preizkusi igre za vse začetne podpornike
Izid je bil nato načrtovan za leto 2014, a se je vseskozi prestavljal, razvijalec Cloud Imperium Games in njegov šef Chris Roberts pa sta neprestano dodajala nove cilje, ki so preprosto zahtevali svoj čas. Iz tega se je rodila tudi ideja o enoigralski kampanji Squadron 42, a tudi ta je nato začela prestavljati izide, dokler ni postala samostojni naslov, ki bo izdan preko posameznih epizod.
Vendar očitno obstaja luč na koncu tunela, saj je Chris Roberts v zadnjem javnem pismu zapisal, da se Star Citizen približuje ciljni ravnini. V zapisu je specifično omenjena verzija igre 1.0 in Roberts je ob tem ponosno naznanil, da bodo kmalu dostavili zadnji ključni del tehnologije, ki bo omogočil zaključek vizije igre, ki je preko donacij do sedaj nabrala več kot 670 milijonov dolarjev podpore.
Med razvojem se je Star Citizen največ mučil zaradi strežnikov, ki enostavno niso bili dorasli nalogi vzdrževanja konsistentnega vesolja, kjer bi samo eno spremembo lahko zaznali vsi igralci in bi bilo potovanje med različnimi strežniki sploh možno. Zdaj je bila ta ovira očitno premagana, zaradi česar sta Chris in ekipa začela razmišljati o zaključku razvoja, ki ga nikoli ne bo čisto zares konec, saj je tole ogromen MMO, ki bo ves čas dodajal novo vsebino in igralne mehanike.
Seveda pa nismo dobili ničesar konkretnega glede datuma izida verzije 1.0, je pa Chris omenil, da bo leto 2024 za igro zelo pomembno in kdo ve – morda se bomo v dokončani viziji tega projekta lahko pozabavali že enkrat letos ali pa morda v 2025.
Umetna inteligenca je bila lani ena od največjih skrbi Hollywooda, saj si igralci postali zaskrbljeni, da bodo založniki enostavno skenirali njihove obraze in jih nato posadili na glavo nekega neznanega igralca, z njihovimi podobami pa bodo nato počeli, kar se jim bo pač zahotelo. S tem bi prihranili milijone evrov, hkrati pa bi se izognili staranju igralcev, tako da nam nikoli več ne bi bilo treba gledati ostarelega De Nira, ki komaj premika noge ob brcanju nekega nesrečnega trgovca.
Igralci so si preko stavke izborili nekaj pravic, vendar pa se žal zase ne morejo postaviti tisti, ki jih ni več na tem svetu in to zdaj nameravajo nekatera podjetja izkoristiti za lep priliv dobička. Podjetje Soul Machines je na Dan žena preko Instagrama najavilo novega pogovornega bota, ki bo držal podobo, glas in govorne sposobnosti legendarne igralke Marilyn Monroe, z njo pa se bomo lahko pogovarjali kar preko doma nameščene kamere in mikrofona.
Bot je bil spočet v sodelovanju s podjetjem Authentic Brands Group, to pa si lasti pravice za vizualno podobo nekaterih umrlih slavnih oseb kot sta Elvis Presley in Marilyn Monroe. To ni edini takšen bot, ki ga je spočel Soul Machines, saj na svoji strani že zdaj ponujajo digitalne pogovore z osebami kot so glasbenik Mark Tuan, golf igralec Jack Nicklaus in MMA borec Francis Ngannou, ki ga lahko zdaj vprašate, če mu po zadnjem boksarskem knockoutu še vedno zvoni v ušesih.
A Marilyn je prva slavna osebnost, ki je ni več na tem svetu, zato niti nima besede pri temu, kaj bodo avtorji počeli z njeno podobo. Soul Machines sicer Marilyn označuje za ikono, kot taka pa si zasluži živeti tudi v digitalni obliki. Bot deluje na osnovi GPT 3.5 in naj bi nam dejal verne odgovore in na splošno naj bi dobili občutek, da pred nami stoji prava Marilyn. Tako kot pri drugih digitalnih osebnostih bodo pogovori zahtevali vklop kamere in mikrofona, Marilyn pa bo na ta način dostopna kadarkoli si bomo zaželeli. No, omejitve seveda obstajajo, saj bo en pogovor trajal maksimalno 20 minut, tako kot pri drugih botih na njihovi strani pa se bo treba postaviti v čakalno vrsto.
Na naši strani ne pišemo pogosto o podjetju MSI, zato je čas, da to navado nekoliko spremenimo. Zato vam predstavljamo enega od njihovih prenosnikov, ki nosi impresivne strojne karakteristike in ga najdemo tudi znotraj slovenskih trgovin.
MSI in Intel sta očitno spočela nekakšno plodno partnerstvo, saj je MSI eden od redkih proizvajalcev, ki v svoje prenosne naprave ne tlači AMD-jevih rešitev. Prenosna naprava MSI Claw bo tako ena prvih, ki se bo ponašala z Intelovimi procesorji, še pred tem pa se je z Intelovo ponudbo ovesil Vector i9 GP78 HX, ki za trg prenosnikov nosijo presneto napredne strojne mišice.
Procesorsko gledamo v Intelov Core i9-13980HX, kar je lepa nadgradnja v primerjavi z lanskoletnim modelom, vendar pa je novi Vector i9 močan tudi drugod. Na področju grafike vas bo razveselila grafična kartica RTX 4090, kar je trenutno najmočnejši grafični čip na trgu PC-jev, MSI pa je zdaj to moč preselil tudi na prenosne vode. Pod RGB tipkovnico, ki je zasnovana v partnerstvu s podjetjem SteelSeries, se nahaja še 32 GB DDR5 pomnilnika ter M.2 disk velikosti 2 TB.
Kar se tiče zaslona nam Vector i9 GP78 HX ponuja gledanje v sliko ločljivosti 2560 x 1600 v razmerju stranic 16:10, kar ni ravno 4K, a ta 17-palčni IPS panel to odtehta z odličnim osveževanjem zaslona 240 Hz, ki ga pri prenosnikih najdemo samo pri tistih višjega cenovnega razreda, kar pomeni, da je Vector i9 GP78 HX namenjen poganjanju AAA iger tipa Cyberpunk 2077, ki bo zaradi napredne grafične kartice znala izkoristiti tehnologije DLSS 3 in Frame Generation, zaradi visokega osveževanja slike pa bo na njem prijetno poganjati tudi e-športne naslove.
Prenosnik vsebuje tudi cel kup vhodov na levi in desni strani: dva USB-A 3.2 Gen2 vhoda in dva USB-C 3.2 vhoda, prisoten pa je tudi vhod Thunderbolt 4, luknja za 3,5 mm slušalke, izhod HDMI 2.1 ter čitalnik kartic SD.
MSI Vector i9 GP78 HX je v prodajo skočil preko Big Banga, tam pa boste zanj odšteli 3.999 €, v to pa je vključena tudi licenčna kopija operacijskega sistema Windows 11.
S serijo Final Fantasy nimam veliko izkušenj, saj sem bil v mladosti pripadnik PC tabora in dokler sem si pridobil svoj prvi PlayStation, je razvijalec in založnik Square Enix spočel že toliko delov te serije, da bi za pregled in vrstni red vseh naslovov potreboval že kar zajeten priročnik.
Zato se raje držim samo svežih delov, ki kakšnega predhodnega znanja ne zahtevajo, vendar pa sem še vedno razočaran nad zgrešeno priliko, da nikoli nisem preigral originalnega Final Fantasy 7, saj vam zdaj ne znam točno opisati, kako dobro se je Square Enix odrezal pri predelavah in če bi mi te, kot nostalgiku in privržencu izvirnika, povzročale pomisleke ali hvalo.
Zato se boste morali zadovoljiti z mnenjem nekoga, ki je v sagi Final Fantasy 7 novinec in kot tak sem nad drugim delom predelave Rebirth naravnost navdušen. Čeprav si drugi del s prvim poglavjem deli marsikakšno podobnost, je celotna zasnova tako razširjena in nadgrajena, da se zdi izvirnik samo kot nek prototip idej, ki jih je Square Enix prepeljal na naslednjo stopnjo.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Square Enix Založnik: Square Enix Platforme: PS5 Nakup:PlayStation trgovina Datum izida: 29. februar 2024 Igrano na: PS5
Štorijalno je tole seveda neposredno nadaljevanje prvega dela, zato je predhodno znanje tega skorajda nujno, čeprav boste tudi poznavalci predhodnika na začetku bili malce zmedeni. Square Enix se je namreč malce poigral z idejo multiuniverzuma, tako da boste hkrati spremljali zgodbo iz dveh ločenih dimenzij: eno, kjer glavne vloge zastopajo dobro znani obrazi Clouda, Tife, Barreta, Red XIII-a in Aerith in drugo, kjer so se stvari odvile malce drugače in pomembno vlogo nosi Zack.
Vendar tega mešanja ni preveč in se v glavnem zgodi samo skozi vmesne sekvence med poglavji, večino časa pa boste preživeli v vlogi Clouda, ki je skupaj z druščino zapustil mesto Midgar in je zdaj skočil v objem… No, še enega mesta, ki se tokrat imenuje Kalm. Vendar sprehajanje skozi ulice prve naselbine ne predstavlja večino izkušnje tako kot je bilo to v prvem delu, saj se v dogajanje kmalu vmeša zlobna vojska Shinre in nam ne preostane drugega kot pa da pobegnemo izven zidov, tam pa nas pričaka resnično odprti svet, ki sem ga v seriji Final Fantasy izkusil do sedaj samo preko 15. dela.
Grafično tole ni grd naslov, a PlayStation 5 komaj dohiteva vse zahteve odprtega sveta in blede teksture so enostavno del tega, da gledaš sprejemljive sličice na teksture.
Da se bo Rebirth znebil utesnjenih hodnikov prejšnjega dela in nam predstavil svet, kjer se lahko kadarkoli podamo skorajda kamorkoli je bilo znano že iz predhodnih najav in odkrito rečeno od tega dela igralne izkušnje nisem pričakoval preveč. Vendar me je Square Enix ujel nepripravljenega, saj je bilo v ta del vloženega ogromno premisleka in proračuna, tako da širne planjave travnikov, puščav in kamnitih predelov niso tam samo zato, da bi podaljšale pot od enega objektiva do drugega, ampak jih je dejansko veselje raziskovati tako peš kot tudi preko jahanja štemplja serije – izjemo prisrčnih Chocobojev.
Final Fantasy 7 Rebirth v formulo odprtega sveta ne porine kakšnih resnih novitet, a ima to srečo, da so pri meni naleteli na človeka, ki ima izjemno rad tiste stranske opravke iz iger tipa Assassin’s Creed – če so le ti v meji normale in se ne čutijo kot zapravljanje časa. Square Enix se je naloge lotil premeteno in svet poselil z vrsto izbranih opravil kot je odklepanje stolpov, opravljanje posebnih bojevalnih izzivov, iskanje manjših oaz, odkrivanje zakladov in preiskovanje skrinj, ki se sicer začno ponavljati, a pri vsaki od teh opravljenih nalog imaš občutek, da si nekaj dosegel. Bodisi so to nabrane izkušnje, nov košček oklepa, nabrane surovine ali pa nov vnos v enciklopedijo, ki jo motri Chadley, ta pa je z neprestanim klicanjem tokrat še bolj tečen kot v predhodniku.
Se morda spomnite Chadleyja iz prejšnjega dela? Tokrat je s svojim neprestanim klicarjenjem še bolj tečen.
Med tekanjem in jahanjem skozi odprti svet vas ves čas spremlja druščina spremljevalcev, ki bi lahko med raziskovanjem malce več čebljala med sabo, namesto da ima dialoge rezervirane samo za tiste glavne misije. Med odpravo po svetu vas spremlja celoten nabor herojev, kar zna sčasoma narasti na pravo mini vojsko spremljevalcev, a v boju nadzorujete samo trojico izbrancev, medtem ko ostali sedijo na rezervni klopi in proti grdavžem pljunejo kakšno zmerljivko.
Vendar pa smo s temi obstranskimi dejavnostmi opisali samo tiste, ki jih srečamo zunaj zidov mest, medtem ko znotraj najdemo še kopico dodatnih opravil. Ena najbolj pogostih spremljevalk je mini igra Queen’s Blood, ki sem jo sprva nameraval ignorirati, nakar me je njena pogostost pojava začela spominjati na Gwent iz igre The Witcher 3 in kmalu mi je postalo jasno, da bi se bilo pametno naučiti njena pravila. Ko sem to enkrat dal za sabo sem s to mini igrico postal kar malce zasvojen in se veselil vsakega novega nasprotnika, a kmalu sem se moral spopasti z novim mini izzivom, nakar sem v lučkastem mestu naletel še na celo poplavo takšnih mini izzivov. Skratka, če so vam takšne obstranske zadeve, ki dejansko držijo nekaj globine, po godu, potem boste iz Rebirtha potegnili veliko vrednosti.
Mini igra Queen’s Blood zahteva nekaj učenja, a ne traja dolgo da postaneš z njo zasvojen. Ne bi se čudil, če bo Square Enix kmalu najavil samostojno različico.
Bojevanje je v osnovi enako prejšnjemu delu, a kot vse stvari je tudi to razširjeno z novimi mehanikami. Final Fantasy 7 Rebirth je sicer še vedno RPG, a nadgrajevanje posameznih likov ni tako pomembno kot realnočasovno sukanje meča, izkoriščanje posebnih napadov in iskanje šibkih točk manjših in večjih nasprotnikov. Največ šteje vaša oprema, ki jo boste zopet nadgrajevali preko svetlečih frnikul Materia, nato pa se vržemo v spopad in se pametno odločamo med trenutki napadov, zdravljenja, branjenja in proženja posebnih specialk v navezi s partnerji, vsake toliko pa lahko v pomoč vpokličemo tudi posebnega izbranca, ki v bojno areno lahko vskoči v podobi gorečega feniksa ali kogarkoli, ki ga imate že v naboru ali pa ste ga odklenili skozi igranje. Rebirth ni lahka igra in med igranjem sem še posebej na začetku naletel na izzive, ki sem jih moral večkrat ponoviti, pred tistimi večjimi šefi pa je pametno s sabo na bojno polje prinesti zvrhan koš zdravilnih napitkov in se v izzive spustiti s primerno izkustveno stopnjo partije. Pretepanje je sicer uživantsko, a bi potožil nad malce prevelikim naborom letečih nasprotnikov, kamera pa včasih rada ponagaja in targetira napačnega sovražnika.
Boj se od prejšnjega dela bistveno ni spremenil, a vsebuje nove mehanike in zahteva kar nekaj premisleka.
Kakor je svet spočetka zanimiv za raziskovanje in vas vleče skozi novo odklenjene regije, sčasoma tudi to postane malce utrujajoče. Square Enix je sicer poskrbel, da igranje ne postane preveč enolično in odprtosvetne naloge preseka z glavnimi, ki so malce bolj štorijalno osredotočene, vendar pa povsem ne more odpraviti utrujenosti stranskih opravkov. Ti so resda izbirni, vendar pa se mestoma čutijo nujni, saj drugače ne morete pridobiti stopenj, kar zna glavne misije narediti presneto težke. Morda bi se malce obregnil tudi ob samo zgodbo, saj je tole naravnost ogromna igra, ki pri enem preigravanju zlahka preseže 60 ur, a veliko od teh se zdi preveč razpotegnjenih. Dober primer tega je trenutek, ko v nabor likov pridobimo Yuffie, nakar se tempo dogajanja povsem upočasni in zapravite eno uro, da splezate iz nekega peščenega jaška, vmes prižigate dvigala in preko iztreljevalnika vrvi skačete med posameznimi predeli. To je del glavne štorije, ki celokupni izkušnji ne prinese ničesar in je tam samo zato, da se lahko Rebirth pohvali z igralno dolžino.
Igra je sicer lepa, vendar pa je za optimizacijo moral razvijalec žrtvovati veliko podrobnosti, ki med igranjem včasih zbodejo v oči.
Omeniti je treba še grafično plat, ki sicer ni slaba in na konzoli PlayStation 5 ponuja dva načina delovanja. Seveda sem takoj preklopil na tistega, ki ponudi več sličic na sekundo, a igra za tekoče delovanje žrtvuje preveč: teksture so mestoma nepodrobne in zamazane, na splošno pa ločljivosti manjka ostrine, zaradi česar dobiš občutek, da igraš neko verzijo igre, ki bi ji na PC-ju zmanjšal grafične nastavitve na minimum. Glasbena podlaga vsebuje zanimiv in zapomljiv izbor skladb, vendar pa se nekatere preveč bučno predvajajo ob neprimernih segmentih, takrat pa tudi težje slišiš dialoge spremljevalcev.
Final Fantasy 7 Rebirth tako ni popoln naslov, vendar pa se je pri meni osebno, ki nimam nostalgičnih pogledov na prejšnje dele, zapisal kot najboljši posamezni del te franšize in še vedno sem šokiran nad tem, kako je Square Enix uspel formulo predhodnika nadgraditi v vseh pogledih in spočeti izkušnjo, ki se preprosto čuti kot prihodnost cele serije. Komaj čakam na zaključek trilogije in upam, da bo vse naučene lekcije Rebirtha Square Enix odslej uporabil tudi za kovanje povsem novih poglavij Final Fantasyja, ki je te dni močnejši kot kadarkoli prej.
Vojna med Rusijo in Ukrajino je med nami že dovolj dolgo, da se je iz tega konflikta rodilo tudi nekaj dokumentarcev, filmov in celo iger. Na nedavni podelitvi Oskarjev je zlatega kipca osvojil dokumentarni vojni film 20 Days In Mariupol, stvari pa so se začele premikati tudi na igričarskem področju.
Pisali smo že o projektu The Best in Hell, ki nam bo pobližje predstavil bitke med najemniško skupino Wagner in ukrajinskimi domobranci, konec februarja pa se je na Steamu pojavila končna verzija igre Death from Above, ki nas postavi v vlogo ukrajinskega upravnika dronov.
Droni so morda največje presenečenje trenutne vojne med obema silama in vsak, ki vsaj malce spremlja ta konflikt, je na družabnih omrežjih zagotovo že opazil posnetek drona, ki se na skrivaj prikrade neki sovražni sili izza hrbta, nakar v kamikaze slogu strmoglavi proti tarči in preko detoniranega eksploziva povzroči instantno uničenje tarče.
Ti letečneži so postali tako pomembni, da jih marsikdo označuje za orožje prihodnosti, saj trenutno enostavno še ne obstaja neka dovolj zanesljiva zračna obramba, ki bi lahko na poceni način stvar odstranila iz neba. Finski studio Rockodile upravljanje drona v virtualni obliki predstavi vsakemu, ki je za Death from Above pripravljen plačati 9,75 €, igra pa celo vsebuje mikrotransakcije, saj lahko dronom natikamo različne skine. Rockodile se je zaobljubil, da bo 30 % dobička od prodaje romalo na račun dveh ukrajinskih dobrodelnih organizacij: Come Back Alive in Army of Drones.
Ruski strani igra seveda ni všeč, zato so spočeli povračilni udarec v obliki svoje lastne igre FPV Kamikaze Drone. Gre za več kot očitno kopijo Death from Above, ki jo je izdelal HFM Games, o njem pa se ve le to, da je to ruski razvijalec, ki se nahaja v Sankt Peterburgu in na igrah dela že vse od leta 2015. FPV Kamikaze Drone je za razliko od svoje vzornika na voljo samo skozi sistem Early Access in stane 1,99 €, vsebuje pa presenetljivo realistično grafiko, saj je skozi kamero potegnjen zrnat filter, bojišča pa so preslikava tistih, ki jih spremljamo iz resničnih poročil iz fronte.
Za razliko od Death from Above v FPV Kamikaze Drone ne vidimo ravno zastav in čeprav opis igre ne omenja na čigavi strani se borimo (temu bi verjetno brž sledil izbris iz Steama), je vsakemu jasno, da v njej ne uničujemo ruskih, ampak ukrajinske tanke.
Originalni The Crow iz leta 1994 je eden tistih filmov, ki je skozi čas razvil kultni status in veliko vlogo pri misterioznosti tega izdelka nosi igralec Brandon Lee, sin legendarnega Brucea Leeja, ki je bil med snemanjem filma zaradi malomarnosti snemalne ekipe ustreljen spravim nabojem, zaradi česar je nato tudi umrl, star vsega 28 let.
Po dveh desetletjih je čas za predelavo na kateri dela Rupert Sanders in o kateri se že dolgo govori. Brandonovo mesto bo tokrat zavzel popularni Bill Skarsgård, ki nam je srh po kosteh pošiljal kot klovn Pennywise v filmu Tisto in tip ima očitno nekakšen talent za igranje psihopatskih morilcev, ki na obrazu radi nosijo lepo dozo ličil.
The Crow bo tudi v novi verziji sledil dogodkom grafične novele izpod peresa Jamesa O’Barra, zgodba pa sledi Ericu Dravenu, ki je nekega dne umorjen, enaka usoda pa doleti tudi njegovo punco Shelly. Že ta njuna smrt, kjer neznani zlobneži par zadušijo preko prozornih plastičnih vrečk, nakaže, da tale film z brutalnostjo ne bo šparal, Eric pa nato v čudni dimenziji med življenjem in smrtjo pridobi super moči in te ga povrnejo v obstoj, v njegovem srcu pa zagori neusahljiva žeja po maščevanju.
Eric se tako odpravi za sledjo vseh tistih, ki so prekinili njegovo ljubezensko pravljico in ob njegovem krvavem pokolu bi nerodno postalo tudi Johnu Wicku. Draven sicer ni nek resen pretepač in še posebej na začetku je večino časa naravnost presenečen, da ga streli ne pokončajo, ob tem pa naravnost pljuva kri po vsakem, ki mu stoji nasproti. Sčasoma pri vihtenju orožij postane bolj zverziran in prizor, ko nekemu zlobnežu s puško z razdalje pol metra odpihne glavo mi še zdaj odzvanja v glavi.
The Crow nas bo v kinih šokiral od 7. junija dalje.
Pojavil se je nov priboljšek za vse tiste, ki trgovino Epic Games Store odprete samo vsak četrtek popoldne, preverite seznam brezplačnih iger tistega tedna, stvar prevzamete in nato zaganjalnik zopet zaprete do naslednjega tedna, ko se ponudba zamenja.
Epic Games ponudbo resda pridno menja vsak teden, a hkrati večkrat ponovi brezplačno ponudbo iger ali pa v njo vključi dokaj neznane indie naslove različne kvalitete. A ta teden je v obtok poslal pravo poslastico: igro Deus Ex: Mankind Divided iz leta 2016, ki je sicer resda zdaj že malce stara, a je vseeno prav lepo nadaljevanje sage Deus Ex in zaenkrat tudi služi kot njen zaključek: založnik Embracer naj bi že delal na polnopravnem nadaljevanju, a je bilo to zaradi vseh finančnih neprilik krovne hiše odpovedano, tako da je franšiza Deus Ex zdaj zopet mrtvi točki.
Human Revolution je neposredno nadaljevanje igre Deus Ex: Human Revolution iz leta 2011, čeprav drugi del ob izidu ni naletel na tako pozitivne kritike kot pa predhodnik. Levji delež krivde za to tiči na založniku Square Enixu, ki je takrat želel v to enoigralsko avanturo vriniti kup mikrotransakcij, nakar je poskušal nekaj iztržiti še iz DLC-jev. Tako na tej povezavi brezplačno dobite samo originalno kampanjo, za štorijalna DLC-ja System Rift in A Criminal Past pa bo treba odšteti 11,99 € po kosu ali pa raje vzamete sezonsko prepustnico za 14,99 €, ki vsebuje vse to plus še nekaj ostalih dobrin.
Poleg Deus Exa si lahko brezplačno privoščite črno-belo ugankarsko igro The Bridge, trgovina pa trenutno ponuja svojo vsakoletno pomladno razprodajo ostalih naslovov. Epic Games Store si na PC-ju še vedno lasti nekaj ekskluziv, ki jih drugje ne morete dobiti in te so dobile kar lepa znižanja:
Začuda pri tej razprodaji ni tistih kuponov, ki bi še dodatno znižali cene, boste pa ob vsakem nakupu nazaj pridobili 10 % vrednosti, kar lahko nato porabite za ostale igričarske dobrine.
Deus Ex: Mankind Divided bo brezplačen do 21. marca, ko v ponudbo vstopita igre Call of the Wild: The Angler in Invincible Presents: Atom Eve. Pomladna razprodaja bo trajala malce dlje in se bo zaključila 28. marca.
