Call of Duty: Modern Warfare 3 je izdal že nekaj krajših dražilnikov, zdaj pa je napočil tudi čas za prvi prikaz igranja in vsi vemo, da to pomeni nekaj počasnih in dramatičnih kadrov, vse skupaj pa mora obvezno spremljati upočasnjena verzija popularne skladbe, ki nam na ta način da vedeti, da gledamo v neko resno igro.
V primeru Modern Warfara 3 je ta komad Don’t Fear the Reaper od glasbene skupine Blue Öyster Cult in čeprav je ta koncept zdaj že prežvečen, zadeva vseeno kar dobro paše v tale napovednik za tretji in poslednji del novejše sage Modern Warfare, ki bo pred kamere zopet postavila nekatere že znane obraze enote Task Force 141, ki ji poveljuje Captain Price.
Napovednik nas najprej spusti v morske globine, nakar napademo zapuščeni zapor, ves čas pa skrbi povzroča antagonist Vladimir Makarov, ki drži globoke vezi z Rusijo in njihovim jedrskim orožjem. Čaka nas veliko akcije, v enem kadru pa lahko vidimo tudi namig na veleznano misijo No Russian, ki smo jo igrali v prejšnji verziji Modern Warfara 2, ko smo morali popokati celo letališče civilistov, le da bomo tule očitno ugrabili letalo.
Activision zna tokrat s kampanjo celo presenetiti, saj naj bi bile misije tokrat manj premočrtne in bodo postavljene v malce bolj odprt svet, tako da se bo igralec sam odločal, kako pristopiti do določene situacije. To bi bil pošten odmik od prejšnjega dela, kjer je bila pot napredovanja tako ozka, da nam je igra na določene trenutke zapovedala kje točno moramo stati in koga takrat ustreliti.
Tudi večigralstvo bo vsebovalo presenetljivo veliko vsebine. Veterani se boste veselili dejstva, da bo predelanih 16 map iz igre Modern Warfare 2 in to tiste iz leta 2009, ki bodo sicer malce predrugačene, a bodo na splošno enake tistim iz originala. Poleg tega nas čaka zanimiv večigralski 3v3v3 igralni način Cutthroat, ki ga bosta spremljala še Kill Confirmed in Hardpoint. Prvič v zgodovini serije se bo naš večigralski napredek iz drugega dela preselil tudi v tretji del, kot pa da vse to ne bi bilo dovolj bomo dobili še igralni način Zombies, v katerem se bomo spopadali proti nemrtvim in to na največji Zombies mapi do sedaj.
Skratka Modern Warfare 3 bo s sabo prinesel presenetljivo veliko vsebine. Izid je začrtan za 10. november, kupci dražje edicije Vault Edition, ki stane 100 €, pa boste dobili cel kup dodatkov za večigralstvo in dostop do enoigralske kampanje en teden pred njenim uradnim izidom.
Založnik GameMill Entertainment in razvijalec Flux Games sta včeraj napovedala igro, ki je, vsaj na papirju, slišati kot sanjski naslov za vsakega pravega oboževalca serije Živi mrtveci. Igra The Walking Dead: Destinies bo namreč spremljala znane junake iz AMC-jeve serije, tako da bomo podoživeli že videno zgodbo, a na malce drugačen način, saj nam bo v roke porinjena možnost, da spremenimo nekatere ključne dogodke iz stripov in serije ter si tako ogledamo zgodbo iz alternativne resničnosti.
Igra bo spremljala prve štiri sezone serije, ki nas je iz Atlante preselila na kmetijo družine Greene, nakar smo obiskali še zapor in se znašli v sumljivem mestu Woodbury. Dogodki, ki so junake selili iz ene lokacijo na drugo so oboževalcem serije že dobro znani, zdaj pa jih bomo na lastno roko lahko priredili svojim željam. Tako bomo končno lahko videli, kaj bi se zgodilo, če bi se soočenje med Rickom in njegovim bivšim policijskim partnerjem Shaneom razpletlo drugače in bi Shane, ki ga je v seriji mojstrsko upodobil Jon Bernthal, postal novi šef tabora, ki je ob koncu druge sezone obupano iskal novo zatočišče in ga nato našel v zaporu.
Spremenili bomo lahko tudi nekatere druge ključne dogodke in GameMill Entertainment pravi, da bomo v Destenies našli okoli ducat znanih junakov iz serije, vsak od njih pa bo vseboval svojo unikatno osebnost in nabor orožij. Igranje se bo izvajalo iz tretjeosebnega pogleda in bo vsebovalo tudi akcijski vidik, tako da se bo treba pretepati, nabirati surovine in sprejemati pomembne odločitve.
Vse to se sliši odlično in če bo igra res dobro razvejana in bodo naše odločitve resnično pripeljale do povsem drugačnih razpletov dogodkov ob vsakem preigravanju potem zna biti to ena najboljših iger znotraj licenčnega vesolja Živih mrtvecev. Upamo samo, da na koncu ne bo vse skupaj izpadlo površno in bomo gledali enak razplet dogodkov, le da bo namesto Ricka nastopal Shane.
Za takšno razvejano zgodbo potrebuješ močne pisce in velik proračun in res upamo, da kar ga je dobil Flux Games, ga je prelil ravno v ta vidik igranja. Grafično je zadeva namreč videti podpovprečno in že malce sumljivo spominja na mobilne igre, za glasovno igranje pa pred mikrofon niso dobili originalnih igralcev, ampak nekakšne kopije, ki jih poskušajo posnemati.
The Walking Dead: Destinies še nima datuma izida, a bo izšel za vse možne platforme, ki vključujejo tudi Nintendo Switch, cena pa bo znašala 50 €.
Letošnji oktober bo tako nabit z visokoprofilnimi naslovi, da se bodo založniki in razvijalci naravnost tepli za vašo pozornost. Gneča je takšna, da so založniki začeli malce bolj taktično razporejati svoje naslove in prestavitve datumov ne prihajajo na račun tega, ker bi šlo v razvoju nekaj narobe, ampak bolj zaradi tega, da založniki ne želijo drug drugemu hoditi v zelje in si tako krajšati dobičke od prodaje, hkrati pa želijo igralcem ponuditi dovolj časa, da uživajo v vseh teh ogromnih igrah.
Assassin's Creed Mirage has gone gold and is coming out a week early! 📀
On behalf of the entire team, we can't wait for you to explore 9th Century Baghdad with Basim.
Ena prvih takšnih prestavitev se je zgodilo v primeru igre Baldur’s Gate 3, ki je ven zlezla mesec prej kot pa napovedanega in to samo zato, da bi imeli igralci dovolj časa za preigravanje preden izide Starfield. Zdaj pa so se začele nove takšne prestavitve, saj je Ubisoft napovedal, da bo Assassin’s Creed: Mirage ven pokukal teden prej, kot pa je bilo sprva zapovedano, tako da ga bomo po novem lahko igrali že od 5. oktobra dalje. Ubisoft kakšnega razloga za bolj zgodnji datum ni navedel, a morda je želel svoj največji letošnji naslov poriniti ven pred vsemi ostalimi, ki se gužvajo v oktobrski vrsti.
An update from the Alan Wake 2 team: we're moving Alan Wake 2's launch from October 17 to October 27.
October is an amazing month for game launches and we hope this date shift gives more space for everyone to enjoy their favorite games.
Je pa svoj razlog za 10-dnevno zamudo navedel razvijalec Remedy Entertainment, ki bo po novem igro Alan Wake 2 izdal 27. oktobra. Na Twitterju oziroma X-u so zapisali, da je oktober neverjeten mesec kvalitetnih iger in da želijo s tem zamikom datuma igralcem ponuditi dovolj časa, da v popolnosti izkusijo tuje naslove in si nato vzamejo čas še za drugo potovanje nesrečnega pisatelja Alana Wakea. Poteza ni slaba, saj se konec oktobra malce sprostijo izidi, medtem ko bi se 12. oktobra za prodajo po polni ceni morali kosati z igrami kot so Forza Motorsport, Detective Pikachu Returns in Lords of the Fallen, po novem pa sta mu najbližje Spider-Man 2, ki izide 20. oktobra in Cities: Skylines 2, ki se bo rodil 24. oktobra.
Samo nekaj dni po temu, ko sta založnik Take-Two in razvijalec Rockstar najavila nakup modderjev, ki so spočeli huronsko popularne RP strežnike FiveM prihaja novica o novem zatiranju modderske skupnosti. Nakup je nekatere igralce navdal z upanjem, da je nemara Take-Two postal bolj naklonjen vsebini, ki jo je ustvarila skupnost, a očitno temu ni tako.
Iz obličja interneta je namreč izginil mod Sentient Streets – zanimivem projektu, ki smo ga popisali tudi mi. Gre v bistvu za povsem novo zgodbo znotraj igre GTA 5 v kateri nastopamo v vlogi policista, a tista največja privlačnost je umetna inteligenca, ki je poganjala nekatere NPC-je, s temi pa smo se lahko pogovarjali preko mikrofona, z njimi kramljali med vožnjo v avtu, NPC-ji pa so se celo dinamično odzivali na razne pripetljaje znotraj igre.
No, nič od tega zdaj ne bomo mogli več igrati, saj je Take-Two udaril po mizi in zahteval izbris modifikacije iz interneta. Na spletni strani Nexus Mods zadeva ni več dostopna, Take-Two pa je šel celo tako daleč, da je od YouTuba zahteval izbris igralnega posnetka, ki prav tako zdaj ni več dostopen. Ustvarjalec moda Bloc je nato na svojo roko zadevo izbrisal iz spletne strani GTA 5 Mods, saj je želel prihraniti glavobole lastnikom strani.
Bloc je sicer poskušal stopiti v kontakt z založnikom in razvijalcem, a zaenkrat so njegova e-mail sporočila bila ignorirana. Pravi, da bi imel rad vsaj priložnost, da bi se zagovarjal, a očitno založniku ni besed in je raje samo sprožil svoj pravni oddelek, brez da bi kadarkoli vmes stopil v kontakt s kreatorjem.
Bloc je v daljšem zapisu na YouTubu pikro pripomnil, da bi se Take-Two lahko raje ukvarjal z boljšo cenovno politiko glede svojih iger, s čimer je namignil na nedavno izdajo predelave igre Red Dead Redemption za PlayStation 4 in Nintendo Switch, ki stane 50 €, a kakšnih konkretnih izboljšav ne vsebuje, hkrati pa se je obregnil ob junijsko razširitev Mercenaries za Grand Theft Auto Online, ki je iz igre umaknila okoli 200 avtomobilov in motorjev, ki so postali na voljo samo naročnikom servisa GTA+.
Najbolj priljubljen YouTube kanal Linus Tech Tips in njegov kreator Linus Sebastian sta nekaj dni nazaj zakorakala v globoke težave. O vsej tej kontroverziji smo že spočeli obsežen članek, a na kratko povedano je povod za vse težave začel video konkurenčnega kanala Gamers Nexus, ki je v obsežnem posnetku nakazal na večje nepravilnosti glede testnih metod in neetičnega vedenja do startup podjetja Billet Labs.
Linus se je na obtožbe odzval precej pokroviteljsko in sicer preko svojega foruma, kjer je v večjem prispevku že takoj na začetku zapisal, da celotni situaciji ne namerava posvečati preveč pozornosti in da tole ne bo niti tema njegovega WAN podcasta. Javnost je razkurila že samo ta izjava, nakar so se težave Linusa samo še poglobile.
Linus Tech Tips je kmalu po temu izdal namenski video z naslovom “What do we do now?”, ki bi moral služiti kot nekakšno opravičilo, a je s sabo prinesel kup dodatnih težav. V videu se je pojavilo nekaj članov ekipe, ki so napovedali počasnejši tempo izdajanja posnetkov in prvič v desetletju se je zgodilo, da noben od Linusovih kanalov ne bo dnevno izdal nekega novega videa. Produkcija naj bi bila ustavljena za en teden, med tem časom pa naj bi ekipa raziskala notranje težave in poskušala odpraviti vse težave, ki so se nabrale skozi leta produkcije. A po drugi strani je video nosil nekakšen šaljiv ton, čeprav je tole resna situacija, čas pa so si vmes vzeli tudi za omembe sponzorjev. Video je bil tudi monetiziran, tako da je Linus tudi od opravičila poskušal zaslužiti denarce, a kasneje so, po vseh pritožbah, ki so deževale na forum in uradno vejo Reddita, izklopili.
Največje težave kanala pa morda sploh še niso prišle v pravi fokus. Po objavi videa iz strani Gamers Nexusa, ki je med drugim navedel tudi ogromen pritisk, ki se v LTT-ju vrši nad vsemi člani ekipe za čim prejšnjo dnevno produkcijo videov, se je oglasila tudi bivša zaposlena Madison Reeve. Ta je v obsežnih Twitter objavah navedla izjemno toksično kulturo, ki je obratovala za zaprtimi vrati, deležna pa naj bi bila velika psihičnega pritiska, ki se je na njo izvajal dnevno. Ne samo, da se je od nje zahtevalo preveč, med delom je bila tudi tarča žaljivk in spolnega nadlegovanja, stvari pa so sčasoma napredovale do te mere, da se je dejansko namerno poškodovala, samo zato, da ji ne bi bilo treba v službo in sčasoma je nabrala dovolj poguma, da je dala odpoved.
I was expected to post 3 tweets, 2 Instagram posts, and 2 TikToks minimum per day.
I was also expected to plan, film, edit, and post 2 Floatplane exclusives per week.
This included wrangling people to be in them when they were also all struggling to get their work done.
Situacija z Madison je naravnost eksplodirala in čeprav je Linus stvar najprej nameraval ignorirati, je sčasoma uvidel, da tale celotna situacija ne bo izginila. Nad Madisonivimi izjavami je bil šokiran tudi trenutni direktor podjetja Linus Media Group Terren Tong, ki je na tej poziciji prisoten zgolj nekaj tednov in že se mora soočati s tako ogromnimi težavami in gašenjem požarov.
We are taking Madison’s allegations seriously. We are conducting an internal assessment alongside bringing in a third-party investigator to look into the allegations. We are committed to publishing the findings and implementing any corrective actions that may arise due to this.…
Tong je za spletno stran PCGamer izjavil, da Madisonove izkušnje niti približno ne odražajo tega, kar je sam doživel v teh nekaj tednih na čelu podjetja. Varnost zaposlenih tretirajo kot resno stvar zato je že včeraj vsem zaposlenim sporočil, da če jih pestijo kakšne podobne težave in izkušnje glede nadlegovanja, da naj te stvari takoj sporočijo kadrovski službi.
Ustavil pa se ni samo pri besedah, ampak bo v podjetje stopila tudi zunanja preiskovalna služba, ki bo preverila vse dosedanje obtožbe, nakar bo javno objavila svoje rezultate.
Glavni kanal Linus Tech Tips je med vsemi temi obtožbami zaznal rahel upad sledilcev, ki se je iz 15,6 milijona zmanjšal na 15,5 milijona.
Medtem, ko se nekateri še zdaj prebijajo skozi vso gigantsko vsebino, ki jo ponuja Baldur’s Gate 3, je pred vrati že nova titanska RPG izkušnja. Govora je namreč o igri Starfield, povsem sveži enoigralski izkušnji razvijalca Bethesda, ki nas bo enkrat za spremembo popeljal v črnine vesolja, tam pa nas čaka preko 1.000 planetov, ki samo kličejo po raziskovanju in streljanju, za prevažanje naokoli pa se bomo lahko poslužili svoje vesoljske ladjice, ki jo bomo lahko opremljali in si tako zares izpolnili mokre sanje vesoljskega raziskovalca ali pa nemara pirata.
Starfield je tista igra, ki bo Microsoftovem katalogu vdihnila nekaj prepotrebne svežine in ni jih malo, ki so si naročnino Game Pass aktivirali ravno zaradi tega naslova, ki je v nastajanju že celo večnost in bi prvotno moral iziti slabo leto nazaj. Takrat igra očitno še zdaleč ni bila pripravljena na izid, na kar je namigoval tudi nekam revni prvi igralni napovednik, a vmes so se stvari drastično spremenile in na Microsoftovi junijski konferenci je zadeva bila videti močno bolj izpopolnjeno.
Datum izida se nezadržno približuje zato je Bethesda začela tudi pospeševati oglaševalsko kampanjo. Dobili smo tri kratke animirane videe, ki prikažejo življenje znotraj Starfielda, na uradni strani pa smo pred kratkim dobili podrobno časovnico, ki prikaže tiste najbolj pomembne dogodke v zgodovini tega vesolja in sicer od leta 2050, ko ljudje prvič prispemo na Mars pa vse do leta 2330, ko se začno dogodki znotraj igre.
Bethesda je prav tako včeraj omogočila predčasno namestitev igre, ki na PC-ju tehta 140 GB. Datoteke si lahko prenesete tudi tisti, ki si lastite naročnino Game Pass in tako boste ob dnevu izida že takoj pripravljeni za igranje. Na konzoli Xbox Series X je obseg malce manjši, tako da je tam treba prenesti “zgolj” 125 GB.
Starfield uradno izide 6. septembra, a tisti najbolj nepotrpežljivi se lahko do igranja dokopljete malce prej. Tisti, ki boste prednaročili dražji verzije igre Digital Premium Edition ali Constellation Edition boste v igranje lahko skočili že 1. septembra. Takšno predčasno igranje je na voljo tudi naročnikom Game Passa, ki lahko dokupijo Premium Edition Upgrade, a bodo najprej morali odšteti 34,99 €.
Ste morda oboževalec strategij? S tem mislimo tistih resnih strategij, kjer je igranje sestavljeno bolj iz gledanja ogromne mape, večino časa pa boste gledali v manjše ikone, se ubadali z razpredelnicami in pregledovanjem podatkov ter se ukvarjali z vzpostavljanjem zavezništev, ki lahko vsak čas razpadejo, bodisi po vaši krivdi ali pa je za nož v hrbet zaslužen nasprotnik.
Če spadate v ta tip igralcev potem vam je dobro znan nišni žanr “grand strategy” iger, ki jih poglavitno izdeluje založnik Paradox Interactive. Ta ima pod svojo šapo že več takšnih franšiz in ena od teh sliši na ime Europa Universalis IV iz leta 2013, ki nas popelje skozi stoletja zgodovine med 1444 in 1821, med tem časom pa bomo poskušali preko pametne diplomacije, vojskovanja, trgovanja in kolonizacije poskušati zavladati svetu.
In ravno ta igra je trenutno brezplačna na platformi Epic Games, ponudbo pa lahko izkoristite samo še danes, 17. avgusta in sicer do 17.00. Igro lahko prevzamete na sledeči povezavi in že osnovna kampanja vam bo ponudila desetine, če ne stotine ur igranja, če pa vam tudi to ne bo dovolj pa lahko skočite še v svet DLC-jev. Založnik Paradox je namreč znan po tem, da za svoje strategije rad izda cel kup naknadnih dodatkov, ki jih nato prodaja po mastni ceni in Europa Universalis IV pri temu ne odstopa. Igra je po izidu dobila kar 43 dodatnih DLC-jev, nekateri manjši od njih pa so za igranje tudi brezplačni, a za večino bo treba primakniti nekaj evrov.
Poleg te strategije je brezplačna tudi igra Orwell: Keeping an Eye on You, ki je v bistvu nekakšna grafična avantura v kateri kot detektiv pregledujete civiliste, ki se morda nagibajo proti terorističnim dejanjem. To zanimivo igralno izkušnjo lahko na svojem Epic Games računu aktivirate tule.
Kot rečeno, danes ob 17.00 se izteče ponudba za obe igri, ki jih bosta nato nadomestili Black Book in pa Dodo Peak.
O ponovno obujenem Scottu Pilgrimu se sanja že več kot desetletje in zdaj bodo želje dolgoletnih in zvestih oboževalcev končno uslišane. Kultni film Scott Pilgrim vs. the World iz leta 2010 je bil ustvarjen po stripih, ki jih je leta 2004 spisal Kanadčan Bryan Lee O’Malley, zgodba pa govori o mladem Scottu, ki se zaljubi v Ramono, a preden jo lahko povabi na zmenek, mora premagati njenih sedem zlobnih bivših fantov, zaradi česar se cel film spremeni v fantastično potovanje, polno nadnaravnih potez.
Nove pustolovščine Scotta prihajajo kmalu na Netflix, a tokrat v podobi anime serije, ki bo vsebovala osem epizod in se bo imenovala Scott Pilgrim Takes Off. Gre za direktno nadaljevanje filma, kjer bo vlogo izvršnega producenta zopet zasedel Edgar Wright, ki je režiral tudi film, pri delu izvršnega producenta pa se mu pridružil tudi avtor stripov Bryan Lee O’Malley. V anime se bo vrnila tudi skoraj celotna zasedba igralcev kot sta Michael Cera v vlogi Scotta in Mary Elizabeth Winstead, ki bo zopet odigrala Ramone, le da tokrat oba ne bosta stopila pred kamero, ampak bosta likom posodila svoje glasilke.
Prvi dražilnik ni namenjen predstavljanju zgodbe, saj je njegova naloga ta, da nam ponudi vpogled v vizualni stil serije, ki je videti presneto dobro. Vse skupaj spremlja vzdušna glasba skupine Anamanaguchi, ki je svoje talente posodila tudi Ubisoftovi igri Scott Pilgrim vs. the World: The Game in je naravnost perfektna za tosortno unikatno anime stvaritev.
Scott Pilgrim Takes Off na Netflix prihaja 17. novembra.
*Posodobitev: Linus Tech Tips je pred nekaj minutami spočel nov video. Čeprav je Linus na forumu zapisal, da teh zadev ne namerava objavljati niti v svojem WAN podcastu, so se stvari od takrat drastično spremenile. Zaradi vseh obtožb je bila trenutno ustavljena produkcija vseh YouTube videov, med tem časom pa se bodo delala interna reorganizacija dela in pristopa do zaposlenih. Video si lahko ogledate spodaj:
Originalna zgodba: YouTuber Linus Sebastian se je zopet pojavil v novicah in spet je prikazan v negativni luči. O lastniku največjega tehnološkega kanala Linus Tech Tips smo nazadnje pisali, ko so mu hekerji prevzeli skoraj vse YouTube kanale in namesto njih začeli oglaševati Teslo in kriptovalute, še pred tem pa se je Linus zapletel v verbalni spodrsljaj, ki ga je skoraj stal kariere.
Zdaj je Linus zopet v težavah, saj je priljubljeni tehnološki YouTube kanal Games Nexus, ki si ga lasti dolgolasi Steve Burke, objavil obsežen, skoraj uro dolg video, ki ima za povedati marsikaj zanimivega. Steve že na začetku videa pove, da je bilo delanje tega posnetka zanj težavna naloga, saj se navadno ne spravlja povzročati dramo, a enostavno ni mogel več biti tiho, zato je razkril največje napake, ki jih je v zadnjih mesecih spočel ne samo YouTube kanal Linus Tech Tips, ampak tudi njegova sestrska kanala ShortCircuit in TechQuickie.
Steve ne blebeta kar nekaj v tjavdan, ampak je s sabo prinesel račune. V videu lahko vidimo kar nekaj primerov testiranj, ki preprosto niso bili večkrat preverjeni in kažejo jasne napake. Tu notri je denimo testiranje igre Cyberpunk 2077, kjer pri grafu vidimo astronomsko razliko med grafično kartico RTX 4090 in RTX 3090, čeprav bi morali biti procenti veliko manjši. Potem je tu testiranje Noctua ventilatorjev, ki prav tako kažejo nekam čudne rezultate, Steve pa pri tem namigne, da je morda razlika v prid podjetju zaradi tega, ker je Noctua tudi partner Linusa v njegovi lastni trgovini. To ni edini takšen namig, saj se je Steve obregnil tudi v odnos Linusa do ASUS-a, s katerim naj bi YouTuber ravnal z rokavicami, saj je ASUS prav tako njihov partner.
Potem so tu večje napake, ki so preprosto fascinantne. V enem delu denimo gledamo v ASUS-ovo grafično kartico RTX 3070, ki so jo opisovalec označil za “budgetno”, pri njej pa najavil, da ta vsebuje tri DP izhode in dva HDMI izhoda, čeprav je na kameri jasno vidno, da je na voljo samo en HDMI izhod. Posamično te napake ne pomenijo veliko, a skozi čas se jih kar nabere, Steve pa jih je našel z naključnim klikanje na videe iz različnih kanalov, ki jih pokriva podjetje LTT. Vse to je posledica masivnega pritiska, ki ga Linus izvaja nad svojimi zaposlenimi, saj ta želi vsak dan izdati več posnetkov, pri tem pa se nihče ne ozira po temu, koliko je kakšen opis preverjen in kvalitetno narejen. Celo sami zaposleni v LTT-ju so med svojimi željami na prvo mesto postavljali čas, ki bi ga lahko posvetili za delanje recenzij različnih izdelkov, medtem ko Linus zagovarja le in samo čim hitrejše delanje nove vsebine.
Morda največja razkrita grdobija pa se tiče podjetja Billet Labs, ki so Linusu na opis poslali svoj prototipni hladilnik grafične kartice RTX 3090. Linus se je testiranja lotil povsem nepremišljeno, saj je hladilnik poskušal namestiti na grafično kartico RTX 4090, za katero pa ta hladilnik seveda ni bil ustvarjen, zaradi česar so bili tudi rezultati slabi. Linus je nato zavrnil ponovno testiranje na pravi grafični kartici, čeprav ga je k temu pozivala skupnost, saj ni želel zapraviti stotin dolarjev na izdelku, ki po njegovem preprosto ni priporočljiv za nakup. Naj opomnimo, da je Linusu nekdo ponudil 100 milijonov dolarjev LTT-ja, a je ta nato ponudbo zavrnil.
Takšno pljuvanje po izdelku je za start up podjetje kot je Billet Labs praktično smrtna obsodba, a težave se tu za njih niso ustavile. Ko je Billet Labs zahteval prototip nazaj mu ga Linus preprosto ni vrnil, nakar ga je prodal na dražbi, brez da bi za to obvestil Billet Labs. Ne samo, da je to neetično, do prototipa se je na ta način zlahka dokopalo kakšno konkurenčno podjetje, ki bi lahko iz njega ustvarilo svojo kopijo.
Linus se je na obtožbe že odzval, a kakšnega resnega opravičila ni ponudil. Linus sicer od julija dalje ni več direktor podjetja LTT, saj ga je na tem mestu nadomestil Terren Tong, a Linus je bil med prej naštetimi incidenti še vedno na čelu podjetja, zaradi česar se mu zdi prav, da za njih prevzame odgovornost. Na lastnem forumu je objavil daljši zapis, ki izkazuje razočaranje nad tem, da Steve ni najprej stopil z njim v kontakt, k temu pa dodal, da so napake del vsakdana in da se na njih učijo. Prodaja hladilnika od Billet Labsa naj bi bila zgolj napaka v komunikaciji in da je bila podjetju povrnjena škoda. To je naknadno potrdil tudi Billet Labs, a ta je k temu dodal, da jim je Linus odpisal šele dva dni po temu, ko je na splet prišel video z obtožbami, pred tem pa so bila njihova elektronska sporočila enostavno ignorirana.
Kot je pri takšnih razkritjih navada se je oglasila tudi ena od bivših zaposlenih, ki razkrila nekaj dodatnih grdobij, ki so se dogajale za zaprtimi vrati. V tem primeru je to Madison, ki je pri Linusu delala kot nadzornica družabnih omrežij. Ne samo, da se je od nje zahtevalo neverjetno število nalog, ampak je bila v pisarni tudi žrtev nadlegovanja iz strani sodelavcev, ki so jo zmerjali z raznimi besedami in se je celo neprimerno dotikali, ko pa je vse to sporočila vodstvu so bile njene pritožbe ignorirane.
Še malo in skočili bomo v september, kar v košarkarskem svetu pomeni tudi novo vsakoletno izdajo franšize NBA 2K. Letos se bomo poigrali v igri NBA 2K24 in če si želite preigravanja virtualne košarke, potem je ta naslov vaša edina izbira, saj konkurenca preprosto ne obstaja, razen če boste še naprej vztrajali pri preigravanju lanskoletne verzije.
O novih verzijah te serije se največkrat preprosto ne splača pisati, saj že vsi vemo, kaj s sabo prinaša tradicionalno novo poglavje. Tu bo grajenje svojega lastnega košarkarja, ki ga bomo spremljali skozi že stokrat videno klišejsko zgodbo, posodobljen nabor različnih ekip in spremenjene statistike vseh igralcev, ki bodo odražale njihove nastope v prejšnji sezoni. Seveda ne smemo pozabiti niti gore mikrotranskacij, ki jih vsi kritiki pljuvamo že več let, a ker so tako dobičkonosne jih založnik 2K rade volje vsako leto vgradi še več, hkrati pa nakupi postajajo čedalje dražji.
Pa vendar bo NBA 2K24 malce drugačen od predhodnikov in to zahvaljujoč novi tehnologiji ProPLAY. Ta malce spominja na EA-jev izum Hypermotion iz iger FIFA, saj verno prenese animacije iz pravih tekem v virtualni svet. V zgornjem napovedniku nam za ta primer služi Kevin Durant, ki je pri enih potezah resnična kopija iz prave tekme, razvijalec Visual Concepts pa je v igro prenesel tudi nekaj drugih potez kot je denimo Curryjev met globoko izza črte in njegovo opotekanje po dolgem metu ali pa Butlerjevo norčevanje pri klicanju premora.
V igralnem posnetku sicer skorajda ne vidimo slovenskega asa Dončića, je pa razvijalec posvetil kar nekaj sekund igralcu Jordanu Poolu, ki je bil nekdanji pripadnik ekipe Golden State Warriors, a se je nato sredi treninga stepel z igralcem Draymondom Greenom, letos pa je bil nato menjan v ekipo Washington Wizards. V napovedniku ga vidimo pri klicanju ISO akcije, nasproti pa mu stoji ravno Green, ki mu nato v obraz zabriše uspešen met za tri točke.
NBA 2K24 prihaja 8. septembra in kot običajno bo tudi letos na voljo cel kup verzij za nakup. Naslovnico bo letos krasil Kobe Bryant, zanimiva pa je inačica 25th Anniversary Edition, ki stane 149,99 €, a z njo dobite tudi 12 mesecev naročnine za NBA League Pass, ki drugače stane 13,99 € mesečno. Žal PC verzija še vedno ne bo stopila v korak s časom, tako da boste na računalnikih gledali zastarelo grafično podobo, ki bi skladna s konzolami Xbox One in PlayStation 4, medtem ko bo za resnično napredno izkušnjo treba poseči po kopiji igre za PlayStation 5 in Xbox Series X.
Igričarski svet je leta 2006 dobil lepo darilce v obliki igre Titan Quest, ki za sabo sicer ni imela titanskega proračuna, a je zadevo reševala zabavna igralna formula akcijskega RPG-ja, ki jih je bilo takrat kriminalno malo. Titan Quest je izšel ravno v času, ko so imeli igralci poln kufer preigravanja igre Diablo 2 in so potrpežljivo čakali na tretji del, novinec pa je v vmesnem času podal zabavni sprehod skozi antično Grčijo v kateri smo se spopadali z mitološkimi pošastmi tipa kentavri, mantikorami in harpijami.
Od originala je preteklo že toliko časa, da je vmes založnik THQ bankrotiral in se nato ponovno rodil pod imenom THQ Nordic, ta pa je nato leta 2016 priskrbel manjšo predelavo Titan Quest Anniversary Edition, ta pa je kasneje dobila še tri ločene razširitve Ragnarok, Atlantis in Eternal Embers.
Predelava in dodatki so se očitno prodali v dovolj veliki nakladi, da je THQ Nordic zdaj odobril delo na nadaljevanju in tega prvič predstavil na svoji konferenci, ki je bila v živo predvajana v soboto. Titan Quest 2 je bil zaupan v roke razvijalca Grimlore Games, ki je pred tem spočel igro SpellForce 3 in je zdaj prvič pripravljen skočiti v vode akcijskih RPG-jev, ki te dni dobivajo manjši preporod. Diablo 4 je lepo pokazal, da je za tosortnimi igrami še veliko zanimanja, prihajajoči Path of Exile 2 pa je prav tako nase privlekel ogromno radovednih oči.
Prvi napovednik za Titan Quest 2 sicer ne pokaže igranja, je pa iz njega jasno, da se bomo tokrat spopadali z grško boginjo Nemesis, ki bo povzročala težave špartanski vojski, saj bo njene vojščake neka sila najprej pobila ter jih nato zopet vstala od mrtvih.
Žal trenutno ne vemo niti leta izida, lahko pa si nekaj slik iz dejanske igre ogledate na uradni Steamovi strani, tam pa si lahko igro dodate pod seznam želja. Predelani Titan Quest Anniversary Edition je trenutno znižan na samo 4,99 €, lahko pa si privoščite tudi paket, ki vsebuje vse tri dodatke in sicer po ceni 21,34 €.
Risana serija South Park letos praznuje že svoj 26. rojstni dan in še kar nekaj jih bo nabrala, preden se bo odpravila v zaslužen pokoj. Med skoraj tremi desetletji obstoja je franšiza nabrala tudi nekaj iger, a večine njih se ne splača omenjati – z izjemo dveh naslovov. Prvi je odlični The Stick of Truth iz leta 2014, kjer sta se originalna ustvarjalca Trey Parker in Matt Stone in razvijalec Obsidian Entertainment usedla za mizo in spočela RPG, ki je bil zabaven za igranje in je tudi nosil tisti straniščni humor, ki ga zna pričarati samo South Park.
Leta 2017 smo dobili nadaljevanje The Fractured But Whole, ki ga je takrat razvil Ubisoft in čeprav je splošno sprejeto, da ta igra ni dosegla višin predhodnika, je bil to vseeno dober naslov, ki je nadgradil igralno formulo. Vsi smo od takrat pričakovali tretji del, žal pa očitno ta ni v kartah. Matt in Trey sta pred kratkim resda najavila novo igro, ki jo delata v sodelovanju z založnikom THQ Nordic, vendar pa tole ne bo RPG, namreč večigralska sodelovalna igra za do štiri igralce, imenovana Snow Day.
Snow Day v prvem napovedniku ne pokaže kaj preveč igranja, saj namesto tega vidimo Cartmana, ki je v obleki čarovnika povsem navdušen, da zaradi zasneženosti odpade šola. Nakar vidimo grupno pretepanje, katapultiranje v zrak in proženje eksplozij, vse skupaj pa tokrat poteka v 3D pogledu, zaradi česar celotna prezentacija izpade nekoliko bizarno in je tudi v tem vidiku pošten odmik od prejšnjih iger.
Snow Day še nima datuma izida, saj je THQ Nordic zaenkrat izjavil samo to, da ga lahko pričakujemo enkrat v 2024.
Pretočni servis Voyo je pred kratkim najavil napovednik za 7. sezono morda najbolj popularne slovenske serije Ja, Chef!, kar me je navdalo s ponosom, hkrati pa sem postal malce sumničav. Končno smo Slovenci spočeli neko televizijsko serijo, ki vsebuje dobre igralce, zanimiv scenarij in je dejansko zabavna in kakovostna posneta.
A po drugi strani sem se začel spraševati: kako to, da se pogovarjamo že o 7. sezoni? Mar ni ta stvar prišla ven samo kako leto ali dve nazaj? Imamo na režiserskem stolu genija in med scenaristi neizmeren talent, ki scenarij za posamezno epizodo spiše med jutranjim ščetkanjem zob?
No, resnica je veliko manj razburljiva. Ja, Chef! namreč sploh ni originalna serija ampak v bistvu samo kopija ruskega originala Кухня oziroma Kitchen, ki se je na televizijski mreži CTC začela predvajati leta 2012 in je spočela 6 hudo uspešnih sezon. Ko sem napisal da je stvar kopija, sem s tem mislil resno, saj je Ja, Chef! povsem identičen: skopirani so vsi kadri in tudi dialogi, spremenjena so samo imena in nekatere šale, ki so bolje prirejene za lokalni trg. Za primerjavo si poglejte slovensko verzijo zgoraj in ruski original pod tem odstavkom.
Če tega morda niste vedeli, potem niste edini, saj tudi sam ne spremljam mednarodnega trga komedij in sem na te informacije naletel povsem naključno. Na slovenski Wikipediji informacije o predelavi izvemo že iz prvega stavka, a če boste odveslali na Voyo ni prav nikjer zapisana omemba ruskega izvirnika. Še več: Voyo jo prišteva pod kategorijo Voyo originali, čeprav bi morali to označbo upravičeno zapisati pod narekovaji.
Nihče sicer ne pravi, da si zdaj slovenska verzija ne zasluži ogleda, vendar moram priznati, da sem kar malce razočaran, da stvar v bistvu ni povsem naša, čeprav se promovira tako. Nazadnje me je takšna kruta resnica doletela, ko sem spoznal, da tiste vzpodbudne pesmi s Hoferjem in Ladom Bizovičarjem prav tako niso originalne – Hofer naredi identičen komad za vsako državo, nato pa samo prevede besedilo in zamenja glavnega igralca.
Takoj, ko sem opazil tole rusko navezo me je začelo zanimati, če nima pri zadevi roke vmešane tudi ruski predsednik Putin. Seveda da jih ima, saj v Rusiji vse poti vodijo do njega, a pojdimo po korakih. Nisem noben poslovnež, ampak tudi meni je jasno, da moraš za takšno kopiranje serije plačati lepe evre tistemu, ki si lasti originalno licenco. V primeru serije Ja, Chef!, čigar original se glasi prej omenjeni Кухня, si licenco lasti CTC Media, ruska neodvisna družba s sedežem v Moskvi. Delni lastnik te družbe je s 49 % deležem National Media Group, čigar predsednica je Alina Kabaeva, bivša gimnastičarka, za katero se že dolgo verjame, da je tudi neuradna punca predsednika Vladimirja Putina, ki mu je rodila vsaj kakšnega otroka. Alina je bila ena od tistih, proti kateri so ZDA, Združeno kraljestvo, Avstralija in Evropska unija uvedli sankcije, a še zmeraj ostaja na čelu National Media Group.
Je zaradi tega slovenska serija nevredna gledanja? Nikakor ne. Pozdravljamo vsako slovensko produkcijo, pa čeprav je bila ta idejno skopirana od drugod. Niti nismo pri takšnem zgledovanju edini, saj so svojo verzijo spočeli Grki, Estonci in Portugalci. Svojo verzijo so ustvarili tudi Poljaki in to pod imenom Kuchnia in čeprav se je ta začela vrteti istega leta kot naša inačica, torej v 2021, so Poljaki do sedaj spočeli samo dve sezoni, razlog pa je bil ruski napad na Ukrajino, zaradi česar je bila nato prekinjena produkcija. Edini na zahodu, ki še ustvarjajo serijo po ruski licenci smo torej Slovenci in Madžari, ki pa so serijo Igen, séf zgolj sinhronizirali v svoj jezik.
Nič od zgoraj natipkanega ne zahteva kakšnega resnega raziskovalnega novinarstva, saj je vse prosto dostopno na Wikipediji, zato je malce smešno, kako Voyo in njegov lastnik Pro PLUS praktično nikjer ne omenjata ruskega originala. Pri promociji serije pridno sodeluje tudi največji slovenski portal 24ur, ki prav tako spada pod Pro PLUS, a tudi ta, pri svojih novicah glede Ja, Chefa, nikjer ne omeni ruskega originala. To je čudno, saj smo nedolgo nazaj na slovenski kanal Planet TV prejeli serijo Hekimoglu, ki je prav tako predelava, le da v tem primeru serije Zdravnikova vest, o tej pa je pri vsakem članku že skoraj v prvem stavku pripisano, da je zadeva kopija ameriškega originala.
Vendar pa ignoriranje ruskih korenin niti ne bi bilo presenetljivo. Ja, Chef! je namreč daleč najbolj gledan izdelek na Voyotu – najbolj gledana epizoda je pred televizorje privabila čez 270k gledalcev, zato bi bil preklic takšnega izdelka huda finančna klofuta in bi bil za marsikoga dovolj velik razlog, da prekliče naročnino. Ne vemo niti tega, kakšno pogodbo sta sklenila Pro PLUS in CTC Media, saj je morda licenčnina bila plačana naenkrat, tako da je bilo v njo zajeto vseh 12 sezon, ki naj bi jih spočel Voyo in če je bila ta podpisana pred vojno, potem je edino logično, da se porabljeni denar porabi za ustvarjanje serije. A zadeva postane malce bolj sporna, če se licenčnina plačuje sproti, saj se v tem primeru denarce še vedno nakazuje na račun družbe CTC Media, vsi pa vemo, kam gre trenutno največ denarja v ruskem proračunu.
Po precej hladno sprejeti napovedi prihajajoče prenove Red Dead Redemption za PS4 in Switch je svet videoiger znova šokiral Rockstar Games, ki je razkril novo presenetljivo potezo. Namreč, znano je, da Rockstar prevzema razvijalsko skupnost CFX.re, ki stoji za razvojem priznanih večigralskih platform za Grand Theft Auto 5 (FiveM) in Red Dead Redemption 2 (RedM).
Večigralski platformi, razviti s strani CFX.re, sta postali priljubljeni med igralci, ki si želijo preizkusiti edinstvene igralne načine, vložiti svoje ideje ter se povezati z drugimi igralci. Skozi leta je skupnost modderjev in razvijalcev ustvarila številne privlačne modele, načine igre in izboljšave, ki so obogatile že tako obsežne igre.
Posebej izstopa FiveM, ki je doživel pravo eksplozijo popularnosti po vsem svetu. Njegovi RolePlay (RP) strežniki so privabili celo največje ustvarjalce vsebine iz platform Youtube ter Twitch, pri čemer ni bilo drugače niti v Sloveniji. Številni strežniki in igralci so prav tako prispevali k vzponu izjemnih posameznikov v slovenski gaming skupnosti, med njimi lahko izpostavimo Perota Martića.
Trenutno je še nejasno, kako bo prevzem vplival na prihodnost. Rockstar in ekipa CFX se zavezujeta k nadaljnjemu razvoju in rasti teh izjemno priljubljenih platform. Kot je povedal predstavnik Rockstar Games: “Naša ekipa je navdušena nad možnostmi, ki jih to partnerstvo prinaša, in si prizadeva za obogatitev igralskih izkušenj, ki jih ti projekti ponujajo.”
Vendar že na spletu slišimo glasove skeptikov, ki se bojijo, da bi Rockstar lahko platformo spremenil v dražjo za ustvarjalce strežnikov ter jo napolnil z mikrotransakcijami.
Kljub temu upamo, da bo polni dostop do izvornih kod iger ekipi CFX omogočil boljšo optimizacijo in stabilnost ter hitrejši razvoj novih funkcij. Prav tako se tudi tajno nadejamo, da bi lahko to pomenilo, da bo Grand Theft Auto 6 ponudil možnost lastnih strežnikov in da lahko z gotovostjo pričakujemo izid igre na platformi PC.
Letošnja konferenca založnika THQ Nordic ni bila slaba, saj je pokazala kar nekaj zanimivosti, med katerimi smo največ upov polagali v predelavo legendarne igre Gothic. Ta je bila napovedana že davno tega in je leta 2019 dobila celo igralni demo, a je bil ta katastrofalen, zaradi česar je novi razvijalec Alkimia Interactive razvoj začel na novo in po štirih letih so igralci počasi začeli pričakovati kakšen pravi igralni napovednik, ki bi bil podprt še z datumom izida.
Vse to bi se moralo pripetiti v petek in čeprav smo res dobili nov napovednik za Gothic, ta še vedno ni pokazal pravega igranja, niti ni zakoličil leta izida.
Pokazano pa vseeno ni bilo brez pomena. Namreč dobili smo prvi napovednik, ki je bil spočet povsem znotraj igrinega pogona, tako da smo dobili vsaj konkreten vpogled v vizualni stil predelave. In ta ni slab, saj so zamorjene barve pričarale tisto krutost sveta, ki nam ga je 20 let nazaj pričaral original. Napovednik nas sprehodi skozi tabor imenovan Old Camp – enega izmed treh taborov, ki se jim lahko pridružimo v igri, vsak od njih pa vsebuje svoje naloge, glavnega vladarja in tudi svoj lastni načrt prebijanja skozi magično kupolo, ki objema celotno zaporniško kolonijo.
Zdi se, da nam napovednik predstavi prenovljenega protagonista, ki kljub pomanjkanju pravega igranja izpostavi nekaj funkcij, ki jih bomo bržda našli v polni kampanji. Tu je tiholazenje v domove drugih zapornikov, ropanje in gledanje spopadov v areni, ki bo za razliko od originala tule ponujala boje med zaporniki in ognjenimi kuščarji. Vidimo lahko tudi nekaj starih znancev iz originala: tu je kuhar Snaf in nadležni Mud, ki se ga v prvencu nikakor nismo mogli znebiti, dokler ven nismo potegnili bridke sabljice.
Napovednik nam želi predstaviti živ svet, kar je bila tudi ena od glavnih značilnosti originalne kampanje in to mu je tudi uspelo – le upamo, da vse skupaj ne bo preveč kinematografično in skriptirano. Res smo upali na datum izida, a glede na to, da tega še vedno ni, sklepamo, da igra izide proti koncu 2024 ali pa nemara celo v 2025. Do takrat se lahko zabavamo v večjih modih ali pa manjši predelavi prvega dela, ki prihaja na konzolo Nintendo Switch.
Biti globalni vplivnež ni lahko delo, saj moraš svojim sledilcem ves čas dostavljati novo in zanimivo vsebino, drugače te ti zapustijo, takrat pa se lahko posloviš tudi od denarja pokroviteljev in partnerjev. Takšno življenje je še dodatno oteženo za tiste, ki so do svoje slave prišli na račun viralnega posnetka in poskušajo iz tega kratkega, a izjemno popularnega trenutka ustvariti celo kariero, takšen podvig pa je praktično nemogoč, saj preprosto ne moreš ves čas dostavljati viralne vsebine.
Krut svet viralne slave je spoznal dvojec “pevcev”, ki sta se predstavila pod imenom Island Boys, do medijske prepoznavnosti pa sta prišla zaradi svoje unikatne podobe in pesmi Island Boys, ki ni nek glasbeni fenomen, a je ravno dovolj preprosta, da se ti vrine v možgane, dokler se med sprehajanjem po stanovanju sploh ne zavedaš da si v brk momljaš refren pesmi.
Dvojec Island Boys je sestavljen iz bratov Frankyja “Kodiyakredd” Venegasa in Alexa “Flyysoulja” Venegasa, ki sta viralna postala konec leta 2021 in vse od tedaj se na vse načine trudita ostati v središču medijske pozornosti, kar je težko narediti, če nimaš nobenega talenta. Njuna stran na Wikipediji vsebuje cel kup zapisov glede njunega srečanja z roko pravice, saj sta bila večkrat obtožena pretepanja svojih deklet, nekdo pa je pri njima celo skril orožje, ki je bilo pred tem uporabljeno pri streljanju, ki je zahtevalo tudi smrtno žrtev v obliki 8-letne deklice.
Brata sta poskušala spočeti tudi nekaj drame z drugimi vplivneži, kar je vedno dober recept za nabiranje ogledov in Instagram všečkov. Eden od bolj bizarnih primerov se je denimo zgodil na podcastu Logana Paula, kjer sta zapustila mikrofone samo zaradi tega, ker je nekdo podvomil v njuno glasbeno kariero, še pred tem pa je eden od njiju grozil, da je član ulične tolpe in da se lahko zgodi kaj nevarnega. Glasbeno kariero sta poskušala preseliti tudi na oder, a ker petje v živo ne vsebuje posebnih učinkov, so ju gledalci hitro spljuvali z odra.
Island Boysa sta tako hitro začela izginjati iz oči javnosti, zato sta posegla po še zadnji, resnično obupani potezi. V začetku junija sta na Twitterju objavila sliko, kjer se skoraj poljubljata, čemur je seveda sledila zadnja postaja vseh obupanih viralnih osebnosti, ki želijo ostati relevantni in iz svoje pretekle slave izcuzati kakšen evro: OnlyFans.
Par je začel tam ustvarjati vsebino, ki je najprej vsebovala samo poljubljanje, po teh prvih posnetkih pa je Flyysoulja na TikToku priznal, da je gej. V intervjuju za TMZ je priznal, da se mu pri bratskem poljubljanju ne zdi nič napačnega, a stvari so od tam samo še napredovale. Glede na zadnji video YouTuberja MoistCr1TiKaLa sta brata od poljubljanja napredovala do medsebojnega oralnega zadovoljevanja, vsi vemo pa kaj je naslednja in še poslednja stopnja ustvarjanja takšne vsebine.
Potetovirana brata sta tako dosegla svoj namen in se zopet pojavila v novicah, seveda pa zadaj tiči dejstvo, da bomo tokrat verjetno še zadnjič govorili o njima, saj sta dosegla vrh kontroverze vsebine, ki ju ne bosta mogla več preseči. Pri tem svojem potovanju iskanja pozornosti še zdaleč nista edina in podoben primer lahko najdemo tudi na slovenskih tleh. Se spomnite Denise Dame, ki je včasih snemala dokaj zabavne skeče po YouTubu? Po nastopu na šovu Martića je tudi ona skočila v objem OnlyFansa, čemur so sledile radikalne plastične operacije, tole pa je njena finalna podoba.
Ste morda mlajši igralec, ki je že velikokrat od starejših igričarskih dinozavrov slišal hvale na račun serije strategij Age of Empires, a ti je bilo vedno odveč odšteti denar za nekaj, kar ti zna na koncu biti povsem tuje in neigralno? Potem imamo ravno zate in podobne misleče dobre novice, saj se je založnik Microsoft odločil olajšati življenje takšnim neodločnim in potencialnim novim igralcem, ki zdaj lahko Age of Empires brezplačno preizkusijo, brez da bi za to morali odšteti kakšen evro.
Na Steamu se je namreč pojavila nova verzija igre Age of Empires 3, ki omogoča omejen preizkus tretjega dela, ki morda res nikoli ni dosegel popularnosti dvojke, a vseeno je to kvaliteten naslov, ki je, tako kot drugi del, prejel predelavo Definitive Edition.
Namesto da bi dobili kakšen časovno omejen preizkus, se je Microsoft raje odločil izdelati nekakšno demo verzije igre, ki pa bo dinamično spreminjala vsebino. Od 16 civilizacij, ki jih vsebuje polna igra, tule najdemo samo tri, se bodo pa te dinamično izmenjavale, tako da bo vsak teden ena izginila in se bo namesto nje pojavila nova. Ta ljudstva lahko nato popeljete v večigralske obračune ali pa se v “Skirmishu” z njimi poigrate v enoigralskem načinu, kjer nasprotnika nadzoruje umetna inteligenca.
Poigrali se boste lahko tudi v kampanji, ki vsebuje tri poglavja Blood, Ice in Steel. Tu boste sicer dobili samo kratek predogled igranja, saj je moč odigrati samo prvo misijo znotraj prvega poglavja Blood, ta pa sledi dogodivščinam viteza Morgana Blacka.
Brezplačno verzijo igre lahko že zdaj začnete igrati na Steamu, medtem ko osnovna verzija igre stane 19,99 €. Age of Empires 3 je namreč naknadno prejel še kar nekaj dodatnih DLC-jev – zadnji od njih je Knights of the Mediterranean, ki je izšel lani in dodal cel kup nove vsebine, zase pa zahteva 9,99 €.
Igra Darkwood iz leta 2017 je ena tistih grozljivk, ki je kmalu po izidu dobila kultni status in takrat se je zdelo, da je pred razvijalcem Acid Wizard Studio svetla prihodnost, saj so že s svojim pionirskim projektom zadeli v polno.
A ta mali poljski studio po uspehu svojega prvega naslova ni začel jadrno napovedovati nadaljevanja, ampak je šel v povsem nasprotno smer. V bistvu je ob vrhuncu slave praktično izginil iz javnosti čeprav so vsi predvidevali, da delajo na svežem projektu, nikomur ni bilo jasno, kaj ta sploh je.
Skrivnost je bila končno razkrita junija, ko je Acid Wizard Studio napovedal igro Soccer Kids, ta pa se je odvijala sredi devetdesetih znotraj Poljske, spremljali pa bi zgodbo najstnikov, ki se v telovadnicah in zakotnih igriščih podijo za nogometno žogo in to v poteznem načinu. Soccer Kids je nekaj povsem drugačnega kot Darkwood, a v svetu iger niti ni nenavadno, da si po letih razvoja v enem žanru razvojna ekipa želi ustvariti nekaj povsem novega.
2/5 After we release it, we're going on hiatus for the forseeable future. We haven't been able to create a work environment that would not be destructive to our personal lives. Our families are our top priority and they should not be affected negatively by our work.
Vendar pa Acid Wizard Studio po večletnem zatišju kar noče nehati dostavljati presenečenja. Včeraj se je ekipa zopet oglasila, a tokrat novice niso tako prijetne. Razvijalec je najavil delo na posodobitvi 1.4 za igro Darkwood, ko pa bo ta končana pa se nameravajo umakniti na daljši dopust. Razvijalec je na Twitterju zapisal, da jim ni uspelo ustvariti delovnega okolja, ki ne bi kvarno vplival na njihovo zasebno življenje, zato se za nekaj časa preprosto poslavljajo od sveta iger. Predvidevajo, da zna ta dopust trajati med 5-10 let, nakar se bodo znova vrnili v svet iger z bolj osveženim duhom.
Roko na srce se tole sliši bolj kot zaprtje studia, le da si razvijalec noče priznati te resnice ali pa morda noče razburiti svojih oboževalcev. Takšna doba je dovolj obsežna, da si ljudje vmes poiščejo druge zaposlitve in ustvarijo ločeno življenje, ki ga potem ne moreš kar tako zapustiti – res dvomimo, da je Darkwood prodal dovolj kopij, da lahko ekipa samo na tem zaslužku živi naslednjih deset let.
Tezo, da se studio zapira, podpira tudi dejstvo, da je studio že govoril z drugimi talentiranimi razvijalci, ki bi radi spočeli nadaljevanje za Darkwood ali pa nadaljevali delo na Soccer Kids. Acid Wizard Studio očitno želi odprodati svoje obstoječe licence, saj se očitno ne namerava več vrniti v razvoj iger.
Kaj točno bo posodobitev 1.4 prinesla za Darkwood ni jasno, Soccer Kids pa bo očitno ostal ujet v svoji nedokončani demo verziji, ki jo lahko še vedno prenesete iz Steama.
Razvijalec NetherRealm Studios je po dolgem zatišju prejšnji mesec vendarle najavil nov del franšize Mortal Kombat, ki bo z imenom Mortal Kombat 1 ponastavila vse dogodke iz prejšnjih delov in se vrnila na sam začetek. V bistvu bomo skočili v drugo dimenzijo, kjer nas čakajo dobri stari obrazi že znanih borcev, le da se bo pri njih zgodovina soočenj razpletla malce drugače, zato bomo ugledali tudi povsem nova zavezništva.
Spremenjeni zgodovini navkljub pa bo Mortal Kombat 1 ohranil eno od bistvenih prvin te dolgotrajne serije in to je neverjetna brutalnost pri pretepanju, kjer se kosti lomijo kot zobotrebci in kri šprica v potokih.
NetherRealm nam je to dal vedeti že v prvem napovedniku, od uradne najave pa so spočeli še nekaj prikazov igranja in v enem od svežih napovednikov predstavili trojico likov: Ashraho, Reptila in Havika. Predvsem slednji predstavlja esenco novega Mortal Kombata, ki bo bolj krvav kot pa kadarkoli prej. Havikova posebna sposobnost je namreč hitra regeneracija delov telesa, kar posledično pomeni, da si tip rad odtrga svojo lastno roko in nato to uporabi kot bejzbolski kij, že v naslednjem trenutku pa mu roka zraste nazaj, tako da se lahko brez skrbi pretepa naprej. Potem je tu njegova veščina, ko nasprotnika zagrabi in mu v usta zbruha rdečo tekočino in na splošno Havik krvavi kot Nate Diaz ob koncu tretje runde.
Ashraha in Reptile sta prav tako impresivna pretepača. Reptile bo tokrat skakal med svojo humanoidno in plazilsko podobo, kar je resničen vizualni spektakel. Reptile je naravnost grozljiv, ko se spremeni v kuščarja, saj lahko nasprotnika zagrabi z repom in ga nato premetava po bojišču kot igračo, njegov Fatality pa je še posebej nagnusen, saj postane neviden in celo žrtev pogoltne in jo pregrizeno pljune nazaj ven, ubožec pa se medtem utaplja in kuri znotraj želodčne kisline.
Mortal Kombat 1 bo 18. avgusta držal zaprto beto, do katere lahko dobijo dostop vsi tisti, ki bodo igro prednaročili, medtem ko je končni izid napovedan za 19. september.
Potovanje čez Lužo v Združene države Amerike je velika stvar. Res velika stvar. Razsežnosti in epskosti moje odisejade se nisem zavedal vse do takrat, dokler nisem potovanja omenil naključno med prijatelji in takoj postal center pozornosti. Tudi ko je moja dekla omenila moje potovanje v famozni Los Angeles se je med njenii sodelavkami razširilo mišljenje, da mora biti njen tip neka velika riba, če pa lahko odide v to misteriozno deželo.
Seveda lahko zgornje vzamete samo na pol resno, a vseeno velja teza, da Amerika za Slovence velja kot nekakšna sveta dežela, ki si jo upamo obiskati samo preko filmov, samo tisti najbolj premožni in nori pa si upajo skočiti na drug kontinent. Samo vprašajte se, kdo bi vas bolj impresioniral: nekdo, ki vam pove, da se odpravlja v Avstralijo ali pa nekdo, ki gre obiskat Severno Ameriko?
VIDEO POTOPIS
No, jaz sem tu da vam povem, da takšno potovanje ni noben bav bav in da lahko nekdo skoči tja, pa četudi služi povprečno slovensko plačo. Namen mojega obiska Los Angelesa ni bil naključen, saj je naša stran HOPsi nameravala letos obiskati konferenco E3 in za te namene smo si že zgodaj rezervirali nastanitev in letalske karte, a na koncu je bila zadeva žal odpovedana, mi pa smo ostali s kartami in nastanitvijo, za vračilo denarja pa smo se lahko obrisali pod nosom.
Tako smo se odločili zadevo vseeno izkoristiti za dvotedenski izlet, vtise iz potovanja pa zapisati za tale potovalni blog, ki je podkrepljen tudi s slikami in daljšim videoposnetkom.
Začetek potovanja se je začel že davno pred tem, preden smo v kovček položili prve obleke, saj je Amerika povsem tuja dežela, ki zahteva tudi svoja pravila. Kot turistični novinec, ki je najdlje potoval do Grčije, so bila ta pravila in omejitve zame nekaj povsem novega in dokaj presenetljivega.
Seveda je prvi pogoj izdelava potnega lista, ki vam služi za identifikacijo čez mejo in tudi za potovanje znotraj Amerike. Naslednji korak je pridobitev vstopne vize, ki jo lahko pridobite izključno preko naslednje povezave. Zadeva ni preveč zakomplicirana, saj Slovenija spada v program Visa Waiver Program oziroma VWP, tako da samo izpolnite spletni vprašalnik ter skenirate potni list in nato samo še počakate na odobritev vizuma, kar traja nekaj ur ali pa kakšen dan. VWP je plačljiv, zadeva je nujna za vstop, pri odobritvi pa se lahko zakomplicira samo v primeru, da ste predtem potovali v kakšne države tipa Iran ali Sirijo.
Sam sem pred vstopom moral opraviti še cepljenje proti Covidu, vendar je bila kasneje ta zahteva odpravljena, tako da sem se špiknil po nepotrebnem.
Nato je treba poskrbeti za zavarovanje, saj vam evropska kartica tam ne bo veliko pomagala. Zavarovanje lahko uredite pri svoji lastni zavarovalnici, ki ima za te zadeve presenetljivo ugodne premije. Zavarovanje se deli na več stopenj in je nujno, saj so ameriške cene v zdravstvu naravnost nore in samo ena nočitev v bolnici brez zavarovanja vas lahko zlahka bankrotira.
S predpripravami še nismo zaključili. Če potujete v Los Angeles je skoraj nuja tudi rezervacija osebnega avtomobila pri servisih tipa Sixt, saj je javni potniški promet praktično neobstoječ in če nameravate obiskati več turističnih lokacij je avto še najbolj poceni – Uber in Lyft sta resda enostavna za uporabo a nista ravno poceni, stroški pa se ob obisku ZDA hitro začno kopičiti.
Še ena stvar: pred odhodom si nujno naročite e-sim kartico, ki bo delovala tudi v ZDA. Ko enkrat pristanete na ogromnem letališču LAX se stvari začno odvijati hitro, saj so vsi živčni, se prerivajo, zaradi česar tudi sam postaneš nestrpen. Brez navigacije preko Google Zemljevida hitro postaneš izgubljen, zato takrat e-sim kartica, ki omogoči 4 ali 5G nalaganje podatkov olajša glavobole in preko nje lažje najdete pot do cilja. Mimogrede: pozanimajte se o razdalji iz letališča do podjetja, kjer boste prevzeli najemniški avto. Sam tega nisem naredil, saj sem zmotno mislil, da je zadeva stran 5 minut, a je bila v resnici 45 minut peš, s tem da smo po pol ure beganja ugotovili, da sploh do tam ne moreš brez taksija ali avtobusa. Šele nato smo tam ugotovili, da prevoznik ponuja brezplačni prevoz z avtobusom od letališča do Sixta in nazaj.
12-urni neprestani let iz Dunaja zna biti na ekonomskih sedežih kar naporen. K sreči je bila ponudba filmov na letu kar konkretna.
Takšne predpriprave se morda zdijo dolgovezenje, a so nujne. Po 12-urnem letu se človek želi samo namestiti v apartma, zato potrebuje pri tem čim manj komplikacij in te se bodo zagotovo zgodile. Kljub temu, da smo avto vnaprej rezervirali in plačali, smo samo na Sixtu prebili eno uro. Kot prvo je bila tam gneča, kot drugo pa nam je želela prodajalka prodati boljše zavarovanje in neke pakete tipa navigacija v avtu, kar se je na koncu izkazalo za še enkrat dražje od paketa, ki smo ga rezervirali. Potem je treba čakati na avto, ga pregledati in se spoznati z vsemi pritiklinami avtomatskega menjalnika.
Nakar smo končno lahko odrinili na cesto in sredi Los Angelesa naleteli na skoraj povsem tuj svet cestišč. Za razliko od naših avtocest, kjer so tropasovnice pravi luksuz, so tam pet ali šest-pasovnice nekaj povsem običajnega. Razlog za to je preprost: Los Angeles sam vsebuje 3,8 milijona ljudi in ko se enkrat vsa ta masa spravi na ceste preprosto potrebuješ večpasovno povezavo, saj bi drugače vse skupaj ustvarilo kilometrske zastoje. Ti se sicer še vedno pojavljajo, a tudi med najhujšimi gnečami smo se vsaj malce premikali, tako da praktično nikoli nismo stali na mestu.
Je pa treba biti med vožnjo izjemno previden, saj vozniki ves čas menjajo pasove in to tako iz leve, kot tudi desne strani. Ena od zanimivosti, ki jo lahko spoznaš samo na cesti je dejstvo, da so ameriški smerniki tako rumene kot tudi rdeče barve. Tako včasih ne veš ali kdo zavira ali pa se želi nenadoma vriniti na tvoj pas. Vmes je treba spremljati še oznake za ceste, kjer ti včasih ne pomaga niti Google zemljevid, saj se preprosto znajdeš na napačnem pasu, pa čeprav si sledil navodilom. K sreči Amerika obožuje avtoceste, tako da tudi ob zgrešenem izvozu potrebuješ nekje tri minute da najdeš pot nazaj iz druge strani.
Prvo srečanje s cestišči Los Angelesa vas zna zaradi večpasovnih avtocest in rdečih smernikov kar pošteno presenetiti.
Za namestitev smo si izbrali varno sosesko, ki se nahaja znotraj občine Glendale. Namestitev prek Airbnb-ja je bila sicer malce dražja, a velja za varno sosesko, kar je za Los Angeles zelo pomembno. Govorimo namreč o Ameriki, kjer je lastništvo orožja in streljanje del vsakdana, zato je treba pametno izbrati prostor, kjer boste vsako noč legli k počitku. Soseske se namreč razlikujejo kot dan in noč, za to spremembo pa je včasih dovolj 10 minut vožnje. Nekaj časa se pelješ skozi ulice, ki jih krasijo lepo urejene zelenice, nakar začneš opažati, da je z vsako minuto okolica bolj zapuščena, nakar kar naenkrat prideš do neke meje, kjer zelenice izginejo, pred vsako hišo stoji ograja, okna vsebujejo rešetke, na semaforju pa se ob tebi sprehaja gola ženska, ki je več kot očitno na nekih trdih drogah. Zato je pametno vsako pot malce načrtovati in če je le možno se izognite južnemu delu in se po tamkajšnjih ulicah ne sprehajajte ponoči.
Kaj vam torej je za početi v Los Angelesu? No, veliko stvari, saj se nahajate v središču Kalifornije, tako da vam že samo velemesto ponuja veliko možnosti oddiha. Naša prva lokacija je bil obisk pomola Santa Monica Pier, ki se nahaja na slavni peščeni obali, ki smo jo gledali v seriji Obalna straža. Konec junija je bila voda in vreme na splošno še premrzlo za kopanje, a lahko se vseeno sprehodite skozi plažo, ki je dolga kilometre in vsebuje peš pot ali pa ločeno potko za kolesarje. Tudi Pier je zanimiv za ogled: navdušeno sem prepoznal kar nekaj lokacij, saj jih je v virtualno obliko verno preslikala nedavno izdana igra Dead Island 2.
Pomol Santa Monica Pier ponudi razgled na čudovito in kilometre dolgo kalifornijsko plažo.
E3 je resda odpadel, a ne povsem. Uspelo se nam je namreč vriniti na konferenco Summer Game Fest. Naša novinarska prepustnica nam je pridobila dostop do brezplačne hrane in jedače ter posebnih sedežev, tako da smo imeli lep pogled na dogajanje. Nekaj posebnega je sedeti v publiki, ki je polna navdušenih igričarjev in nato nekaj metrov od sebe stran gledati igričarske legende kot so Ed Boone, Todd Howard in Phil Spencer ter si deliti streho z legendarnim Nicholas Cageom. Žal nam naša prepustnica ni dovolila fizičnega preizkusa iger in pri prihodu na lokacijo YouTube Theatre smo presenečeno ugotovili, da je sicer resda vstopnica za novinarje zastonj, a je treba za parking odšteti 50 dolarjev.
Naslednji dan smo se odpravili v Getty Center, ki omogoča ogled stotin in stotin slik slavnih umetnikov, vstop v vse to pa je popolnoma brezplačen, na vrh hriba pa se odpeljete preko posebnega vlakca. Zadeva je odlična za vse tiste, ki ste zaljubljeni v umetnine iz prejšnjih stoletij, a če vam te zadeve ne dogajajo, potem boste iz izkušnje potegnili bolj malo, se je pa zabavno sprehoditi vsaj skozi vrt in uživati v razgledu.
Getty Center je za obisk brezplačen, boste pa morali odšteti za parkirnino.
Tisti pravi razgled boste dobili ob obisku observatorija Griffith. Tudi tja se bo treba odpeljati z avtom, ki smo ga pustili ob cesti, nakar je sledil vzpon na klanec. Strmina ni prevelika, na koncu pa boste nagrajeni z res čudovitim in obsežnim pogledom na Los Angeles, zraven pa vam bodo vodiči razkazali nekatere zanimivosti naše galaksije in na kratek način razložili razliko med plimo ter oseko.
Noben obisk Los Angelesa ne bi bil pravi, če vas pot ne bi vsaj enkrat odnesla v Hollywood. Vendar pa imejte pričakovanja v mejah normale, saj je tam resda veliko ljudi, a namesto Hollywoodskega glamurja vas bo pričakala revščina in veliko vonja po urinu. Slavni pločnik z zvezdami največjih igralcev je poseljen s prodajalci raznorazne robe in maskotami, ki vas vabijo na slikanje, nakar želijo iz vas zvabiti denarce. Gneča je ogromna in pametno je imeti denarnico ves čas nekje na varnem mestu, saj se vas drugače lahko hitro polastijo grabežljive roke. Hollywood ti želi po eni strani pričarati magičnost filmskega sveta, saj te na ogromnih plakatih in panojih pozdravljajo slavni igralci, nato pa iz pločnika zvezd zaviješ eno ulico navzdol in sredi pločnika dobesedno leži brezdomec, ki se trese zaradi neke neznane droge. Glede na to, da mu je nasproti stala skupina delavcev, ki se nanj ni ozirala sploh, lahko iz tega sklepam, da je to dokaj običajen pojav.
Slavni pločnik z zvezdami v Hollywoodu vsebuje ogromno prodajalcev robe in brezdomcev.
Tudi Hollywood ponuja nekaj zanimivih lokacij za ogled. Najprej smo skočili v lokal Hard Rock Caffe, ki na stenah vsebuje kar nekaj avtentične robe slavnih glasbenikov, nakar smo se odpravili še v slavni muzej voščenih lutk Madam Tussauds. Voščene lutke slavnih pevcev in igralcev so na trenutke res strašljive, zanimivo pa je tudi dejstvo, da so narejene v pravem merilu, zato sem bil kar presenečen, kako majhna je v resnici Ariana Grande. Kar je dobro pri vseh teh lutkah je dejstvo, da so vse postavljene tako, da lahko z njimi spočneš odlične selfije za družabna omrežja. Pri muzeju me je razočaralo samo dejstvo, da so nekatere lutke preprosto bolj poustvarjene kot nekatere druge in čeprav je denimo Leonardo DiCaprio takoj prepoznaven, se preprosto ne more primerjati s kakšnim Jackom Nicholsonom. Zaradi nekega razloga nam je bila ponujena vstopnica, ki je ponujala še dodatno 4D Marvel predstavo, a ta je bila bolj kot ne patetična: celotno gledališče je delovalo zastarano, gledali pa smo neko risanko s 3D očali iz prejšnjega stoletja.
Muzej voščenih lutk Madam Tussauds ponuja ogromno lokacij za ustvarjanje odličnih selfijev.
Hollywood lahko spoznate tudi izza kulis. Za te namene smo si naročili turo skozi studie Warnerja Brosa, kjer vas posadijo na majhen odprt avtobus, nakar vas ponosna vodička zapelje skozi dejanske lokacije, kjer so posneli nekaj najbolj slavnih serij in filmov. Tole je raj za tiste navdušene nad serijami Gilmorjeva dekleta in Prijatelji – še posebej slednji so pravi ponos Warner Brosa in ima za to čisto svojo lastno trgovino. Čaka vas ogromno slikanja lokacij in raznih predmetov in preoblek iz filmov, svoje prostore pa vsebujejo tudi superheroji iz DC-ja, Harry Potter in Igra prestolov.
Po nekaj dneh bivanja znotraj mesta so nas začele zanimati tudi stvari izven njega, saj smo želeli obiskati tudi druge turistične točke, ki se nahajajo v bližini. Vendar pa je Amerika ogromna in stvari, ki na zemljevidu izgledajo blizu, v resnici zahtevajo ure in ure vožnje.
Še najbližje nam je bilo mesto San Diego, ki vsebuje tudi slavni morski park SeaWorld. Vstopnica zanj je bila peklensko draga: več kot 100 dolarjev na osebo, vendar pa je to po drugi strani izkušnja, ki je ne doživiš skoraj nikjer drugje na svetu. Nujen je ogled predstav z orkami in delfini, ki so spočeli takšen nastop, da sem ob njihovi pameti in iztreniranosti naravnost obnemel. Nakar sem obiskal še del s tjulnji, prisrčnimi pingvini, morskimi psi in flamingi, ki jih je dobesedno stotine. Park ponuja tudi razne zabavne vožnje kot je vlak smrti in za malčke je rezerviran poseben prostor s samosvojo zabavo, tako da lahko družine tule mimogrede preživijo cel dan.
SeaWorld ni poceni, a ponuja res odlične predstave in ogled raznovrstne morske favne.
SeaWorld je od Los Angelesa oddaljen nekje 2 uri in pol, nakar se začne za ostale zanimivosti čas vztrajno večati. Želeli smo denimo obiskati slavni kanjon Grand Canyon, a do tam je treba v najboljših pogojih voziti nekje 8 ur. Za takšno potovanje je smiselno edino to, da vmes dvakrat prespiš v Las Vegasu, to pa ni ravno poceni, saj smo imeli rezervirano hišo v Glendalu in bi zato moral namestitev plačevati na dveh različnih točkah. Zato smo se raje odpravili v park Joshua Tree, ki ravno tako ponuja puščavsko okolico, le da je od Los Angelesa oddaljen dobri dve uri.
Park Joshua Tree je v bistvu ogromna skalnata puščava, ki vas zna hitro spomniti na nekaj, kar ste videli v seriji Kriva pota.
To ni takšen park, ki bi ga prehodili v kakšni uri ampak titanska površina, z raznimi potkami, med temi pa se je treba voziti z avtom, saj te drugače vročina naravnost ubije. Pametno je zatorej imeti poln tank goriva in lepo zalogo vode, saj je tole dejanska skalnata puščava, kjer se kakšen preveč pogumen plezalec tudi rad izgubi. Potke so sicer lepo označene in ponujajo lepe razglede, Joshua Tree pa se je pojavil tudi v raznih filmih in serijah – nam je verjetno najbolj znana epizoda iz serije Big Bang Theory, ko se Leonard, Raj in Howard odpravijo opazovati zvezde, nakar postanejo zadeti od sumljivih piškotov.
Naš naslednji cilj je bil slaven park Yosemite National Park, a proti koncu izleta smo res že imeli počasi poln kufer neprestane vožnje. Kar sem se med urami vožnje po cestah skozi Kalifornijo naučil je to, da ima Amerika ogromno osupljivih prizorov, ki jih uzreš že med vožnjo, a ker je pokrajina tako ogromna se stvari razvlečejo. Primer: pelješ se po cesti in se zapelješ skozi zanimivo in prostrano gorovje. Najprej si očaran, čez 15 minut še vedno debelo gledaš, čez eno uro ga imaš že vrh glave, po dveh pa si vesel, ko končno lahko ugledaš nekaj novega.
Kar pošteno zaboli, ko se pelješ nekaj ur za ogled najvišjih dreves na svetu, nakar je park zaradi nedelujoče ceste praktično popolnoma odrezan. Smo si pa lahko vsaj ogledali tele osvežujoče brzice.
Zato tudi te dolge vožnje kmalu izgubijo svojo privlačnost in čez čas se ti tako res več ne da voziti ure in ure. Namesto Yosemita smo si tako raje izbrali bližji Sequoia National Park, ki je ravno tako zanimiv in vsebuje drevesa sekvoj – med njimi se najde tudi drevo General Sherman, ki s svojimi 83 metri velja za najvišje drevo na svetu. Žal smo imeli ravno to smolo, da smo po treh urah vožnje do cilja na koncu dobili tablo z opozorilom, da je cesta zaprta, zaradi česar je odrezanega 3/4 parka, tako da smo na koncu gledali nek šibek slap ter se malce sprehodili po gozdu, a sekvoj nismo ugledali.
Petersen Automotive Museum je raj za vse navdušence nad štirikolesniki.
Za zadnji dan našega obiska Kalifornije smo se vrnili nazaj v osrčje Los Angelesa. Obiskali smo muzej avtomobilov Petersen Automotive Museum, ki je naravnost titanski in je raj za vsakega oboževalca štirikolesnikov. Za ogled je na voljo stotine avtomobilov, ki so jih na ogled postavili nekateri zasebni zbiratelji, obseg avtomobilov pa zajema praktično vse čase avtomobilske industrije, vmes pa lahko pokukate tudi v prototipne avte, ki so bili na voljo izključno v filmih. Eno celo nadstropje je rezervirano samo za Teslo in njihove iznajdbe tipa Cybertruck in roboti Tesla Bot so tu prisotni v fizični obliki.
Od večjih izletov smo s tem zaključili, tako da je zdaj čas, da nekaj besed namenimo tudi vsakdanjim opravkom. Hrana v Los Angelesu niti približno ni poceni, med sprehajanjem po mestu pa niti nismo naleteli na kakšne klasične restavracije, kjer bi bila zunaj postavljena terasa in bi lahko užival v raznovrstni hrani. Zato smo se največ zanašali na dostavo hrane preko servisov UberEats, za katerega je pametno pred tem aktivirati telefonsko številko. Dostave ponujajo tudi razne akcije in popuste, ki nekoliko zmanjšajo cene, a tudi s temi boste za kosilo dveh oseb, z dostavo in seveda napitnino odšteli nekje 40 dolarjev.
Marihuana je tu povsem legalna, tako da jo boste vohali povsod – na plaži je njen vonj praktično konstanten in se nanj kmalu navadiš.
Napitnina je še en vidik s katerim se je med obiskom Amerike preprosto treba sprijazniti. Celotna kultura tam je namreč obrnjena tako, da ti nihče noče od začetka povedati, koliko kakšen izdelek stane. V restavraciji moraš tako vsaki stvari naknadno prišteti 15 %, še huje pa je v trgovinah z elektroniko, kjer imaš na policah zapisane cene, ki pa nimajo prištetega davka. Morda so stvari na koncu resda cenejše od slovenskih, a tu vsaj takoj vem, kolikšna je cena izdelka, takoj ko ga vzamem iz police, ne da me potem na blagajni stisne panika.
Kalifornija je znana tudi po temu, da je marihuana pri njih legalna. To prebivalci pridno izkoriščajo, zato vas bo praktično vonj trave zasledoval kamorkoli, pa tudi če se peljete sredi avtoceste.
A morda največji minus Los Angelesa je umazanija. Pridejo trenutki, ko se sprehajaš po ulicah velemesta kot ti zaradi smeti postane enostavno slabo, vse to pa pospremi še vonj po urinu, ki je redno prisoten na vsakem malce manj obiskanem pločniku. To je tisti manj bleščeči vidik ZDA, ki ga najdeš tudi na cesti, saj sem prepričan, da imajo Američani en pas ceste namenjen samo temu, da lahko gor odlagajo smeti, saj toliko odvrženih vrečk, plastenk in delov olupljenih gum nisem videl nikjer v življenju. Potem so tu še brezdomci, ki jih je ogromno in si na nekaterih mostovih postavijo svoje šotore in na teh mestih se rodi praktično malo naselje ljudi, ki jim pomagati noče nihče več.
Los Angeles ima svoje minuse, a pridejo trenutki, ko ostaneš brez besed in samo uživaš v razgledu.
Zato je pravilna teza, da se v Ameriki ne cedita med in mleko in večkrat sem začutil domotožje po naši mali deželi, ki je neprimerljivo bolj čista in v kateri lahko odprem pipo in si brez skrbi natočim kozarec pitne vode.
A kakor so ZDA mestoma nečiste in se ne počutijo varne, vsake toliko naletiš na magične razglede in kraje, ki te resnično očarajo in vzamejo sapo. Tamkaj najdeš stvari, ki ne obstajajo nikjer na svetu in si jih boš zapomnil za celo življenje – pa naj so to veliki trenutki, kot je panoramski razgled celotnega mesta Los Angeles ali pa majhni kot je gledanje avtomobilov na avtocesti, kjer se vsi požvižgajo na omejitve in se okoli peljejo z mini dirkalniki. Vsekakor je to izkušnja, ki bi jo priporočil vsakemu in jo že zdaj ponosno obnavljam vsakemu prijatelju, ki ima 5 minut časa in je dovolj zapomljiva, da jo bom enkrat v prihodnosti razlagal tudi svojim potomcem.
