Razvijalec Arkane Studios je sestavljen iz talentiranih ljudi, njihova največja moč pa je ustvarjanje res imerzivnih igralnih izkušenj, katere odlikujejo mojstrsko oblikovane stopnje, dobra zgodba in dokaj unikatne igralne mehanike, ki vam omogočajo doseg cilja na več različnih načinov.

Problem njihovih kritiško dobrih sprejetih naslovov pa je to, da jih ljudje nočejo kupiti. Igre kot so Dishonored in Prey so resda odlične, a niso poceni, založnik pa seveda želi iz leta razvoja potegniti nekaj dobička. Zato je bil Arkane prisiljen v inoviranje, ki bi njihove igre približale masam. Njihov zadnji naslov Deathloop je veliko poudarka dal na skupinsko preigravanje, žal pa so zaradi tega trpele ustvarjene stopnje in sama zgodba, pred kratkim izdani Redfall pa je še bolj zavil v večigralsko plat in zaradi tega postal igra, ki pa je izgubila vse tisto, kar je včasih krasilo Arkanove izdelke in dobili smo samo še eno sodelovalno prvoosebno streljanko, brez prave identitete, ki je generična in prežeta s tehničnimi pomankljivostmi.

VIDEO RECENZIJA

Razvojna ekipa: Arkane Studios
Založnik: Bethesda
Platforme: PC, XSX
Nakup: Steam
Datum izida: 2. maj 2023
Igrano na: PC

Kaj točno je šlo narobe pri razvoju tega projekta ni znano, a očitno je šlo po zlu veliko stvari. Ko je Arkane prvič najavil Redfall, se je premisa slišala zanimivo: opuščeno mestece, ki so ga povsem zavzeli vampirji in je za vedno odeto v sončni mrk, medtem ko bo na nas, da mesto postopoma raziščemo in razkrijemo glavne zlobce, nakar ljudi rešimo izpod krempljev krvosesov. Dodajte k temu Arkanov občutek za oblikovanje intrigantne zgodbe in dobro zamišljeno mapo, ki omogoča več poti do izbranega cilja in čisto lahko bi dobili igričarsko klasiko, ki bi morda malce spominjala knjigo Salem’s Lot, ki jo je leta nazaj spisal Stephen King.

Ni dvoma, da se je Arkane zgledoval po tej štoriji, saj je sam font igre prepoznaven in je skoraj enak tistemu, s katerim se podpisuje King. Žal pa Arkanova fabula ni niti približno tako zanimiva in jo je v bistvu kar težko spremljati, saj ti je za dogajanje po nekje prvi vmesni sekvenci skorajda povsem vseeno.

Na začetku se spoznamo z zapletom: mesto Redfall se je znašlo v težavah, saj so ga obsedli vampirji, ki so poleg tega blokirali sonce, edino odrešitev pa lahko prinesemo mi. Na začetku si tako lahko izberemo enega od parih predsestavljenih likov, ki vsebujejo svoje posebne lastnosti in osebnosti, vendar pa jim ne moremo oblikovati frizure ali pa jim na glavo povezniti kakšno pokrivalo. Ko svojega junaka izberemo je vse nared za začetek igranja, ki ga pričnemo na krovu prevrnjene barke, nakar se moramo prebiti do prvega zatočišča preživelih, ki so seveda nujno potrebni naše pomoči.

Začetni vtisi z igro niso bili dobri, saj se je moj lik zbudil iz nezavesti in v prvih sekundah so me udarile sličice na sekundo, ki so zgrmele na številko manj od 10. Hitro sem ugotovil, da je bila to moja napaka, saj je bila ločljivost nastavljena na 4K, moja grafična kartica RTX 3070 pa temu očitno niti približno ni bila kos, zato sem ločljivost zmanjšal na nekaj bolj normalnega, spustil grafične nastavitve na Medium in si zraven še vključil DLSS. Rezultat vsega tega še vedno ni bil dober, saj je igra imela ogromno težav z držanjem neke normalne ravni sličic na sekundo, saj so te padale ob vsakem vstopu na neko novo območje, kjer je bilo spet treba naložiti nove senčnike.

Situacija je mestoma postala celo neigralna, saj so ti padci med bojem dejansko povzročili kar nekaj smrti, spreminjanje grafičnih nastavitev pa ni imelo nekih večjih posledic. Bethesda nam je priskrbela kopijo za opis pred izidom in vmes smo očitno dobili nek popravek, saj se je situacija nato nekoliko popravila, vendar ne povsem. Igra ima še vedno probleme z izrisovanjem tekstur, saj te včasih ostanejo v nizki ločljivosti, vsake toliko pa se tudi kakšna stvar sploh ne izriše. K sreči nekega rušenja nisem zabeležil, kar je vsaj en plus, a po drugi strani je strojna zahtevnost igre v čistem nasprotju s tem, kar vidimo.

Arkane sicer nikoli ni bil znan po nekih res grafično naprednih izdelkih, a tole je morda njihov najbolj grd naslov do sedaj. Teksture so zastarele, animacije obrazov skorajda ne obstajajo, prav tako pa se nekaj čudnega dogaja s proporci NPC-jev, ki vsebujejo naravnost titanske dlani. Moti tudi fizika sveta, ki je praktično neobstoječa, saj je vse v svetu statično in neuničljivo – razbiti ne morete niti vetrobranske šipe na avtu. Dodajmo k temu še grafične hrošče, kot je nenormalno migetanje senc in ven dobimo res nezadovoljivo sliko.

Ko bi bila vsaj akcija kaj boljša, a žal tudi tule stvari pogrnejo. Med raziskovanjem sveta boste morali opravljati slabo zastavljene glavne in stranske naloge, ki so v bistvu videti kot nekaj, kar bolj spada v tip igre Left 4 Dead. V glavnem boste pobijali določene tarče, pobirali rumeno svetleče predmete ter odklepali razna zatočišča, ki vam nato ponudijo dodatne stranske naloge. V bistvu te naloge niso stranske, saj so v bistvu nujne, saj lahko samo preko njih naberete lobanje preko katerih nato odklenemo dostop do tistega glavnega vampirja, ki je zasužnjil celo mesto. Edini pravi stranski opravki so gnezda vampirjev, ki nas preselijo v ločeno temnico, tam pa je treba uničiti srce, ki nato vampirje za določen predel naredi šibkejše.

Problem tiči v temu, da nič od tega naštetega ne predstavlja neke prave zabave. Sovražniki se delijo na človeške pripadnike kulta vampirjev in same krvosese, oboji pa so smešno nenevarni. Običajne sovražnike krasi res katastrofalna umetna inteligenca, ki se zanaša na to, da osebe proti vam pošilja v ravni črti, vi pa jim preko arzenala, ki ga tule sestavljajo standardna pištola, puška, brzostrelka in snajperica odstreljujete glave in se ne sekirate preveč glede težavnosti. Vampirji so malce težji, a če si med igranjem pridno menjate orožja na močnejše verzije, tudi pri njih ne boste imeli kakšnega večjega problema. Edini trik pri njih je dejstvo, da jih je treba na koncu še usekati s kolom v srce, pri spopadanju z njimi pa nalogo še bolj poenostavita orožji izstreljevalnik kolov in UV Beam, ki jih izniči s svetlobnim žarkom.

Težavnost je res nizka ali pa povsem neuravnotežena. Res edini večji izziv je uničevanje gnezd, ta pa so sestavljena iz nekje treh različnih map, ki se prav hitro začnejo ponavljati. Tam igra nad vas pošlje naravnost noro število vampirjev, saj vas naenkrat napade 6 ali več napadalcev, ki se poleg tega teleportirajo in vas preprosto preplavijo, ko pa umrete se samo prežarčite nekaj metrov nazaj in izgubite nekaj denarja, nakar poizkusite izziv opraviti znova. Strelska akcija je edini način spopadanja, saj Arkane ni vgradil nobenih mehanik tiholazenja, čeprav niso redki trenutki, ko bi ravno na takšen neopazen način lahko rešili kakšno zagato.

Ko smo že pri streljanju, občutek tega je res reven. Orožja nimajo nobenih povratnih učinkov, tako da je občutek streljanja s puško ali pa snajperico praktično identičen. Vsak od junakov ima sicer svoje posebne veščine, kot je denimo nevidnost ali pa raziskovanje okolice preko vrane, med igranjem pa pridobivamo tudi stopnje. Vendar pa nič od tega ni res vredno izpostavljanja: pri nadgrajevanju tiste res zanimive zadeve dobimo takoj na začetku, nakar pike vlagamo v traparije tipa količina streliva za posamezno orožje, ki ga lahko naenkrat nosimo s sabo.

Redfall se zdi kot igra, ki jo je nekdo spočel samo zato, da je izpolnil pogodbo v nameri dostavljanja funkcionalnega izdelka, ki za zabavo ponudi nekaj ur, nakar se začne ponavljati vse do samega konca, igralca pa mine potrpljenje že veliko prej. Redki so tule trenutki, ko dejansko vidimo talent tega razvijalca, saj moramo ves čas strmeti v več kot očitno nedokončane ideje, igra pa se zdi tudi kot rezultat nečesa, ki mu ni bilo ponujenega ne dovolj časa, ne denarja. To je žal igra, ki je ne bo mogel popraviti noben popravek, saj bi bilo za kaj takšnega treba zadevo ponovno postaviti od temeljev navzgor in je hkrati naslov, ki se ga že naslednji mesec ne bo spomnil nihče več.

Res škoda in bojim se za prihodnost tega talentiranega studia, ki je zmožen pokazati veliko več, če ga založnik Bethesda ne bi stalno rinil v naloge, za katere preprosto ni bil nikoli namenjen.