Potezna strategija Jagged Alliance je igralce navduševala v devetdesetih, saj smo takrat dobili zanimiv izdelek, ki nam je ponudil 60 najemnikov, na nas pa je bilo sestaviti pravo ekipo s katerimi smo se potem podali na različne misije. A vse ni bilo tako preprosto, saj se nam ni bilo treba samo ukvarjati z agresivnimi napadalci, ampak tudi z osebnostmi vseh teh najemnikov, saj je vsak od njih imel svoje želje in če teh nismo upoštevali, potem tudi oni niso ubogali naših ukazov.
Jagged Alliance je nato dobil nadaljevanje, ki ga mnogi označujejo za vrhunec serije, saj so bile vse mehanike igre izostrene in resnično zabavne. Serija je nato dobila še nekaj nadaljevanj, a nobeno od njih ni nosilo uradne številke tri in vsi ti odvrtki so bili igralno dokaj medli.
Bolgarski studio Haemimont Games pa je nedavno pogumno napovedal uradni tretji del in zanj izdal tudi prvi napovednik. Razvijalec obljublja, da bo nova igra nosila vse slavne pritikline predhodnikov, tako da bomo zopet najemali vojake, te trenirali in jih popeljali na raziskovanje obširnih map, kjer bo treba do vseh nasprotnikov in pasti pristopiti sila taktično.
Prvi napovednik nas je hudo spomnil na serijo XCOM, kar seveda ni nič napačnega, a upamo, da se bo razvijalec res držal izvirne vizije prvih dveh delov in ne bo preveč zataval v norost. Na žalost datuma izida še nimamo, a medtem lahko na Steamu prvi del Jagged Alliance 1: Gold Edition dobite povsem brezplačno.
Kot velik oboževalec razvijalca Arkane, ki se je podpisal pod nekaj mojih najljubših naslovov, med katere zagotovo štejem oba Dishonoreda, še bolj pa čislam njihov zadnji projekt Prey, nad njihovo najnovejšo igro Deathloop na začetku nisem bil preveč navdušen, a bolj ko sem se spustil v objem dotične igre, bolj mi je začela postajati všeč. Zato je treba na začetku postaviti opozorilo: čeprav se vam lahko zdita prvi dve uri hudo zmedeni in malce dolgočasni, ne obupajte, saj se bodo delčki sestavljanke počasi sestavili in pred vami se bo prikazala ena bolj originalnih igralnih izkušenj zadnjih let.
Razvojna ekipa: Arkane Studios Založnik: Bethesda Platforme: PS5, PC Steam:Povezava Datum izida: 14. september 2021 Cena: 59,99 €
Zvrst: prvoosebna streljanka
VIDEO RECENZIJA
Zgodba nas postavi v vlogo jeznega temnopolteža Colta, ki se je znašel v pošteni zagati. Ne ve kdo je, kje je in zakaj je tukaj, vse kar mu je jasno je to, da ga poskušajo vsi ubiti in da mu preko radia neprestano utruja neka tečnica z imenom Julliana. Zadeva se še dodatno zaplete, ko Colt ugotovi, da preprosto ne more umreti. Ob vsaki smrti se namreč znova zbudi na isti plaži, brez vse nabrane opreme in vse kar mu je ostalo je nabrano znanje iz prejšnjega dneva. Coltu kmalu postane jasno, da se je znašel v časovni zanki, pobeg iz nje pa ne bo tako enostaven kot nam je leta nazaj namignil Svižčev dan.
Colt namreč lahko iz zanke pobegne samo tako, da pobije 8 posebnih tarč, ki jih najdemo na otoku, a vse te mora izničiti v enem dnevu. Ko je večera konec se namreč zanka ponovi in znova se znajdemo na plaži, ves trud iz prejšnje zanke pa je šel v nič. Da bi bila zadeva še dodatno otežena, je vsaka od teh tarč na voljo samo ob določenem dnevu dela: zjutraj, opoldne, popoldne ali pa zvečer. Na voljo so štiri različne lokacije in na nas je, da ob pravem času stopimo na pravo območje, vendar je na začetku preprosto nemogoče vseh 8 tarč ubiti naenkrat. Zato je naša glavna naloga, da skozi zanke in manipulacijo teh vse naše izbrane žrtve pripeljemo na isto mesto in jih tako z enim mahom odpravimo in se tako končno rešimo zanke.
Te ogromne plavajoče besede niso uporabniški vmesnik, ampak del sveta, ki jih Colt tudi komentira.
Ob začetnih urah mi je hitro postalo jasno, zakaj je Deathloop potreboval toliko napovednikov pred izidom, saj je ukvarjanje s časovno zanko izjemno težko povsem razjasniti. Zadevo je najbolje preizkusiti in celo ob sami praksi se boste na začetku praskali po glavi. A ne traja dolgo, preden vam v glavi klikne in končno povežete vse koščke v jasno sliko, ki je presneto slastna in povsem drugačna od prejšnjih Arkanovih izdelkov.
Deathloop morda vizualno res spominja na Dishonored in čeprav si igri delita veliko podobnosti, se v marsičem tudi pošteno razlikujeta. Deathloop je namreč veliko bolj akcijski in čeprav se lahko po stopnjah še vedno smukamo in prikrito odstranjujemo nasprotnike, ta pristop ne obrodi vedno sadov, zato bo do rešitve včasih treba pristopiti bolj konkretno in nasilno.
Julianna je naš zaprisežen sovražnik in je edina poleg Colta, ki se zaveda dogodkov iz prejšnje časovne zanke.
Ena od poglavitnih razlik pri igranju v primerjavi z drugimi prvoosebnimi streljankami je izostanek shranjevanja. Colt ima posebno moč, ki mu omogoči tri življenja v eni zanki. Če nas ubijejo, se bomo ponovno prebudili nekaj metrov od prejšnje lokacije, a če umremo še dvakrat, je zabave konec, zanka se ponastavi in zopet se rodimo na plaži. To da igranju rougelite občutek, izostanek shranjevanja pa povsem spremeni naš pristop do igranja. V praksi to pomeni, da ob prikritem smukanju in našem odkritju iz strani nasprotnika ne bomo mogli spet naložiti položaja in poskusiti znova, ampak bo treba nadaljevati z igranjem, tako da bomo bodisi zavihteli orožje ali pa pobegnili nekam stran in počakali, da se situacija pomiri.
Naša potencialna smrt ima lahko tudi bolj boleče posledice. Med igranjem boste namreč začeli nabirati posebno surovino, ki vam med zankami omogoča infuzijo nabranih orožij in sposobnosti, ki jih lahko nato prenesete v naslednjo zanko. To je izjemno dragocena surovina, ki spominja na tiste duše iz Dark Souls naslovov, tako da je pametno ob smrti obiskati našo prejšnjo lokacijo in prevzeti nazaj nabrano bogastvo. Če nam zmanjka vseh življenj, potem se moramo posloviti tudi od vse nabrane surovine in potovanje bomo morali začeti znova.
Vihtenje dveh orožij poskrbi za večjo škodo, a hkrati tako ne moremo hitro uporabiti posebne moči.
K sreči te surovine ne zmanjka hitro in nabiramo jih lahko preko srkanja določenih predmetov, cel kup pa jih dobimo tudi od tistih prej omenjenih osmih šefov. Tu zobe pokaže tudi Julianna, ki lahko naključno skoči v naše opravljanje kampanje in je posebej močan nasprotnik, ki na sebi nosi cel kup surovin in drugih priboljškov. Posebnost Julianne je dejstvo, da jo lahko nadzoruje tudi kakšen drug igralec, ki vam lahko pride ponagajat v vašo kampanjo, kar da igranju še eno dodatno noto hude nevarnosti. V Julianni se boste lahko preizkusili tudi vi in res je zabavno napadati druge igralce in jim tako pokvariti izkušnjo, zraven pa boste dobili tudi nekaj surovin. Preden skočite v kožo Julianne je dobro najprej preigrati kampanjo, saj boste takrat bolje seznanjeni z izjemno razvejanimi stopnjami.
Arkane je mojster sestave stopenj in svoj talent so v Deathloopu pripeljali do maksimuma. Vsaka regija je unikatna in vsebuje cel kup ulic, streh, na pol odprtih garažnih vrat in oken ter podzemnih prehodov. Te stopnje se še dodatno spremenijo glede na del dneva, ob katerem jih obiščemo in zvečer bo plazenje naokoli še bolj oteženo, saj so naši nasprotniki bolj pozorni, vse naokoli pa nas čakajo še laserji z eksplozivom. Tem se pridružujejo še samodejne strojnice in kamere, ki jih shekamo in obrnemo sebi v prid. Stopnje vsebujejo cel kup skrivnih kotičkov in zaklenjenih omaric s kodami, vendar pa vseh ne boste zmožni odkleniti na mestu, saj boste morali najprej geslo dobiti v drugem delu dneva.
Infuzija orožij in posebnih sposobnosti je pomemben korak k temu, da vsak dan začnemo močnejši kot prej.
Vseh nalog se je pametno najprej lotiti prikrito in tu kakšnih posebnih težav ne boste imeli, saj je umetna inteligenca nasprotnikov dokaj zabita. Včasih stojite praktično pred njimi in vas ne bodo opazili, nič pa nimajo proti, če jim meter stran odstrelite kolega. Svojo butavost pa nadomestijo z izjemno natančnim merjenjem in za našo smrt je dovolj samo nekaj natančnih strelov. Odpornost si povečamo z nabiranjem posebnih priveskov, ki nam izboljšajo vzdržljivost, povečajo hitrost obnavljanja zdravja in poskrbijo za hitrejši tek. Enako izboljšujemo raznovrstna orožja, ki se delijo na kakovost in tista bolj poceni se rada sredi akcije zataknejo.
Prehajanje med stopnjami popestrijo še posebne moči, ki jih navadno dobimo od ubitih šefov. Nekatere od teh precej spominjajo na Dishonored specialke, kot je denimo hitro teleportiranje naokoli in začasna nevidnost ter jedijevsko razmetavanje nasprotnikov naokoli. Tako kot vse ostalo lahko tudi te posebne moči nadgradimo, naenkrat pa s sabo vzamemo dve posebni sposobnosti.
Ponoči zadeve postanejo težje, a nekatere tarče so dosegljive samo takrat.
Igra navduši tudi na tehničnem področju. Unikatna zlato rjava podoba da igri prav poseben izgled in Arkane si je na artističnem vidiku res dal duška: tako pri Coltu, Julianni, nasprotnikih in samih stopnjah. Glede vizualne plati bi morda potarnal samo nad bolj slabo označenimi predmeti, s katerimi lahko interaktiramo, saj se ti praktično ne ločijo od okolice. Razvijalec je tudi dobro izkoristil napredne karakteristike PlayStation 5 ploščka DualSense in igranje v 4K ločljivosti pri 60 sličicah na sekundo je prava paša za oči. Pozorni bodite le PC igralci, saj slišim poročila o bolj slabi optimiziranosti. Na koncu moram dodati še odlično glasovno podajanje, saj sta Colt in Julianna odigrana naravnost perfektno in nad Coltovim bentenjem se boste velikokrat glasno nasmejali.
Deathloop je tako resničen kandidat za igro leta 2021. Malce neroden začetek kmalu pozabimo in na voljo nam je več kot 20 ur unikatne zabave, ki jo nato lahko preselimo še v večigralstvo. Arkanu je uspelo dostaviti nekaj res čudovitega in čeprav še vedno upam na nadaljevanje Preya in Dishonoreda, hkrati tudi nočem omejiti njihovo domišljijo, ki je očitno res brezmejna.
Razer že dolgo več ne prodaja samo mišk in tipkovnic, zaradi česar smo njihove izdelke tudi vzljubili. Podjetje je v zadnjih letih začelo predstavljati tudi bolj inovativne izdelke, ki morda niso ravno nujni za posedovanje, a ni vrag, če niso zanimivi.
Sem lahko prištejemo njihove prihajajoče RGB maske, Razer pa je eno redkih podjetij, ki ponuja gaming izdelke tudi za mobilne igričarje. Njihovi kontrolerji Razer Kishi so idealni za vse tiste, ki radi svojo zabavo doživljate tudi na troli, a zadeva ni ravno poceni. Če bi radi morda čez prišli malce bolj poceni bodo za vas pravi novi naprstniki, ki pa presenetljivo ne vsebujejo nekega posebnega imena.
Razer jim pravi samo Finger Sleeve, gre pa za naprstnike, ki vam bodo prav prišli pri igranju iger na telefonih, kjer vas čaka veliko tapkanja po zaslonu. Blago se lepo oprime vaših palcev in material je dihajoč, tako da je strah pred potenjem odvečen, naprstnike pa lahko brez problemov operete.
Vsak paket v sebi vsebuje dva naprstnika in zanj boste v uradni trgovini odšteli 12 €, a žal je poštnina naravnost ubijalska in stane kar 35 €. Zato je bolje, da se obrnete na kakšnega slovenskega uvoznika tipa EIGRE.si in jih tam povprašate za morebitno naročilo.
Tisti, ki spremljate našo stran ali pa specifično moje pisanje veste, da najraje igram RPG igre in občasno pogledam še v kakšno prvoosebno streljačino. Športne igre mi niso pri srcu, a vseeno sem v preteklosti večkrat naredil izjemo za košarko. V svoji Steam knjižnici gostim več 2K košarkaščin, vendar pa je preteklo že kar nekaj vode, odkar sem preizkusil od kakšnega novejših delov.
V te namene sem se spustil preizkusiti najnovejši del 2K22, ki na naslovnici gosti našega Dončića. Da bi bila izkušnja čim boljša, sem si igro naložil na konzolo Xbox Series X, ki drži napredno podobo naslednje generacije in pripravljen sem bil za akcijo.
A moram vam povedati, da me tako že dolgo ni razočarala nobena igra. Ne vem kaj točno se je v zadnjih letih zgodilo znotraj založnika 2K, a njihova najnovejša košarkaška simulacija me je zaradi njene požrešnosti pustila odprtih ust.
Razvojna ekipa: Visual Concepts Založnik: Microsoft Platforme: Xbox Series X/S, PC, PlayStation 4, PlayStation 5 Steam:Link Datum izida: 10. september 2021 Cena: 59,99 €
Zvrst: Košarkaška simulacija
VIDEO RECENZIJA
Jedro igranja 2K košarke se že dolgo vrti okoli ustvarjanja svojega košarkaša in igralni način My Career je skozi leta postal največji razdelek začetnega menija. Da vse ne bo v najlepšem redu mi je bilo znano že takoj na začetku, še preden sem sploh prišel do izbire igranja, saj mi 2K takoj vsili registracijo uporabniškega računa in me povpraša, če bi želel na e-mail prejemati sporočila oglaševalcev.
Ko so te zadeve mimo si končno oblikujem svoj digitalni jaz in bežno se spomnim, da je igra včasih omogočila digitalno slikanje resničnega obraza preko aplikacije in nato si lahko vse svoje mozolje prenesel v igro. Te aplikacije med časom pisanja ni bilo na voljo, saj se je 2K očitno po vseh teh letih končno zmigal v prenovo aplikacije, ki je prej bila praktično nedelujoča.
Namesto menijev morate sedaj vse opraviti preko tekanja skozi statično mesto. Ne, skejtanje ni zabavno niti približno.
Šele ko ustvarimo svojega košarkaša se končno lahko prvič pojavimo v igri in napeto sem pričakoval nekaj uvodnih začetnih obračunov na parketu. A žal tega nisem dobil, saj sem naivno mislil, da imam pod prsti košarkaško simulacijo, kjer bi dejansko igral košarko, vendar pa je to samo jalovo upanje, saj je 2K šel v drugo smer.
Namreč serija 2K in način grajenje kariere ni več tista preprosta stvar iz začetkov, ko si v bistvu skakal po menijih, izbiral tekme ter skozi dobre igre nadgrajeval svojega košarkaša. Zdaj imam pred sabo neko bledo kopijo odprtega sveta, ki ga moram prepotovati peš in tako izpolnjevati različne objektive, ki ti želijo pred nos poriniti vse, razen samega igranja košarke.
Mesto The City ima namreč en zelo specifičen namen, ki nima ničesar skupnega s tem, da bi razvijalec igralcu predstavil živo, dihajoče mesto. Vse skupaj je namreč krinka da je lahko založnik pred igralca postavil cel kup reklam, oglasnih panojev, različnih znamk in takšno količino product placementa, da bi bilo vse skupaj že smešno, če ne bi bilo absolutno nagnusno.
Tole poziram v State Farm majici pred Mobil 1 zgradbo. Kaj ima to s košarko? Vi povejte meni.
Gledanje v reklamne panoje bi bilo eno, a 2K je šel v svoji požrešnosti tako daleč, da je reklamiranje izdelkov vpeljal v sam koncept celotnega igranja. Vse se vrti okoli nabiranja valute VC s katero lahko nato nadgrajujete svojega košarkaša. Včasih smo to valuto nabirali samo skozi igranje košarke in če smo se na tekmah dobro odrezali, potem smo dobili več VC-ja. A vse to se je spremenilo, ko je založnik pogruntal, da so igralci pripravljeni plačati veliko denarja za nakup VC žetonov in to je odprlo vrata pohlepa.
Ti heci so znani iz F2P naslovov, vendar 2K22, ki mimogrede za naslednjogeneracijsko verzijo računa debelih 80 €, gre v svoji pohlepnosti še korak dlje. En tipičen primer se mi je zgodil že na začetku, ko sem ob prijavi v igro dobil obvestilo, da lahko dobim dvojne izkušnje, če si nadenem kakšno kupljeno majico in jo nosim po mestu določeno število minut. Na začetku je treba oblačila kupiti, a bodite brez skrbi, saj si lahko dobite brezplačno majico če le obiščete trgovino State Farm, ki je v resničnem življenju zavarovalniška hiša. Tako si nato oblečeš njihovo majico z logotipom in tekaš okoli kot ena cipa, samo zato, da bi dobil tiste dragocene VC-je.
Takšnih primerov je cel kup. Sredi igre lahko denimo igraš nek kviz in ob pravilnih odgovorih služiš VC-je. Vendar to ni kviz, ampak dobesedno 10 minut dolga reklama, kjer se razvijalec hvali s svojo igro, ti pa moraš kot idiot čakati, da se končno izpiše vprašanje, ki bi ti lahko prislužilo žetone in ne ostane ti drugega kot pa da gledaš v ta katastrofalen posnetek nizke ločljivosti, saj se drugače lahko posloviš od VC-ja. In to je bila samo prva epizoda tega kviza, tako da se pripravite na pranje možganov skozi celo sezono.
Nadgrajevanje je letos pošteno dražje od lanske različice in skupnost je že navajena kupovanja pregrešno dragih VC paketov.
Reklame, reklame, reklame. Vsaka stvar od vas nekaj zahteva, pa naj bo opravljanje dnevnih izzivov, ki vam jih zastavlja Adidas ali pa nakup superg, ki jih ponuja Nike. Pokrov mi je odneslo, ko sem želel obiskati zasebno telovadnico samo zato, da bi sam samcat vrgel par košev in treniral met. Seveda sem za kaj takega moral skočiti na skejt – kasneje lahko dobiš tudi kolo, a seveda to ni brezplačno – in se odpeljati do telovadnice z ogromnim Gatorade logotipom. Ko sem končno dal vse to za sabo in sem stopil na igrišče, me je igra opozorila, da potrebujem Xbox Live naročnino. Naj se vam to usede v spomin: da bi sam metal na koš 2K od mene zahteva plačevanje ločene naročnine, ki bi bila v tem primeru povsem odveč.
Veste kaj je najbolj žalostno? Da ko ti igra končno pusti igrati košarko, je sama zabava na parketu solidna. 2K košarka je od vedno znana po svojem realizmu, kjer ima vsak košarkaš podrobno zajete animacije in v piko so zadete tudi vezalke vsakega košarkaša posebej. Igranje je tokrat hitrejše in obramba umetne pameti je naravnost brutalna, tako da boste morali za vsak napad izkoristiti ekipno igro in dobro zaobvladati preigravanje, če se boste želeli prebiti pod koš.
Žalostno je, da pod površjem najdete vrhunsko košarkaško simulacijo in čudovito grafiko, ki spominja na televizijski prenos tekme.
Vendar kaj to pomaga, če je požrešnost založnika okvarila vse druge vidike igranja. Res je, da VC točke lahko nabirate samo preko igranja, vendar pa boste morali v to vložiti ogromno časa in cene so še dražje kot lani. To vam na začetku odreže večigralstvo, saj boste v nalinijskih spopadih našli igralce, ki so odšteli 50 ali pa 100 € v nakup VC-jev in s svojim oslabljenim košarkašem boste samo v napoto in preprosto ne boste mogli konkurirati.
Tale recenzija se morda zdi površna in priznam vam, da sem nad igranjem preprosto obupal že po nekaj urah. Preprosto nisem mogel verjeti, da se pred mojimi očmi odvija takšna požrešnost do denarja in dejansko sem počutim umazano, da sem zadevo sploh namestil na svoj disk. Žalostno je, da se bo igra še vedno prodala v enormnih količinah, o prilivu denarja iz strani mikrotransakcij pa raje sploh nočem razmišljati.
In to je glavna beseda tega opisa: žalostno. Žalostno, da je nekdaj tako zabavna simulacija košarke padla tako nizko. Žalostno je, da vloženi začetni denar za nakup igre založniku ne pomeni praktično nič in od vas skuša scuzati še dodatne zaloge denarja. Najbolj žalostno pa je to, da igralci to izkoriščanje aktivno podpirajo in tako lastnoročno skrbijo za propad nekdaj odlične serije.
Kot pri vsakem novem Call of Duty naslovu je tudi Vanguard ponujal kup zaprtih bet dostopov, do katerih so se najprej lahko dokopali PlayStation igralci. Activision pa bo ta prihajajoči vieknd igranje in testiranje omogočil tudi PC igralcem in končno se boste lahko dodobra namučili v večigralstvu, kar vas bo v bistvu še najbolj prepričalo, če je morda Vanguard res vreden vašega denarja.
Odprta beta bo ponujala igralne načine Champion Hill, Patrol, Team Deathmatch, Kill Confirmed, Domination in Search & Destroy. To je veliko igranja, pri izbiri igralnega načina pa se boste lahko tudi odločali o številu igralcev, ki jih želite izkusiti na strežniku. Assault bodo manjše 6v6 borbe, Assault bo prinesel med 20 in 28 igralcev, Blitz pa bo namenjen vsem tistim, ki imate radi malce bolj obljudene mape, saj se bo na njih naenkrat podilo do 48 igralcev.
Za preizkus bo na voljo 6 različnih operatorjev, odklepati pa bo moč tudi različna orožja in na te navešati razne dodatke.
Beta testiranje se bo začelo jutri, 18. septembra ob 7.00 zjutraj in se bo zaključilo v ponedeljek, 20. septembra ob 19.00. Za igranje boste potrebovali Battle.net zaganjalnik, preko katerega boste nato tudi prenesli vse datoteke za igraje.
Končni izid Call of Duty: Vanguard je napovedan za 5. november.
Pretočni servis Apple TV+ morda ni tako znan kot kakšen Netflix, a Jabolčniki so uspeli ustvariti nekaj presneto privlačnih izdelkov, ki so vredni vaše pozornosti. Tu velja izpostaviti predvsem seriji Ted Lasso in pa The Morning Show, ki je danes v ogled ponudil prvo epizodo 2. sezone.
Ena večjih zanimivosti te serije je pogum ustvarjalcev pri obravnavanju aktualnih tem, ki se trenutno dogajajo po svetu. Gledalci prve sezone ste tako bili priča obravnavanju gibanj Me Too in Time’s Up, ki se ni dogajalo samo v Hollywoodu, ampak tudi na lokalnih TV postajah. Zaplet prve sezone je bil več ali manj rešen, v nadaljevanju pa si bomo ogledali komplikacije s koronavirusom in “cancel” kulturo. Dogajanje bo umeščeno v tri mesece do marca 2020, ko so ZDA spoznale, da tole ne bo samo prehlad in da bo treba začeti sprejemati strožje ukrepe, ki pa bodo v industriji poročil, novinarjev in voditeljev povzročili pravi kaos.
V novi sezoni bomo zopet videli nekatera stara imena. V naslovnih vlogah bosta zopet nastopali Jennifer Aniston in Reese Witherspoon, znova pa se bo pojavil tudi Steve Carell. Novinka bo igralka Julianna Margulies, ki bo kot novinarka Laura Peterson postala stalen član zasedbe serije.
Žal naenkrat ne bo na voljo celotna sezona, ampak bomo vsak teden dobili nov del. Vse skupaj nas čaka 10 epizod – zadnjo bomo dobili 19. novembra. Apple zaenkrat še ni potrdil 3. sezone, a ta zagotovo prihaja, saj je ta serija eden večjih biserov njihovega pretočnega servisa.
The Morning Show si lahko ogledate samo preko pretočnega servisa Apple+, ki na mesec stane 4,99 €.
V žanr grozljivk “Found-footage” sem se zaljubil ob ogledu prve Čarovnice iz Blaira, ki v tej niši ostaja še vedno na vrhu in se ji približa morda samo prvi španski REC ali pa Paranormal Activity. Žanr je po poplavi cenenih izdelkov ostal za nekaj časa povsem pozabljen, zdaj pa ga bo poskušal obuditi četrti del serije V/H/S/.
Ta bo tokrat nosil podnaslov 94, saj se bo dogajal leta 1994. Zgodba pravi, da je tistega leta posebna SWAT enota odkrila skrivnostno videokaseto, ki jih nato odpelje do skladišča, tam pa trenutno biva zloben kult. Znotraj prostorov odkrijejo dodatne videokasete, ki bodo pokazale pet različnih zgodb, ki se bodo, kakor pravi V/H/S/ tradicija, vrtele okoli paranormalnega.
Napovednik vsekakor ne špara z grozljivostjo in V/H/S/94 bo očitno tudi presneto krvav. Seveda bo vse skupaj pospremljeno z veliko tresenja kamere in zrnatimi posnetki, ki nas bodo želeli prepričati, da se nahaja v nevarnosti skupaj s snemalcem. Vseh pet zgodb bo tokrat povezanih v neko večjo zgodbo, kar je v V/H/S/ seriji novost, saj so bile prej vse štorije ločene.
V/H/S/94 bo 6. oktobra na voljo samo na pretočnem servisu Shudder, ki pa v Sloveniji ni na voljo, a stavimo, da vam bo film vseeno uspelo nekje izbrskati na površje.
Včeraj je bil še zadnji dan za prevzem igre Nioh: The Complete Edition, danes pa je Epic Games že ponudil dvojec novih brezplačnih naslovov. Nobeden od njiju sicer ni AAA igra, a vseeno je to dober izgovor, da si še malce dodatno napihnete svojo Epic Games knjižnico, ki že tako prekipeva od celega kupa brezplačnih naslovov.
Obe igri se bavita z vesoljci, a na hudo drugačne načine. Speed Brawl je denimo akcijska pretepačina, ki je izrisana v čudovitem 2D slogu, akcijo pa spremljamo od strani. Igra vsebuje zanimiv igralno mehaniko, saj je vse odvisno od hitrega šviganja po več kot 50 različnih stopnjah in dirkah, med vsem tem tekanjem in skakanjem pa boste morali ob pravih trenutkih tudi zavihteti pesti in tako pokončati zlobne vesoljce. Vaša kopija igre vas čaka tule.
Tharsis je po drugi strani povsem druga igra. Zanimiv zaplet pogumno posadko ljudi popelje proti skrivnostnemu signalu na Marsu, a ravno ko začnemo pristajati, nas zadane meteorski dež in ne ostane nam drugega kot pa zasilno pristajanje na Rdečem planetu. Zdaj je treba poskrbeti za preživetje in naše igranje postane nekakšna menedžerska simulacija, kjer vse naše odločitve pospremijo meti kock. Čaka vas nekaj težkih odločitev, saj hrane ne bo na pretek, obenem pa boste morali poiskati ta skrivnosten signal, ki je edini, ki vam lahko omogoči pobeg iz Marsa. Tharsis lahko prevzamete na naslednji povezavi.
Ponudba je na voljo do 23. septembra, nato pa prihaja novo brezplačna igra The Escapists.
O Logitech G335 slušalkah smo v bistvu že pisali, vendar pa so bile takrat znane pod enim drugim imenom. Se morda spomnite partnerstvo Logitecha in razvijalca Riot, skupni produkt pa je bila kolekcija Logitech izdelkov, ki so bili obarvani v barve League of Legends glasbene skupine K/DA? Znotraj zbirke teh izdelkov so bile tudi zanimive slušalke G733 Lightspeed – kvaliteten izdelek, ki pa je bil brezžičen in je imel zaradi tega tudi nekoliko višjo ceno. Logitech se je odločil vzeti ravno te slušalke, dodal jim je kabel in spremenil barvno paleto. Tako so se rodile slušalke G335, ki so ohranile vse druge značilnosti svojega prednika, le da jih lahko tokrat izmaknemo po bolj ugodni ceni.
Kot rečeno, po tehnični plati so G335 razen dodatnega kabla ostale nespremenjene, a razlike lahko hitro vidimo na vizualnem področju. Na voljo so v dveh barvnih paletah: črne, z vijoličasto-modrim trakom ter bele, ki vsebujejo moder trak ter pene na samih slušalkah. Sam izgled je moderen, a treba je vedeti, da ne vsebujejo prav nobene RGB osvetlitve.
Slušalkine elegantnost zmoti samo mikrofon, ki ga ne moremo odstraniti.
Dizajn je preprost, samo ogrodje pa je narejeno iz plastike. Občutek ob prijemu tako ne navdaja ravno zaupanja v čvrstost izdelka, a po drugi strani to s sabo prinaša določene prednosti. G335 so namreč izjemno fleksibilne slušalke, ki so obenem presneto lahke. Tehtajo vsega 240 gramov in tako jih lahko nosite na glavi tudi dolge ure in na glavi ne boste občutili kakšnega bistvenega pritiska.
Udobno se bosta počutili tudi vaši ušesi. Blazinice so dovolj velike, da bosta vaša uhlja lepo zaobjeta, zaradi lahkosti slušalk pa nikoli ne boste čutili pritiska na zgornji del uhlja. Bonus pri tem je tudi zračnost materiala, ki me pri slušalkah velikokrat zmoti – še posebej poleti, ko je vročina včasih neznosna. G335 teh problemov nima, tako da lahko pozabite na pretirano potenje.
Blazinice lepo zaobjamejo ušesa in so hkrati zračne, tako da preprečujejo znojenje.
Elegantnosti nekaj doda tudi mikrofon. Tega žal ne moremo povsem odstraniti, niti ga ne moremo skriti v same slušalke. Je pa iste barve kot druge slušalke in ga lahko enostavno poklopimo ob slušalko (takrat se tudi izključi) in tako se lepo zlije v cel izdelek, poleg tega pa nam ne ovira vida. Moč ga je celo uviti in ga tako bolje približati ustom, kar gre z roko v roki z vsesplošno upogljivostjo slušalk. Mimogrede, mikrofon si je prislužil certifikat iz strani Discorda in si tega tudi zasluži, saj je naša govorjena beseda presenetljivo jasna in brez motenj, hkrati pa ne pobira preveč zvoka iz ozadja.
Slušalke so tako na pogled elegantne in na sebi ne vsebujejo praktično nobenih dodatnih okraskov. Tudi gumbov ne boste našli in edini krmilnik se nahaja pod desno slušalko, kjer lahko najdemo drsnik za nastavljanje glasnosti. Žal to tudi pomeni, da ne boste našli kontrolerja za nadzor aktivnega preklica zvoka, saj te tehnologije v G335 pač ni.
Slušalke priklopimo preko 3,5 mm vhoda, navduši pa zelo dolg kabel.
Slušalke povežemo preko 3,35 mm priklopa, tako da jih lahko uporabljamo na PC-ju in tudi novejših konzolah, če slušalke priklopimo na igralni plošček. V praksi to pomeni, da lahko zadevo uporabljamo na celi vrsti naprav, seveda pa so brez dodatnih pretvornikov izvzeti novejši telefoni. Super je tudi sam kabel, saj je dovolj dolg, da ga lahko povežete na PC, pa četudi se ta nahaja pod mizo ali pa na prenosnik, ki ga lahko malce oddaljite stran in uživate med gledanjem filmov, brez da bi vas kaj cukalo za slušalke.
Na področju zvoka se G335 odrežejo solidno. Poganjajo jih 40 mm neodimski gonilniki, ki niso tako kvalitetni kot Pro-G 40 mm gonilniki, ki jih najdemo na Logitechovih dražjih slušalkah. Kljub temu je zvok dober: srednji in visoki toni so jasni in izraziti, malce se zatakne samo pri nekoliko šibkih basih in bolj udarnih zvokih elektronske glasbe. Spet teh stvari verjetno sploh ne boste opazili, če boste slušalke uporabljali v poglavitno igričarske namene.
Preprost dizajn in izjemna lahkost naredijo iz G335 priporočljiv nakup.
Logitech G335 so elegantne gaming slušalke, ki za svojo ceno ponujajo res veliko. Res je, da ne boste gor našli RGB razsvetljave, aktivnega preklica ali pa obkrožujočega virtualnega zvoka. Vendar pa Logitech vse skupaj nadomesti z izjemno lahkostjo celotnih slušalk, lepim dizajnom in, še enkrat, ugodno ceno.
Svoj izvod si lahko pridobite v spletni trgovini EIGRE.si.
Malce po obsežni predstavitvi Apple izdelkov, se je opogumil tudi kitajski Xiaomi. Ta ni več neko skromno podjetje in je v letu 2021 prišel pod sam vrh najbolj prodajanih telefonov po celem svetu. Radi ga imamo tudi Slovenci, saj je pri nas v drugem četrtletju tega leta zrasel kar za 352 odstotkov, pred kratkim pa smo dobili tudi prvo uradno trgovino v Mariboru.
Xiaomi je na včerajšnji predstavitvi pokazal nekaj novih izdelkov, a zagotovo je bila v ospredju nova serija telefonov 11T, ki jo bomo lahko kupili v treh različicah.
Vrh ponudbe predstavlja 11T Pro, ki pod pokrovom skriva resnično impresivne mišice. Uporabniki boste lahko uživali v AMOLED zaslonu premera 16,9 cm, ta pa se bo ponašal s 120 Hz osveževalno tehnologijo in podporo za HDR10, Dolby Vision in TrueColor.
V sredici bo bival procesor Snapdragon 888, temu pa bomo lahko pripeli do 12 GB pomnilnika ter 256 GB shrambe. Podpora za 5G povezljivost te dni ne rabi več posebne omembe, vsekakor pa je treba izpostaviti napreden sistem kamer. Na zadnji strani bodo tri: 2x telemakro leča, 120 stopinjska ultra širokokotna leča in ena kamera, ki se bo ponašala z ločljivostjo 108 MP. Na sprednji strani nas čaka 16 MP kamera za zajemanje sebkov, podprto pa bo tudi snemanje v ločljivosti 8K.
Vse to je hudo impresivno, a še bolj navduši napredna 5.000 mAh baterija. To je prvi komercialni Xiamijev telefon, ki bo podpiral HyperCharge tehnologijo 120 W polnjenja, to pa vam baterijo napolni v vsega 17 minutah.
Predstavljena sta bila tudi šibkejša modela 11T in in 11 Lite 5G NE. 11T vsebuje enak sistem kamer kot Pro različica, a sistema ne bo poganjal Snapdragon 888 ampak MediaTek Dimensity 1200-Ultra 6. Prav tako tu manjka Dolby Vision, maksimalna količina pomnilnika pa tu znaša 8 GB. Pogrešili boste tudi HyperCharge polnjenje in se boste morali zadovoljiti s 67 W polnjenjem, ki pa je še vedno izjemno hitro. K sreči je velikost zaslona ostala enako velika, prav tako Xiaomi ni rezal funkcije 120 Hz osveževanja zaslona.
Tu je še Xiaomi 11 Lite 5G NE, ki ima malce manjši AMOLED zaslon in tu podpira Dolby Vision. Na procesorskem področju tu najdemo Snapdragon 778G 5G, 8 GB pomnilnika in 4.250 mAh baterijo, ki jo lahko polnimo preko 33 W hitrega polnjenja.
Xiaomi je znan po svojih ugodnih cenah in nova serija telefonov tu ne bo izjema. 11T Pro bo zase zahteval od 649 € pa do 749 € za model z 12 GB pomnilnika in 256 prostora. Malce šibkejši 11T se ceni na 599 € in 11 Lite 5G na 369 €.
Včeraj so se po spletu razširile govorice, da lahko ta teden pričakujemo nove prestavitve izidov iger. Tega smo zdaj že praktično navajeni, saj je bilo v leto 2022 zamaknjenih že cel kup projektov in igričarji so začeli ugibati, katera igra bo šla naslednja pod giljotino.
Glavni osumljenec je hitro postal Battlefield 2042, ki že dolgo obljublja odprto beto, a razvijalec DICE je bil nenavadno tiho. Prav tako bi moral založnik EA počasi že zagnati oglaševalsko kampanjo, a tudi on je bil skoraj povsem nem.
Prestavitev je bila nato tudi uradno potrjena preko Twitterja. K sreči zamuda ne bo prehuda, saj bo igra namesto 22. oktobra po novem izšla 19. novembra. Mesec zamude ni preveč hud, a po drugi strani bo ta datum Battlefield 2042 postavil v bolj neroden položaj. Igra bo zdaj po novem izšla med Call of Dutyjem: Vanguardom in Halom Infinitom, kar zna vplivati na prodajo.
Battlefield 2042 je vsekakor videti zanimivo in kljub temu, da tokrat enoigralske kampanje ne bomo izkusili, se lahko veselimo zanimivih igralnih načinov, med katerimi izstopa predvsem Battlefield Portal, ki nam bo omogočil mešanje map in igralnih načinov iz prejšnjih Battlefield iger.
Navdušenci nad realnočasovnimi strategijami ste dolga leta stradali, a zdaj prihajajo za vas lepši časi. Age of Empires 4 je ena redkih iger, ki za zdaj še ni bila prestavljena in njen izid se pričakuje v 28. oktobru, a prvo pokušino boste lahko opravili že veliko prej.
Razvijalec Relic namreč za ta vikend pripravlja obsežno testiranje strežnikov, ki se ga bo lahko udeležil prav vsak igralec. Namen testiranja je preizkus obremenjenosti strežnikov in to lahko naredijo samo preko masovne večigralske udeležbe, ki od vas ne bo zahtevala nobenega vloženega evra.
Dobra novica je tudi to, da bo na voljo nekaj igranja tudi proti umetni inteligenci, saj boste lahko preizkusili po meri narejene spopade, ki jih poznamo tudi pod imenom Skirmish. Poleg tega boste lahko odigrali tudi uvajalno misijo Mission Zero, ki vam bo predstavila nekaj osnovnih prijemov igranja.
Age of Empires 4 s svojimi napovedniki ni pokazal kaj preveč na področju grafike, a igralci upajo, da se bo zadeva odkupila z zabavnimi igralnimi prijemi. Prve vtise boste lahko dobili že ta petek, ob 19.00, test pa bo trajal do ponedeljka in se bo zaključil ob isti uri.
Za testiranje obiščite Steam povezavo in kliknite gumb “Request Access”.
Epic Games nam je v četrtek ponudil dva nova brezplačna naslova, a ker je zadeva prispela ravno na dan Sonyjeve konference, nam je preprosto zmanjkalo časa, da bi novico popisali.
Zato bomo to napako popravili danes in vas hkrati opozorili, da lahko dvojec iger prevzamete samo še danes, nato pa se bo ponudba zamenjala.
Iz te dvojice zagotovo najbolj izstopa igra Nioh: Complete Edition. Zadevo je razvil Team Ninja, gre pa za bolj japonsko različico Dark Souls iger. Tako lahko pričakujete napreden in težaven boj, celo leglo izjemno agresivnih nasprotnikov in ogromne šefe. Dark Souls veterani boste tule našli veliko zabave, vendar bodite pripravljeni na ekstremno težavnost, ki vas zna pripeljati na rob obupa. Niohov boj je tudi nekam hitrejši in vsebuje cel kup orožij, ki jih boste morali ob primernih trenutkih spariti s pravilnimi položaji napadanja. Svojo kopijo lahko prevzamete tule.
Druga igra je manj znana in nosi naslov Sheltered. Pisana je na kožo vsem tistim, ki radi svoj čas preživljate v postapokaliptični okolici, vendar pa to ni nek Fallout, ampak bolj menedžerska simulacija, kjer poskušate v bunkerju ohraniti čim več ljudi pri življenju. Zadevo lahko prevzamete tukaj.
Ponudba je veljavna samo še do 17.00, nato pa bosta brezplačni postali igri Speed Brawl in Tharsis.
Včerajšnja Applova konferenca niti ni bila ravno preveč oglaševana. Jabolčnikom se za promocijo svojih prenosov v živo niti ni treba preveč truditi, saj novice glede prihajajočih dogodkov razširijo kar uporabniki sami. Tako je bilo tudi včeraj in če sem bil ob številki istočasnih gledalcev Sonyjeve PlayStation konference presenečen, sem ob Applovih številkah udeleženosti ostal odprtih ust, saj je prenos naenkrat spremljalo kar dobrih 2 milijona gledalcev.
In ti so imeli videti marsikaj. Apple je končno uradno predstavil novo serijo telefonov iPhone 13, ki je glede na prikazano samo evolucije dvanajstice. Tisti, ki so pričakovali več, so ostali malce razočarani, a iPhone 12 se je prodal v več kot 100 milijonih primerkih, tako da Apple kuje železo, dokler je to še vroče.
Izboljšave so vidne predvsem na strojnem področju. V osrčju sistema bo deloval novi procesor A15, ki naj bi bil za 50 % hitrejši od najmočnejše konkurence. Apple je tule pikro pripomnil, da konkurenca ni dohitela niti njihovega lanskega modela, tako da jih bodo zdaj še bolj pustili v prahu. Poleg tega bomo znotraj telefona našli še štirijedrni grafični procesor, ki naj bi igre poganjal za 30 % odstotkov hitreje kot prej.
Izboljšana bo tudi baterija, na sprednji strani pa bo zareza za kamere nekoliko manjša. Zaslon bo še vedno OLED in bo za 28 % svetlejši od lanskoletnih modelov.
Tako kot lani, bo tudi letos iPhone 13 prišel v štirih različicah: Mini, standardni, Pro in Pro Max. iPhone 13 Pro bo v diagonalo meril 15,5 centimetra, Pro Max pa kar 17 centimetrov. Naprednejša modela nista samo fizično večja in imata malce boljše kamere, ampak vsebujeta tudi boljši zaslon. Apple je namreč končno vgradil podporo za 120 Hz osveževanje slike, a žal je ta funkcija rezervirana za Pro in Pro Max modela, medtem ko bosta standardni in Mini modela tekla pri bolj skromnih 60 Hz.
Cene niso preveč presenetljive. Za najcenejšo različico iPhone 13 Mini boste pri 128 GB modelu odšteli 839 €, standardni iPhone 13 z enako količino prostora pa bo zase zahteva 939 €. Pro Max vas bo obral za 1.189 €, novost pa je velikost 1 TB, ki zase zahteva 1.769 €, pri Pro Max pa boste za takšno količino prostora odšteli 1.869 €.
Prednaročila se bodo začela 17. septembra, medtem ko lahko izid pričakujemo 24. septembra.
Res sem upal, da bom lahko letos pod pas spravil vsaj recenzijo igre Dying Light 2, saj je bilo v 2022 prestavljenih že toliko iger, da bom lahko praktično vsak mesec preigraval novo AAA igro.
Vendar pa se moje želje niso izpolnile in reči moram, da nad odločitvijo razvijalca Techland sploh nisem presenečen. O Dying Light 2 so dolgo krožile govorice glede težavnega razvoja in ko je Techland po dolgem času končno razkril nekaj novega igranja in zakazal nov datum izida za 7. december, je veliko ljudi ostalo upravičeno skeptičnih.
In ta skepsa je bila upravičena, saj je razvijalec včeraj preko Twitterja tudi uradno napovedal prestavitev izida v leto 2022. Dying Light 2 naj bi bil že v končani obliki in člani ekipe ga trenutno preigravajo, a za testiranje in poliranje potrebujejo nekaj dodatnega časa. Novi datum je tako zakoličen za 4. februar 2022, kar ni tako huda zamuda. Vendar pa je bila igra prvič napovedana za začetek 2020, kar pomeni, da bo od originalnega datuma zamudila kar za 2 leti.
Dying Light 2 naj bi bil največji projekt, ki ga je Techland ustvaril do sedaj, kar pomeni, da nas čaka res velik odprti svet, saj že originalni Dying Light ni bil ravno majhen. Imamo pa občutek, da bo končna igra od originalnih načrtov glede živega sveta z RPG mehanikami in različnimi frakcijami precej bolj skromna, saj do sedaj v novih napovednikih nismo videli ničesar konkretnejšega v tej smeri.
Apple se pripravlja za izstrelitev večje posodobitve, ki bo prispela malce pred izidom naslednje generacije njihovih telefonov iPhone 13. 20. septembra tako napolnite baterije in se na telefonih in tablicah pripravite na prenos posodobitve iOS 15, na urah pa bas bo prav tako razveselila nova verzija operacijskega sistema watchOS 8.
iOS 15 s sabo ne prinaša samo boljše optimizacije, ampak tudi nekaj novosti, ki znajo med vsakdanjim delom priti izjemno prav. Sem lahko prištejemo novi Focus način, ki bo uporabniku omogočil večji nadzor nad obvestili. Tako si boste lahko zdaj nastavili specifične profile za delo, spanje ali pa poležavanje pred televizijo. To pomeni, da si boste denimo za delo lahko nastavili samo obveščanje določenih aplikacij in ljudi, kar naj bi pomagalo pri večji osredotočenosti na delo.
Hudo zanimiva je še možnost Live Text. Ta nam bo omogočala, da preko kamere zajememo sliko in iz nje razberemo določene informacije. V praksi to pomeni, da lahko iz zvezka hitro prenesete pisano besedo v obliko digitalnega besedila, Live Text pa nam bo preko slikanja omogočal identifikacijo dreves, umetniških del in celo hišnih ljubljenčkov. Se spomnite serije Sillicon Valley in aplikacije “Not Hotdog”? No, tole je podobno, samo da dejansko deluje.
Na štorijalne pustolovščine, ki jih je med popularnost sprva izstrelil razvijalec Telltale Games s svojo serijo iger The Walking Dead sem skozi leta kar malce pozabil, čeprav sem bil na začetku njihov velik oboževalec. Krivdo pri temu je delno nosil sam Telltale, ki je po uspehu Walking Deada žanr dobesedno zasul s podobnimi igrami, tako da sem se kmalu enega in istega obroka prenažrl. Poleg tega sem takrat začel z igranjem sorodnega izdelka Life is Strange, ki ga je spočel Dontnod Games, ta pa je prav tako začel tosortne igre izdajati eno za drugo, tako da sem si vzel nekaj let predaha.
A po tej celi koronavirus krizi sem si zopet želel igranja takšne pustolovščine in kot nalašč je v te namene frišni razvijalec Deck Nine pred mene pripeljal Life is Strange: True Colors. Novinec je razvoj uspešno opravil in ustvaril čudovito pripoved, ki pa ji je založnik Square Enix pošteno zvišal ceno.
Razvojna ekipa: Deck Nine Založnik: Square Enix Platforme: PS5, PS4, PC, Xbox One, Xbox Series X EIGRE:Link Datum izida: 10. september 2021 Cena: 48,29 €
Zvrst: Pripovedna avantura
VIDEO RECENZIJA
Za igranje True Colors ne potrebujete nobenega znanj iz predhodnih delov, saj je zgodba popolnoma ločena in vsebuje povsem frišne like. Zgodba nas tokrat popelje v majhno gorsko mestece Haven Springs, kjer so prebivalci navajeni mirnega življenja. Sem prispe naša junakinja Alex Chen, ki jo je k sebi povabil njen dolgo ločeni brat Gabe. Dvojec je imel za sabo dokaj težko življenje, saj sta zaradi nesrečnih okoliščin izgubila starše ter tako skakala iz sirotišnice do krušnih staršev in nazaj. Ti časi so zdaj za njima, saj sta Alex in Gabe odrasla človeka, vendar pa je Alex še vedno precej izgubljena v življenju in s svojim bratom in v Haven Springsu želi najti smisel v življenju ter si morda celo pridobiti kakšnega prijatelja.
Začetek True Colorsa je precej umirjen in zgodba, ki je razdeljena na pet epizod, nas v prvem poglavju najprej spozna z vsemi različnimi prebivalci majhnega mesteca. Vendar pa se ta gorska idila kmalu razblini, saj Alexino življenje hitro zadane katastrofa, ko ji umre ena bližja oseba in to pod sumljivimi okoliščinami. Naša junakinja se zato odloči odkriti pravega krivca za nenadno smrt njenega bližnjega, a do tega odgovora jo bo vodila trnava pot.
Alex Chen je brihtna punca, ki bi jo rad videl v še kakšni igri.
Čeprav se morda po zapletu zdi, da boste igrali kakšno detektivko, temu v resnici ni tako. Štorija za glavno nit res uporabi iskanje morilca, vendar nam True Colors želi povedati veliko več kot samo neko bledo detektivsko štorijo. Večino igranja se bomo namreč soočali s temami izgube bližnjega in kako nas lahko takšen tragičen dogodek povsem vrže ven iz tira ter kako lahko smrt človeka vpliva na vse njegove bližnje. Spoznali boste, da ob izgubi ljudje niso samo žalostni, ampak tudi jezni – tako nase in tudi na druge. Takšna tragedija je še posebej izrazita v takšnih majhnih zaselkih, kjer se vsi poznajo in se vrata ponoči pušča neodklenjena, vsa ta silna emotivna plat pa bo na Alex pomembno vplivala.
Večino časa boste res gledali sekvence, a razvijalec je poskrbel tudi za nekaj unikatnih igralnih vložkov.
Naša junakinja je namreč malce posebna. Kakor pravi izročilo Life is Strange iger ima tudi Alex eno posebno moč, le da njena sposobnost ne tiči v previjanju časa, ampak tiči v izjemnem in jasnovidnem dojemanju čustev drugih. Ko naleti na kakšnega sogovornika, ki ga trenutno prevevajo močna čustva, se iz njega izriše aura različnih barv: modra je žalost, rdeča je jeza in zlata je veselje. Alex lahko preko teh čustev prebere njihove trenutne misli in se v te celo preseli in svet vidi skozi njihove oči. Med igranjem boste to mehaniko večkrat srečali in preko dialogov boste lahko sogovornika pomirili ali pa njegov strah izkoristili v svoje namene. Vaše odločitve bodo vplivale na nadaljnji razplet zgodbe, ki se tokrat lahko celo zapelje v različne smeri, tako da se igro splača preigrati dvakrat, če želite videti vsaj dva različna konca.
Samo igranje se drži tradicije emotivnih avantur. To pomeni ogromno gledanja vmesnih sekvenc, izbiranja dialogov in bolj malo dejanskega igranja. True Colors je namenjen vsem tistim, ki zgodbo v igrah postavljajo na prvo mesto, tako da nepotrpežljivi igralci tu zabave ne boste našli. A če se najdete v targetirani publiki, potem je pred vami prava poslastica. Alex in Gabe sta izjemno zanimivi osebi, s svojimi napakami in prednostmi. Enako velja za ostale prebivalce Haven Springsa, saj so raznoliki in kramljanje z njimi je pravo veselje. Scenarij je izjemno bister in se ne boji igralca občasno tudi nasmejati, kar pride izjemno prav, saj to razbije melanholičnost, ki bi brez tega začela brž najedati. Tu prav pridejo izjemni profesionalni govorci, ki so vse like resnično pripeljali k življenju. Samega igranja, kamor bi prištel sprehajanje po omejeni okolici in klikanje na predmete je resda malo, a True Colors vsake toliko preseneti s kakšno res zanimivo igralno sekvenco. Najbolj zanimiva se zagotovo zgodi v tretjem poglavju, ko se celo mesto spremeni v LARP pustolovščino in RPG igranje doživimo v resničnem življenju – celo skupaj s poteznim bojem!
Med igranjem si boste lahko tudi izbrali romantičnega partnerja – vse je odvisno od vaših odločitev.
Tehnična plat je malček manj impresivna. Grafično je igra na trenutke odlična in jasen korak naprej od predhodnikov, a obrazi so še vedno nekam plastični in v 2021 bi lahko nekatere teksture res lahko že dobile nadgradnjo. Potarnati moram tudi nad neoptimiziranostjo: igral sem na PlayStation 5 in igra je dosegala samo 30 sličic na sekundo, kljub hitremu SSD disku pa sem na nalaganje stopenj čakal po 10 sekund. So pa animacije res dobro izpeljane in kljub revnim teksturam oživijo like, vse skupaj pa zabeli še odlična glasbena “indie” spremljava, ki navduši že v začetnem meniju.
Life is Strange: True Colors me je na koncu pustil zadovoljnega in razplet same zgodbe je pripeljal do čudovitega in rahlo emotivnega konca. Resda bi si želel malce več dejanskega igranja in prav bi prišla še kakšna dodatna mini igrica. Morda pri vsemu skupaj v oči bode cena, saj je Square Enix tokrat ceno postavil kar na 60 €, medtem ko je sama dolžina avanture nekje 10 ur. Resda dolžina pri takšnih igrah ne bi smela biti pomembna, a po drugi strani je cena resnično pretirana in bi bila idealna za kakšnega dvajsetaka manj.
Leto 2022 vam resnično ne bo dalo dihati. Založniki in razvijalci prestavljajo ali pa najavljajo projekte v tem letu enega za drugim in če ste morda mislili, da boste letos lahko vsaj uživali v strategiji Total War: Warhammer 3, ste se krepko zmotili.
Total War: WARHAMMER III will now release in early 2022.
We know this is disappointing, but the extra time means we can accomplish more than we could if we rushed to release this year.
We won’t be staying quiet however, join us tomorrow for the global reveal of Grand Cathay… pic.twitter.com/R4GdObAs9P
Razvijalec Creative Assembly je namreč včeraj preko Twitterja sporočil, da bo Warhammer 3 zamudil leto 2021 in se bo preselil v 2022. Kakor pravi najava, je razvoj že praktično pred koncem, a razvijalec si bo raje vzel nekaj dodatnega časa in tako nas bo bo izidu pričakal bolj izpopolnjen izdelek. Kar je vsekakor dobra novica, saj so Total War neslavni po svojem dobrem jedru, ki pa ga ob izidu pokvarijo hrošči. Upamo, da temu tokrat ne bo tako.
K sreči pa bomo med čakanjem na izid dobili cel kup novih napovednikov in novic glede prihajajoče vsebine. Že danes bo razvijalec razkril frakcijo Grand Cathay, vmes pa bomo dobili tudi nove informacije glede območja Realms of Chaos ter oblegovalnih bitk.
Čeprav novi datum izida ni povsem jasno začrtan, zamuda očitno ne bo prevelika, saj naj bi igra izšla v prvih mesecih 2022.
*Dodatek: Grand Cathay je bil razkrit, napovednik si lahko ogledate spodaj.
Darkest Dungeon nas je sprva navdušil leta 2016 in je ena od tistih iger, ki je razvoj skozi Zgodnji dostop izpeljala perfektno. Razvijalec Red Hook je namreč pokazal, kako lahko zgodnji koncept skozi pridno delo pripelješ do odličnega končnega izdelka in za svoj cilj niso potrebovali nekega vnovičnega prestavljanja izidov in lomljenja obljub.
Red Hook je leto nazaj napovedal delo na nadaljevanju Darkest Dungeon 2, zraven pa je tudi pripisal, da bo nov del prav tako svoje življenje začel v obliki Zgodnjega dostopa in včeraj samo začetek tega potovanja končno dobili tudi datum izida.
Dvojka bo vizualno precej spominjala na original, a se bo od njega tudi pošteno razlikovala. Razvijalec je namreč 2D podobice zamenjal za 3D izrisane like, kar bo igri dalo poseben izgled, saj se bo bojevanje še vedno izvajalo iz strani gledanega pogleda.
Darkest Dungeon II (Early Access) is coming to @EpicGames on October 26th, 2021!
Spremenjen bo tudi sam pristop do igranja. V originalu smo naskakovali razne temnice preko enega mesta, medtem ko se bomo v drugem delu poskušali sredi silovitega snežnega meteža povzpeti na goro. Zaradi tega zapleta tako en boste vedno znova dobivali sveže zaloge človeškega mesa, ki ga boste nato pošiljali v bitko. Igra bo še vedno roguelike, vendar pa Red Hook želi igralca bolj navezati na izbrane heroje, ki jih boste v štiričlanski odpravi pošiljali proti vrhu gore.
Darkest Dungeon 2 bo v sistem Zgodnjega dostopa stopil 26. oktobra 2021, igra pa bo na voljo samo v trgovini Epic Games, kjer si lahko zadevo dodate tudi med seznam želja.
Oboževalci RPG iger zagotovo pogrešate AAA projekte večjih založnikov ali pa nemara še vedno čakate, da bo Cyberpunk 2077 končno povsem popravljen. Po mesecih stradanja pa smo v septembru prejeli nenavadno veliko RPG projektov. Najbolj slaven med njimi je zagotovo Pathfinder: Wrath of the Righteous, zanimiv pa je tudi Encased. Dvojici se je včeraj pridružil še ATOM RPG: Trudograd, vsem trem igram pa je skupno to, da njihovi razvijalci prihajajo iz Rusije.
Trudograd je v bistvu nekakšno polnadaljevanje igre ATOM RPG, ki smo jo prejeli leta 2018. Zadeva se je nenadoma pojavila na Steamu in igralci so bili presenečeni nad globoko RPG izkušnjo, ki je po igranju in boju močno spominjala na prvi dve Fallout igri. Razvijalec je naslovu pridno dodajal novo vsebino, spočel pa je tudi eno večjo razširitev Dead City. Trudograd je bil sprva zamišljen kot večja razširitev, a je nato prerasel v samostojni naslov, ki je bil nekaj časa v fazi Zgodnjega dostopa, včeraj pa smo dobili inačico 1.0.
Spet vas čaka veliko raziskovanja, bojevanja in klepetanja z okoliškimi prebivalci, ki vam bodo ponujali naloge z večimi rešitvami. Razvijalec je tudi omogočil uvažanje vašega junaka iz prve igre, kar vam da še en razlog, da preizkusite original.
Trudograd lahko dobite na Steamu ali GOGu po skromni ceni 10,99 €.
