Založnik EA se je končno odločil malce bolj izkoristiti svojo Star Wars licenco in po spodobni igri Jedi Fallen Order bomo kmalu dobili še en naslov, ki ni Battlefront.
Star Wars: Squadrons je bil najprej po nesreči razkrit na strani Xbox.com, EA pa se je včeraj odločil, da mačka v celoti izvleče iz žaklja in naslov tudi uradno napove.
Na novi igri dela EA Motive, šlo pa bo za vesoljsko streljačino, kjer se bomo v bitkah 5v5 zavezali Republiki ali pa Imperiju. Špil bo umeščen po filmu Return of The Jedi, dobili pa bomo celo enoigralsko izkušnjo. Ali bo ta kaj več od trenažnega načina za večigralske bitke za zdaj ni znano, a prvi napovednik kaže na to, da celo znamo dobiti nekaj od zgodbe.
EA se je od mikrotransakcijskega debakla v povezavi z igro Battlefront 2 nekaj vendarle naučil. Med igranjem boste namreč lahko odklepali različne modifikacije za svojo ladjico in tej dodajali kozmetične dodatke. A vse to boste odklenili samo preko igranja, kar pomeni, da bo samo vaša sposobnost dobrega igranja poskrbela za nadgradnjo vašega motorja in oklepa.
Dobra novica je tudi to, da bo igra na konzoli PlayStation 4 in PC-ju dobila podporo za VR igranje. Večigralstvo bo tudi vsebovalo možnost navzkrižnega igranja, tako da se bodo lahko konzolni igralci različnih platform udarili med sabo in napadli tudi PC igralce.
Dolgo nam na igro ne bo potrebno čakati, saj ta izide že 2. oktobra, EA pa bo več prikazal na svojem dogodku EA Play, ki se bo odvil 18. junija.
S tole novico že pošteno zamujam, saj se je Sonyeva konferenca odvila že nekaj dni nazaj, a žal takrat ni bilo časa popisati vse najavljene igre, ki jih je založnik predstavil za svojo prihajajočo konzolo PlayStation 5.
Igralci smo sicer na predstavitvi The Future of Gaming po tihem upali, da bo razvijalec FromSoftware izkoristil priliko in končno povedal nekaj več o svoji igri Elden Ring, vendar smo ostali praznih rok. Ni pa konferenca ostala povsem brez njihovih iger, saj nas je Sony presenetil z najavo predelave igre Demon’s Souls, ki velja za predhodnika Dark Souls iger in smo ga do sedaj lahko igrali samo na konzoli PlayStation 3 (in seveda na PC emulatorju).
Na predelavi dela razvijalec Bluepoint in ne FromSoftware, a nič ne de, saj je Bluepoint spočel odlično predelavo Shadow of Colossus za PlayStation 4. Prvi napovednik je prikazal najbolj popularne lokacije iz originala, ki kažejo čudovito nadgrajeno podobo, ta pa je tokrat opazno bolj barvasta v primerjavi z originalom, ki se je zanašal na moreče odtenke. Bluepoint bo poskrbel tudi za nadgradnjo vmesnih sekvenc, žal pa nismo zvedeli ničesar bolj konkretnega.
Vemo samo to, da bo prenovljeni Demon’s Souls izšel samo za konzolo PlayStation 5, upamo pa, da se bo to zgodilo skladno z izidom nove konzole koncem leta.
Razvijalec Rebellion je razvil do sedaj že cel kup projektov in se od leta 1992 podpisali že pod več kot 45 iger – osebno so mi k srcu prirasli predvsem zaradi svojih Aliens vs. Predator naslovov.
Razvijalec je leta 2004 spočel zanimivo igro Evil Genius, v kateri smo nadzorovali, no, zlobnega genija, ki je poskušal iz svoje skrite baze zavladati svetu. Za uresničitev načrtov je uporabil svoje zlobne izume in smešno oblečene najemnike, poti pa so mu prekrižali skrivni agenti, ki so želeli na vsak način uničiti njegovo bazo in plešastega zlobneža spraviti za zapahe.
Vohunski filmi danes niso več tako popularni kot včasih, zato je tudi Rebellion dolgo časa prelagal delo na nadaljevanju. A to se sedaj končno približuje ciljni črti in tako smo dobili prvi igralni napovednik za igro Evil Genius 2 World Domination.
Nadaljevanje formule originala ne bo preveč spreminjalo. Spet bomo zgradili svojo bazo, trenirali naše podrepnike ter poskušali skrite agente ujeti v svoje pasti. Več kot očitno igra ni izgubila svoje ščepice humorja, vse pa bo tokrat zavito v nadgrajeno grafično podobo s podobnimi animacijami. Če ste pristaš igre Two Point Hospital, potem boste najverjetneje postali tudi velik oboževalec igre Evil Genius 2.
Datum izida ostaja za zdaj še skrivnost, a razvijalec tega načrtuje za letošnje leto.
Razvijalec DONTNOD Entertainment, znan predvsem po svojih igrah Life is Strange (in malce manj po svojem vampirskem poskusu Vampyr) že nekaj časa dela na novem naslovu Twin Mirror, ki bo nekakšna psihološka grozljivka. Skratka, zadeva je začela kazati potencial, zaradi česar je seveda na PC-ju postala ekskluziva za Epic Games platformo.
To partnerstvo jim je omogočilo, da so uresničili svojo vizijo in igralcem bodo izdali takšno igro, kot so si jo tudi sprva zamislili. V Twin Mirror bomo nadzorovali človeka z imenom Sam Higgs, Twin Mirror pa bo unikaten v tem pogledu, da bo vsaka naša odločitev nosila posledice pri nadaljnjem razpletu zgodbe.
Vse pa niso slabe novice, saj se je razvijalec premislil glede formata izdaja igre. Najprej so namreč želeli igralcem ponuditi epizodično izkušnjo, zdaj pa nam bodo raje naenkrat ponudili celotno igro, tako da nam ne bo treba čakati mesecev za razplet štorijalnega klobčiča.
Twin Mirror naj bi izšel še enkrat letos in bo na Epic Games ekskluziva za eno leto, tako da ga lahko na Steamu pričakujete enkrat v 2021. Dobili smo tudi povsem novi napovednik, ki si ga lahko ogledate spodaj.
Brez dvoma je ena bolj kontroverznih iger zadnjega leta postala vesoljska simulacija Star Citizen.
Kdo bi si mislil, da bo špil, ki se dogaja v vesolju in za katerega pred 7 leti nazaj noben založnik ni želel odpreti svoje denarnice, v letu 2020 prebil mejo 300 milijonov dolarjev v zaslužku? A to je današnja resničnost in več kot očitno so ljudje hudo izstradani poštene vesoljske simulacije, za katero bi odšteli tudi svoje zadnje fičnike.
Razvijalec Cloud Imperium Games je decembra lani zaslužil 11 milijonov, od takrat pa so zaslužili vsak mesec precej manj, saj jim je mesečno v blagajne nakapljalo le 5 ali 6 milijonov dolarjev. V maju pa je ta dobiček pošteno poskočil, saj so igralcem ponudili nakup skupka Drake Complete Pack 2950, ki je v sebi vseboval 14 ladij za znižano ceno 4600 $.
To je bilo dovolj, da je Star Citizen presegel mejo 300 milijonov dolarjev in glede na redko dostopne javne informacije, je igra postala najbolj draga igra v zgodovini. Za primerjavo lahko vzamemo denimo Star Wars: The Old Republic, ki je za svoj razvoj zahteval 200 milijonov dolarjev ali pa GTA 5, ki je za svoj razvoj potreboval 291 milijonov dolarjev. Rekord je do nedavnega držal Call of Duty: Modern Warfare 2, ki je za končno verzijo potreboval 298 milijonov dolarjev. Vendar pozor, v vse te cene so bili všteti tudi stroški marketinga ter inflacija, Star Citizen pa trenutno v marketing ni vložil praktično ničesar.
Kar je še najbolj zanimivo pri celi stvari, je dejstvo, da je Star Citizen še vedno samo v alfa različici. Igra kot za šalo prestavlja datume izidov in zdi se, da je končni izid še leta stran. Razvijalec je prestavil tudi enoigralski del Squadron 42, v katerega je povabil velika imena Hollywooda in res je čudno, da nismo dobili niti te povsem ločene izkušnje.
Ne vem za vas, ampak te dni bi mi pošteno prav prišla ena nova RPG izkušnja. Sušno obdobje v igranju fantazijskih iger je pri meni prilezlo do te stopnje, da sem se dejansko spravil v igranje igre Dragon Age II, ki je daleč od najbolj kakovostnih izkušenj na tem področju. A v sili še hudič muhe žre in Dragon age II je nujno zlo, če želiš vpeljati shranjene položaje v Inquisition.
Vendar bom zdaj verjetno preigravanje Zmajevske sage za nekaj časa odložil, saj sem dolgo časa iskal izgovor, da se vrnem v igranje Divinity: Original Sin 2. Da sem veliko oboževalec tega naslova, ni treba posebej poudarjati, dolgo pa sem potihem upal, da bo razvijalec Larian dodal k svojemu najbolj popularnemu izdelku nekaj novega, kar bi mi ponudilo idealno priliko, da se vrnem v uživanje tega slastnega poteznega boja.
Larian je na nekaj namigoval pred že kakšnim tednom in na dogodku Guerilla Collective so končno razodeli svoje presenečenje. Razvijalec je že kakšno leto v Original Sin 2 dodajal manjše brezplačne dodatke, ki so jih imenovali Gift Bags, sedaj pa so za igro pripravili večjo posodobitev.
The Four Relics of Rivellon prinaša nove predmete in celo naloge. Čaka nas tudi nov šefovski obračun z nekim nemrtvim zmajem, igralci pa bomo poiskali štiri magične kose opreme, ki nosijo odlične statistike.
Zadeva je povsem brezplačna, tako da samo snamete posodobitev in že lahko začnete igranje, bodite pa opozorjeni, da boste za vse te naloge morali začeti novo igro.
Ni kaj, lepa popestritev, medtem ko čakamo na Larianov novi naslov Baldur’s Gate 3.
Založnik 2K nas je nekaj časa nazaj presenetil z obuditvijo Mafia franšize. Mafia II je dobila manjšo nadgradnjo grafike, Mafia 3 pa je v ponovni izdaji praktično enaka stari, le da so sedaj vsi DLCji vključeni v osnovno izkušnjo.
Vendar je tisto glavno vedno bila predelava prvega dela, ki je najbolj potrebovala nadgradnjo. Zanjo je razvijalec Hangar 13 pošteno zavihal rokave in jo ponovno postavil od temeljev navzgor.
Mafia Definitive Edition bo tako delovala v pogonu igre Mafia 3, razvijalec pa je poleg tega poskrbel za razširitev mesta Lost Heaven, dobili pa bomo tudi motocikle. Glavni lik Tommyja Angela bo dobil novega zvočnega govorca, tega pa lahko slišimo v povsem novem napovedniku.
Kar je posebnost tega posnetka je to, da lahko končno vidimo, kako bodo delovale vmesne sekvence. Mafia v prenovljeni podobi deluje naravnost slastno in komaj čakam, da se zopet povzpnem po mafijski lestvici družine Salieri.
Mafia Definitive Edition bo izšla 28. avgusta, na Steamu pa si lahko svojo kopijo rezervirate že za 39,99 €.
Spodaj lahko vidite primerjavo stare in nove grafične podobe.
Če zadnjih nekaj let pozorno spremljate igričarsko industrijo, potem že veste, kako te dni poteka biznis. Najprej dobimo napovednik za neko obetavno igro, igralci so navdušeni, razvijalec obljubi izid na vseh platformah in nato, ko se stopnja navdušenosti dvigne za stopničko višje, nenadoma napove, da bo njihova igra na PC-ju izšla ekskluzivno na Epic Games trgovini.
Vedno ni tako, a to kar se je zgodilo v primeru Mortal Shella, smo videli že nekajkrat prej. Razvijalec lahko sicer kam izbira, kje vse bo izšel njegov izdelek in Epic Games spet ni tak bav bav, a zdi se mi malce zavajajoče, da najprej postaviš Steam stran in potem potiho dodaš, da se bo tam igra pojavila nekoliko kasneje.
Razvijalec Cold Symmetry je za svojo določitev navedel to, da je Epic Games v kritičnem trenutku denarno podprl projekt in da Mortal Shell brez njihove pomoči nikoli ne bi dosegel stopnje razvoja, v kateri se nahaja trenutno. Igra bo nato na Steam prišla z letom zamude, na Epic Games platformi pa jo lahko pričakujemo še enkrat letos, s tem da se bo beta testiranje začelo 3. julija.
Dobili smo tudi nov igralni napovednik, ki prikaže nekaj pretepanja in tudi obračun s šefom. Več kot očitno gre za igro, ki je svoj navdih našla v Dark Souls seriji in čeprav ni tako mehansko napredna, vsaj ni popoln klon in bo prinesla nekaj svojih unikatnih idej.
Torchlight znamka je stara že 11 let, ta akcijski RPG pa nikoli ni dosegel popularnosti svojega največjega konkurenta Diabla. Čeprav sta oba dela ponudila soliden sprehod skozi temnice in izkušnjo zabarvala s humorjem, smo morali na nadaljevanje čakati dolgih 8 let.
Eden od razlogov je tudi to, da je bil Torchlight 3 najprej zasnovan kot drugačen projekt, a se je razvijalec odločil preklicati razvoj projekta Frontier in tega predelati v klasično nadaljevanje.
Dežela Novastraia se je zopet znašla v nevarnosti, saj ji Netherim grozi z invazijo. Zato vam ne bo preostalo drugega, kot pa da zavihate rokave in se s svojimi orožji zapodite v vrste nasprotnikov, zraven pa še naberete kakšen dober kos opreme.
Torchlight 3 je nedavno izšel na Steamu, a samo v načinu Zgodnjega dostopa. Razvijalec nam je za začetek ponudil 2 poglavji, 4 igralne razrede, več kot 100 legendarnih predmetov, ducate različnih nalog, za povrh pa bomo lahko igralci postavili povsem svoje oporišče oz. Fort, kjer bomo našli svoje skladišče opreme, tam pa bomo lahko nadgradili orožje in predelali surovine.
Early Access lahko igramo samo v večigralskem načinu, končna verzija pa nam bo omogočila enoigralsko igranje brez internetne povezave, dobili pa bomo tudi še tretje poglavje.
Razvijalec je še povedal, da bo Zgodnji dostop trajal nekaj mesecev, med tem pa bodo spremljali odzive svojega občinstva in igro prilagodili njihovim željam. Prvi vtisi so izjemno negativni, saj se igralci pritožujejo, da je to bila več kot očitno sprava mobilna igra, na katero so nalepili cenovno nalepko 29,99 €. Od skoraj 2000 recenzij, jih je samo 34 % pozitivnih, kar tako zgodaj v razvoju ne pomeni nič dobrega in razvijalce čaka še ogromno dela. Če jim vseeno zaupate, si lahko svojo kopijo privoščite tule.
Vam lahko nekaj priznam? Kljub temu da sem velik oboževalec RPG-jev, se mi zdi, da sem igro Bloodlines dokončal samo enkrat, pa še to se je zgodilo leta nazaj. To ne pomeni, da se nisem nato poskušal večkrat vreči v ponovno preigravanje, ampak vsakič opustim igranje po par urah. Nisem grafična cipa, ampak igra ima preprosto preveč zastarelo grafično podobo, da bi v njej lahko užival, temu pa lahko prištejete še kup drugih problemov, kot je denimo precej obupen bojevalni sistem.
To pa ne pomeni, da špil nima svojih plusov. Mednje lahko prištejemo globok in razvejan sistem dialogov, zanimive stopnje in odlično štorijo. Tudi grafično igra ni na vseh področjih razočaranje, saj vsebuje precej podrobne obrazne animacije.
Ravno teh sem se spomnil, ko sem videl novi napovednik za nadaljevanje Bloodlines 2. Video namreč prikaže vrnitev starega karakterja iz enke in obrazna animacija ni kos tisti iz predhodnika. Že v prejšnjih napovednikih smo videli, da Bloodlines 2 nikakor ne bo neki grafični lepotec, a malce smešno je, da v nekaterih pogledih zaostaja celo za izvirnikom.
Novi napovednik si lahko ogledate spodaj, a bodite opozorjeni, da bi to za nekatere znalo predstavljati kvarnik. Če želite pri igranju nadaljevanja ostati presenečeni, potem si ga ne poglejte, novincem, ki pa niste preigrali originala, je pa vseeno če pogledate ali ne, saj tako ali tako ne boste prepoznali karakterja in kakšen vpliv ima na razplet zgodbe.
Vampire: The Masquerade – Bloodlines 2 še vedno targetira izid v letošnjem letu, a razvijalec še vedno nima točnega datuma.
Hitman Absolution je danes star že 8 let, vendar se je igra grafično izjemno dobro postarala, tako da ja lahko brez zadržkov poganjamo tudi v letu 2020.
Absolution nas postavi v vlogo Agenta 47, kar je seveda stalnica te serije, igra pa je ob izidu naletela na mešane kritike. Razvijalec IO Interactive je namreč v tem delu v ospredje postavil skriptirane sekvence in se bolj zanašal na pripovedovanje zgodbe, kot pa da bi igralcem ponudil cel kup možnosti za odpravo tarč. Vse to je nadmočno uprizoril njegov predhodnik Blood Money, zato so bili igralci ob izidu precej razočarani.
Nikakor pa Absolution ni zanič igra, le malce drugačna je od ostalih delov serije. Špil je v to franšizo prvič vpeljal večigralski način v obliki Contracts. Gre za peskovnik, kjer igralci izberejo tarčo, orožja in stopnjo ter nato med sabo tekmujejo v tem, kdo je najhitreje in najbolj potihem opravil izziv.
IO Interactive je nekaj dni nazaj uradno napovedal igro Hitman III, v spletni trgovini GOG pa so se odločili nadgraditi vse svoje privržence in jim ponuditi Hitman Absolution povsem brezplačno. Svojo kopijo lahko prevzamete na naslednji povezavi in po kliku gumba, se bo Absolution pojavil v vaši knjižnici.
Splača se pohiteti, saj je ponudba veljavna samo še danes, in sicer do 15.00!
Deželo Elder Scrollsa imam zelo rad, zato sem kar malce žalosten, da nas založnik že tako dolgo strada z novo enoigralsko vsebino. Človek lahko samo tolikokrat preigra Skyrim, preden se zadeve ne naveliča in modifikacije so sicer kul, ampak zaželel bi si povsem nove uradne avanture.
Žal bo naslednji Elder Scrolls potreboval še nekaj let, preden prispe na naša računala, k sreči pa nas bo vmes še naprej zabaval spletni MMO The Elder Scrolls Online, ki to sveto nalogo opravlja že vse od leta 2014, nedavno pa smo dobili novo razširitev Greymoor.
Razvojna ekipa: ZeniMax Online Založnik: Bethesda Softworks Platforme: PC, Xbox One, PlayStation 4 Povezava: Steam Datum izida: 26.5.2020 Cena: 39.99 €
Žanr: MMO
Todd Howardu je zopet uspelo nekaj nemogočega. Že dolgo namreč kroži šala, da je tipu uspelo predelati Skyrim na vse možne sisteme in sedaj mu je to uspelo tudi za igro Elder Scrolls Online. Dodatek Greymoor nas namreč vrne v zamrznjeni Skyrim in tehnično bi ga lahko označili za predelavo.
Vendar pa je Skyrim tu močno drugačen od tistega, ki smo ga preigravali pred vsemi temi leti. Dogajanje v Greymooru je namreč postavljeno okoli 1000 let pred dogodki igre The Elder Scrolls V: Skyrim. To pomeni, da vas bo še vedno pričakala znana pokrajina, a bo ta močno drugačna od tiste, ki jo pomnimo.
Po vseh teh letih se je lepo vrniti domov.
Povsem drugačen je tudi zaplet. Nova razširitev v ospredje namreč postavi vampirje, čarovnice ter nadnaravne pojave Harrowstorms, ki so kot nekakšni ogromni vrtinci, zaradi katerih prebivalci povsem zblaznijo. Naša naloga je, da pomagamo dvema različnima stranema, ki imata, kot že pravi fantazijsko izročilo, skregana vladarja. Naše opravljanje različnih nalog ju bo poskušalo pobotati in ju pripraviti do tega, da združita moči in se postavita nasproti zlobni združbi Icereach Coven, ki bi na vsak način rada raztrgala pokrajino Skyrima in ga podvrgla svoji oblasti.
Dobra novica je, da se na to težko nalogo ne bomo podali sami. Pridružila se nam namreč bo stara znanka Lyris Titanborn, ki je pomembno vlogo igrala tudi v glavni zgodbi osnovne igre, tukaj pa bo zopet posodila svoje Nordovske mišice. Prav lepo je na takšni odpravi videti staro faco, vendar pa Lyris ne bo edini par priročnih rok, ki nam bo pomagal pri pustolovščini. Pridružil sej ji je namreč novinec Fennorian, ki pa je vampir. Ni treba dvakrat reči, da se okoliški NPC-ji na njegovo žejo po krvi ne bodo lepo odzvali.
Greymoor je obarvan vampirsko, tako da se pripravite na poplavo krvi.
Greymoor prinese cel kup novih opravil in izkušenjske točke si boste v glavnem nabirali z opravljanjem raznoraznih nalog. Če ste morda novinec v ESO svetu, potem vedite, da je to MMO, ki omogoča tudi pogovarjanje in izbiranje različnih vrstic dialoga. Preko tega lahko celo vplivate na različni razplet situacije in to precej popestri dogajanje, ki se v MMO igrah vse prevečkrat ujame v dolgočasno nabiranje prašičjih rilcev oz. nas pošiljajo na naloge “pojdi po predmet in ga prinesi nazaj”. Sicer nekaj takšnih nalog še vedno je, a Greymoor poskuša vsaj malce razgibati objektive nalog, veliko pa k zanimivosti pripomore tudi nova snežna okolica. Skyrim je pač Skyrim in čeprav je dogajanje postavljeno toliko let pred slavnega predhodnika, je atmosfera še vedno neprekosljiva.
Ko se sprehajate po sneženih gorah, naletite na sabljaste tigre in se sprehodite skozi mesto Solitude, si ne morete kaj, da vas ne bi spreletel lep občutek nostalgije. Prištejte k temu vzdušno glasbo in dobili boste občutek, da ste se spet vrnili domov, le da je ta malce drugačen. Zvesti igralci Skyrima boste ob tem celo navdušeni, saj boste med sprehajanjem po svetu nenadoma naleteli na dobro znano lokaciji, ki jo poznate že od prej in ko končno ugotovite od kje, se vam bo na obraz zarisal lep nasmešek. To se vam bo vsekakor zgodilo, ko boste spet vstopili v podzemni Blackreach, ki smo ga nevedni igralci Skyrima odkrili povsem po naključju. Tokrat je to območje močno razširjeno in ponuja opravljanje celega kupa različnih nalog, lahko pa se boste tudi ukvarjali z rudarjenjem in odkrivanjem zakladov.
Vendar Greymoor ne vloži vse svoje karte samo na igranje nostalgičnih občutkov, ampak uvede tudi nekaj novih stvari. Tu je treba izpostaviti novi sistem Antiquity, ki omogoča nov način raziskovanja okolice. Preko Antiquarian ceha se namreč lahko pridružimo med prav posebne izbrance, ki nato preko mini igre dobijo na karti sveta označene lokacije kopanja. Z lopato bomo potem odkrili nove zaklade ali pa si prislužili novo žival za jezdenje.
Podzemni del Blackreach, ki smo ga videli v Skyrimu, je topot močno bolj razširjen.
Novi so tudi Harrowstormi, ki malce popestrijo dogajanje v okolici. Gre za nekakšne rdeče vrtince norosti, zaradi katerih ljudje postanejo bebavi zombiji in začnejo napadati vse, kar je živečega. Ti vrtinci niso neki igralni element, ki bi povsem spremenil izkušnjo, a se pojavljajo skozi celotno štorijo Greymoora in poskrbijo za moreče vzdušje in tako imate ves čas občutek, da znajo na videz mirno situacijo spremeniti v morečo izkušnjo.
Ker so vampirji v središču dogajanja, so razvijalci poskrbeli, da se lahko tudi igralci nalezemo te bolezni, zaradi katere nato zasovražimo česen in se skrivamo pred žgočim soncem. V vampirja smo se lahko spremenili že prej, so pa razvijalci za Greymoor pošteno predelali ta igralni razred. Dodali so nove veščine, kot je denimo Blood Frenzy, ki poveča našo škodo na račun zdravja in novo ultimativno sposobnost Blood Scion, ki nam z kratek čas dvigne vse statistike in omogoča gledanje čez zidove.
Harrowstorm vrtinci ne vplivajo ravno na igralnost, a so vedno grozeča nevarnost.
Seveda je bilo poskrbljeno tudi za nove temnice in izzive. Na novem območju Kyne’s Aegis nas čaka izkušnja za 12 igralcev, ki nam naproti postavi tri šefe in izkušnja je bila za moj kratki igralni čas precej slastna, čeprav sem bil zaradi svoje neizkušenosti soigralcem bolj v breme kot pa korist.
Greymoor na koncu izpade tipični dodatek, ki doda veliko starega in bolj malo novega. Gre za solidno razširitev, od katere pa ne gre pričakovati neke revolucije. Sicer je imel dodatek ob izidu nekaj težav s strežniki, a te težave so bile sedaj odpravljene. Če si želite ponovno vrniti v staro okolico Skyrima in si ga ogledati iz drugega zornega kota, potem je igranje priporočljivo, pristaši MMO-ja pa nimate kaj preveč za razmišljati, saj če po 6 letih še vedno igrate to igro, potem vas tudi ta dodatek zagotovo ne bo razočaral.
V Sloveniji imamo upravičen razlog, da se pritožujemo nad marsičim, a internetna hitrost zagotovo ni med tistimi točkami, ki bi si zaslužile veliko kritike. Treba je reči, da držimo korak z ostalimi državami na svetu in na našem trgu imamo zdravo konkurenco med vsemi ponudniki. T-2 je ob vstopu na trg s svojo agresivno cenovno politiko prisilil konkurenta Telekom Slovenije, da zniža cene storitev in dandanes sta oba na tem področju nekako izenačena, pridružil pa se jima je še Telemach. Za rast ponudbe med sabo neprestano tekmujejo in od tega imamo največjo korist ravno stranke, ki lahko uživamo v lepem razvoju optike in ugodnih cenah storitev.
V ZDA je situacija povsem drugačna, kar je čudno, saj ravno ta kontinent nudi dom Silicijevi dolini, ki je nekakšna zibelka svetovnega tehnološkega napredka. Vendar v nasprotju s Slovenijo, so si tam že zdavnaj ozemlja razdelila večja internetna podjetja in vsaka od njih drži svoje zvezne države in tam držijo monopol. Konkurence tako ni in čeprav njihova internetna hitrost ni slaba, si lahko privoščijo zaračunavanje pregrešno dragih naročnin. Medtem, ko v Sloveniji bolj redko slišiš, da bi kdo imel zakupljeno število podatkov, ki jih lahko prenese mesečno, je to tam stalna praksa.
Povprečna internetna hitrost je po svetu te dni višja kot kadarkoli prej, žal pa ZDA v tem pogledu ne napreduje, ampak celo nazaduje. Raziskave so pokazale, da te dni že polovica sveta predstavlja aktivne internetne uporabnike, pokritost preko mobilnih mrež pa je dosegla že 85 % celotne površine planeta.
Na spletni strani SpeedTest so ZDA v zadnjih 24 mesecih vedno skakale med 8. in desetim mestom, v aprilu pa se je zgodilo prvič, da so padli iz prve deseterice držav s povprečno najvišjimi internetnimi hitrostmi. Res je, da so trenutne razmere glede koronavirusa zmanjšale hitrosti povezav zaradi strahu pred preobremenjenostjo strežnikov, a enako se je zgodilo tudi drugod po svetu.
Razlog je treba iskati drugje. Spletna stran ArsTechnica je spisala obsežen članek glede internetne hitrosti v ZDA in ugotovili so, da ima okoli 50 milijonov gospodinjstev dostop do samo do maksimalne hitrosti 25 Mbps, kar je manj kot 25 % od nacionalnega povprečja. Več kot 10 milijonov domov nima žične povezave za hitrost 25 Mbps, 4,9 milijonov pa ne more doseči niti hitrosti 3 Mbps.
Zmotno je tudi prepričanje, da je v pogledu internetne hitrosti najbolj napredna Južna Koreja. To sicer drži na področju hitrosti brezžične povezave, pri optični povezavi pa jih najdemo šele na 18. mestu. Najbolj napreden je Singapur, kjer prebivalci lahko uživajo v povprečni internetni hitrosti 198,46 Mbps, drugi je Hong Kong s 176,70 Mbps, tretja pa Tajska z 159,87 Mbps. Slovenijo najdemo na 43. mestu s povprečno hitrostjo 68,34 Mbps, kar ni najboljše, a ni spet tako slabo, saj smo prehiteli večje države, kot je denimo Združeno kraljestvo. Je pa to veliko bolje kot rep kolone, kjer na 173. mestu najdemo Venezuelo s 2,85 Mbps ter Turkmenistan, kjer je povprečje smešno nizkih 2,64 Mbps.
Hočete, ali nočete, nošnja maske je postala del vsakdanjika, in čeprav so ukrepi glede koronavirusa popustili, se tega novega modnega dodatka ne bomo znebili še nekaj časa. Zakaj torej ne bi obrazne maske malce popestrili in je naredili malce bolj tehnološko napredno? Saj veste kako veli rek, ki sem si ga ravnokar izmislil: “Vsaka stvar je boljša, če vsebuje Bluetooth povezljivost”.
Enakega mnenja je bil tudi programer Tyler Glaiel, ki v glavnem dela na igrah, v prostem času pa si rad zastavi kakšen inženirski izziv. Tako se je enega dne vprašal, če na svetu že obstaja obrazna maska, ki bi se odzivala na obrazne geste. Izkazalo se je, da ne obstaja, zato se je vrgel na izdelavo svojega pionirskega izdelka.
Na začetku ni točno vedel, kakšen točno bo končni izdelek, a imel je vizijo ustvariti masko z LED lučkami, ki bi se glasovno aktivirale. Kakšen mesec se je ukvarjal z eksperimentiranjem, dokler ni na koncu na kup privlekel sestavin, ki jih lahko najdemo v bolje založeni tehnični trgovini.
Za sestavo takšne maske boste potrebovali LED lučke, lepilni trak, kup žic in mikrofon. Za nadziranje sistema je uporabil Arduino Nano procesor, ki spominja na Raspberry Pi, potrebovali pa boste še 9 V baterijo, ki bo vse skupaj tudi napajala. Tyler pravi, da ga je vse skupaj oštelo za okoli 50 $, na svojem blog dnevniku pa je tudi zapisal natančna navodila sestavljanja, na GitHubu pa lahko najdemo njegovo kodo za nadziranje sistema preko zvočnih ukazov.
Končni izdelek je sila impresiven. LED lučke se odzivajo na njegove besede, omogočeno pa je tudi kazanje nasmeha. Osebno bi vgradil noter podporo za kakšne različne emotikone in takšna maska bi se zagotovo hudo dobro prodajala. Tyler žal nima načrtov, da bi zadevo ponudil v komercialno prodajo, tako da boste morali za gradnjo tega modnega dodatka sami zavihati roke.
Mimogrede, zadeva močno spomni na Wrencha iz igre Watch Dogs 2 in res mi je čudno, da se še ni našel kdo, ki bi zadevo izpopolnil in začel v trgovini služiti velike denarce.
George Carlin je zame eden od najboljših komikov, ki so se kadarkoli sprehodili po odrih in tip je imel ogromen vpliv na razvoj stand up scene. Ogromno današnjih komikov je svoj navdih našlo ravno pri Carlinu – dobro znani Louis C.K. je denimo izjavil, da mu je Carlin povsem spremenil življenje, ko je slišal za njegov pristop pri delu na materialu. Carlin je namreč po vsakem nastopu povedane šale vrgel stran in tako je na oder vedno stopil s svežim materialom.
Za vsakega komika je lahko izjemna čast, če mu kakšna večja založniška hiša odobri snemanje stand up nastopa, ki ga nato ponudijo svojim gledalcem preko svoje televizijske mreže ali pretočnega servisa. Komikov, ki bi nabrali več takšnih “Specialov” je izjemno malo in jih te dni kujemo med največje zvezdnike. Carlin jih je od leta 1977 nabral 14.
Vse te je spočel v sodelovanju z HBO-jem, zadnji od teh, imenovan It’s Bad for Ya, pa je izšel leta 2008, le par mesec pred Carlinovo smrtjo, ko je pri svojih 71. letih umrl zaradi infarkta. Njegov pepel so raztrosili pred klubi v New Yorku, v katerih je nastopal in šlo je za resnično legendarnega nastopača, brez dlake na jeziku.
Njegovo življenje si bomo lahko sedaj ogledali tudi v dokumentarcu. V nedavnem intervjuju za Boston Globe je režiser Judd Apatow povedal, da v sodelovanju z Michaelom Bonfigliom dela na novem dokumentarcu, ki se vrti okoli Carlinovega življenja. Žal Apatow ni želel razkriti, kdaj lahko dokumentarec pričakujemo, a zdi se, da je zadeva še v zgodnji fazi produkcije, glede na Carlinovo povezavo z HBO-jem pa bo dokumentarec verjetno izšel le za to platformo, Apatow in Bonfiglio pa sta za HBO že izdala podoben dokumentarec o življenju komika Garryja Shandlinga.
Sovražim tisti občutek, ko odigraš kakšno dolgo igro ali pa si ogledaš vse sezone serije in po koncu odjavne špice obsediš pred zaslonom in se zaveš, da je vsega konec. To sicer ni problem, če spremljaš neko zadevo, za katero komaj čakaš, da je bo že enkrat konec.
Problem pa nastane, ko si prebil dolge ure ob nečem zares izjemnem. Takšen občutek se me je denimo dolgo držal, ko sem si ogledal vse sezone serije Breaking Bad. Seveda lahko greš gledati takoj nekaj drugega, a globoko v sebi se zavedaš, da ta nova stvar ne bo nikoli dosegla tistega, kar si maloprej izkusil. Kot bi te pustila punca, v katero si bil izjemno zaljubljen in potem hitro poiščeš zamenjavo, pa čeprav se dobro zaveš, da je to samo iskanje utehe in te bo na koncu pustilo samo razočaranega.
Takšne občutke mi je pričarala tudi moja prva izkušnja na konzoli PlayStation 4, imenovana The Last of Us. Že pred vsemi temi leti sem se začel pripravljati na nadaljevanje, a razvijalec Naughty Dog si je vzel svoj čas za piljenje svoje vizije drugega dela, ki je bilo v izdelavi kar 7 let.
Sedaj gledam v PlayStation 4 meni, The Last of Us Part II pa je par minut nazaj odvrtel pred mano zaključno sceno. In z veseljem vam lahko povem, da sem zopet obsedel s tistim zoprnim občutkom.
Razvojna ekipa: Naughty Dog Založnik: Sony Platforme: PlayStation 4 Datum izida: 19.6.2020 Cena: 59.99 €
Žanr: Tretjeosebna
VIDEO RECENZIJA
Že po prvemu napovedniku za igro The Last of Us Part II je bilo jasno, da bo razvijalec Naughty Dog malce zamenjal vloge glavnih karakterjev in tokrat v ospredje postavil nekoga drugega. V enki smo spremljali avanture Joela ter njegov skoraj nemogoči podvig čuvanja mladega dekleta Ellie, ki je v zombijevsko infestiranem svetu postala še zadnja možnost za preživetje človeške rase. Prvi del se je tako osredotočil na potovanje in je vseskozi nosil sporočilo upanja in ljubezni med karakterjema, ki se najdeta v težkih okoliščinah na poti obupno težke naloge.
Drugi del samega osnovnega recepta ne spreminja, močno pa se zamenja sporočilo in tema igre. Ljubezni boste v Part II našli bolj malo, saj smo že praktično takoj od začetka deležni prerekanja med Joelom in Ellie. Dekle je zdaj odraslo v žensko in Joel težko najde svoje mesto v njenem življenju, Ellie pa ostane brez vloge očeta, ki ga sicer obupno potrebuje, a obenem zavrača. Poleg tega ji težave dela njen ljubezenski interes Dina, saj je njun odnos podvržen sramežljivosti in obsojanju iz strani drugih. Ne, homoseksualnost ni dobro sprejeta niti v postapokaliptičnih časih.
Simpatični parček ima odlično razdelan odnos.
The Last of Us Part II si da ogromno opravka z razlaganjem motivov različnih karakterjev, vsak od njih pa se zaradi tega čuti kot resnična oseba. To je ena redkih iger, kjer osebe niso neumne in imajo za vse svoje početje določene razloge, ki so logični in ne služijo samo temu, da bi naš karakter zamenjal okolico in se podal na novo potovanje, ki bi malce razgibalo igralno formulo. Oseb je tokrat tudi precej več kot v predhodniku in njihove poti se na zanimiv način prepletajo, zgodba pa je tokrat močno bolj razširjena. V predhodniku smo v bistvu samo spremljali zgodbo Joela in Ellie, nadaljevanje pa enako podrobno raziskovanje likov tokrat razširi še na ostale karakterje.
Žal mi je, da vam glede zgodbe ne morem povedati več, a zdi se mi, da bi spust v detajle pokvaril spremljanje zgodbe, ki je ena od največjih adutov te igre. Dovolj je, da veste, da tokrat glavno vlogo igra Ellie, ki se s svojo punco odpravi na standardno patruljo, a sredi te izve, da je Joel pogrešan. Odpravi se za njegovo sled, vendar ta ne bo niti približno lahka. Po vseh preobratih se naš cilj potovanja hitro spremeni iz lova za pogrešano osebo v nalogo krvoločnega maščevanja.
Svet je čudovit v svoji zamorjenosti.
Razvijalec Naughty Dog se je odločil, da naše potovanje med lokacijami malce odpre in ga naredi manj linearnega. Brez skrbi – to ne pomeni, da je Part 2 nenadoma postal nekakšna izpeljanka Assassin’s Creeda, kjer bi čistili taborišča banditov in plezali na pregledne točke. The Last of Us Part II namreč odkrhne vrata samo toliko, da se ne počutiš več, kot da bi napredoval samo v ravni črti od hodnika do hodnika, ampak se lahko tokrat odpraviš malce raziskovat okolico.
In ta je hudo podrobna. Že enka je vsebovala podrobno stopnje, nadaljevanje pa je te lokacije razširilo, a hkrati ohranilo detajlen svet. Ellie med potovanjem skoraj vseskozi spremlja njen ljubezenski interes Dina in skupaj se bosta sprehodili čez cel kup stavb, zraven pa boste lahko uživali v njunem dialogu, ki se nikoli ne zdi kot prisiljena zapolnitev tišine, ampak organski pogovor med prečesavanjem okolice. Njuna odprava se najprej začne na konjskem hrbtu, ki ga lahko poljubno ustavimo in se odpravimo raziskovat naključno hišo ali trgovino, ki jih kar preveva nadmočna količina podrobnosti. Vsaka soba je unikatna in zanimiva za ogled: tam najdeš odprt kovček, z raztrošenimi oblekami, v kotu je TV s priključeno konzolo PlayStation 4, na postelji najdeš strohnelo truplo, na mizi pa njegovo poslovilno pismo, ki opisuje njegove zadnje trenutke. V kotu stoji pasja posoda, izven hiše na vrtu pa lahko najdeš pasjo uto.
Svet je v primerjavi s predhodnikom malce bolj odprt, tako da lahko odkrijete marsikatero skrito podrobnost.
Ta stopnja podrobnosti vam da občutek, da se sprehajate po svetu, ki je imel nekoč zgodovino in s sestavljanjem vsem namigov lahko najdeš kakšno skrito zgodbo, ki jo bo nepozoren igralec spregledal. To naredi igro v igri in ob pridnem prebiranju naokoli razposajeni zapiskov lahko izluščite marsikatero podrobnost glede slastne zgodovine sveta The Last of Us.
Vse to doprinese do vrhunskega občutka imerzije in zatopljenosti, ki jo tako redko dobimo servirano v igričarski obliki, to pa zato, ker je to presneto težko opravilo in malo je dovolj talentiranih oblikovalcev, ki jim lahko takšen podvig uspe. Problem je namreč v tem, da mora igra za res dobro imerzijo poskrbeti za vse podrobnosti in malenkosti, in če samo ena stvar odstopa, je učinka hitro konec in igralec dobi občutek, da je bil razvijalec v tem pogledu len. To nikakor ne velja za The Last of Us Part II in brez sramu lahko priznam, da je Naughty Dog zadel tokrat v polno. Sam sem denimo velik oboževalec dežja v igri, saj menim, da zna to pomembno vplivati na atmosfero. Med igranjem te igre sem se včasih preprosto ustavil in odprtih ust opazoval, kako se dež realistično zliva skozi znak kinodvorane, ob obisku zapuščenega akvarija pa sem dve minuti samo gledal skozi okno, opazoval dežne kaplje ter poslušal kapljanje. Ob takih trenutkih človeka preleti srh in to so trenutki res vrhunskih iger, ki niso neke skriptirane sekvence, a se ti bolj zapišejo spomin kot neka spektakularna eksplozija v Call of Dutyju.
The Last of Us Part II je eden najbolj atmosferičnih naslovov zadnjih let. Če ljubite v igrah dež, potem ste našli svoj dom.
Naše raziskovanje okoliških zapuščenih zgradb seveda ima tudi svoj praktični smisel. Tako kot v predhodniku nas čaka sistem kovačenja, preko katerega izdelujemo svoje obliže, bombe, pasti in dodatke za orožja. Tokrat je zadeva malce razširjena, saj je lokacij tokrat precej več, zato so razvijalci nabiranje surovin naredili malce bolj razvlečeno in na splošno potrebujete več sestavin. Je pa dobra novica, da sedaj igra končno omogoča grajenje dušilca za pištole ter nadgrajevanje hladnega orožja, ki lahko postane za kratek čas bolj uničujoče. A sprotno izdelovanje predmetov je samo en vidik kovačenja, saj lahko na posebnih mizah nadgradimo tudi strelno orožje. To je precej običajno in je sestavljeno iz pištole, revolverja, puške, loka in brzostrelke. Vsakemu od teh lahko izboljšamo stabilnost, količino nabojnika in gor namestimo daljnogled. Kar najbolj navduši pri nadgrajevanju so podrobne animacije, saj vsaka nadgradnja drži svojo in Ellie kot največji profesionalec povijači orožje in nanj natre olje, tako da končna nadgradnja dejansko vizualno spremeni pokalico. To je samo še en dokaz razvijalčeve predanosti do podrobnosti. Pri pregledovanju zapuščenih sob lahko naletimo tudi na tablete, preko teh pa lahko po RPG-jevsko nadgradimo naše veščine, kot je recimo hitrejše tiholazenje, širši krog detekcije nasprotnika ter izboljšanje količine zdravja. Nadgradenj je kar precej in se ločijo na razvojna drevesa, tako da tablet ni nikoli preveč.
Velik del vašega igranja bodo seveda sestavljali tudi boji. Načrte vam bosta poskušali prekrižati dve frakciji in nobena od njiju ravno prijazna. Nasprotno, v primerjavi s predhodnikom je v drugem delu krvoločnost in brutalnost dosegla nove višave. Srečanje z nasprotnikom je lahko precej nenadno: v enem trenutku se preprosto sprehajaš po travniku in kar naenkrat imaš pred bando nasprotnikov. Vendar vas igra na grdavže vedno opozori: bodisi slišite pogovor ali pa žvižg sovraga. Takrat imate ponavadi nekaj sekund, da se skrijete in sestavite načrt.
Bojevanje je brutalno in ko enkrat zabodeš sovražnika v vrat, je včasih že malo težko gledati v zaslon.
Najbolj pametno se je zadeve lotiti po tihem. Ellie se lahko skrije v travo in se počepnjena po tihem premika po okolici. Nova je sposobnost, da se popolnoma uleže, kar prav pride v visoki travi. Ko se prikrademo za hrbet grdavža, sledi zabod z nožem in žrtev potihem ponikne v onstranstvo. Koljenje je precej brutalno in kar malce te stisne, ko slišiš krvavo grgranje umrlega ter njegove izbuljene oči, medtem ko iz njega stiskate še zadnje sekunde življenja. Nasprotniki se neprestano gibajo in včasih je kar težavno ostati skrit. Ko vas enkrat odkrijejo, se začne akcija in zapoje lahko orožje. Največ štejejo seveda streli v glavo, saj z enim strelom tako pospravite tudi največje hruste. Streliva je malo, zato je treba z njim pametno ravnati, ko gre za nohte pa lahko vedno zapojejo pesti ali pa hladno orožje. Žal ga tu malce zaserje umetna inteligenca. Nasprotniki so sicer pozorni in še posebej navdušujoče je, da se med sabo kličejo po imenih in drug drugemu naznanjajo vašo lokacijo. Znajo vas napasti iz boka, žal pa jim je včasih pobegniti preveč preprosto. Samo malce teka zadostuje, da za vami izgubijo vsako sled in včasih jih lahko na isto lokacijo zvabite celo četo in vse pobijete na isti trik čakanja v zasedi in streljanja v glavo. Dvojka v formulo vpelje tudi pse, vendar mi ta poteza ni bila všeč. Psi vas lahko izvohajo in pred njimi se je skoraj nemogoče skriti, kar je precej najedajoče. Po drugi strani mi pobijanje štirinožcev ni ravno sedlo in v enem štorijalnem odseku sem se zaradi svojih posledic počutil kot resničen kupček govna.
Ne smemo pozabiti še na zombije. Ti se pretirano niso spremenili, saj imamo še vedno tu običajne poblaznele ljudi ter Clickerje, ki jih je malce težje odpraviti. Boj z njimi se od prvenca ni spremenil, igra pa je tokrat dodala še nekaj novih nasprotnikov. Med njimi izstopa nova sorta okužencev, ki se rada skriva v sencah in vas napade iz zasede, dobili pa smo tudi pravi šefovski obračun. Na splošno sem si želel še kakšnega novega sovraga, a dobra novica je, da igra sedaj večkrat v isto srečanje pomeša pripadnike okužencev ter navadne bandite. Ne morem vam povedati, kako je zadovoljiv občutek, ko v skupino nasprotnikov vržeš opeko in s tem zbudiš Clickerje in se potem pritajeno smejiš iz kritja, medtem ko se človeška kri pomeša med okuženo v neizprosnem boju za preživetje.
Na področju okuženih bi si želel še kakega novega sovražnika.
Grafično je zadeva seveda spektakularna in Naughty Dog je PlayStation 4 strojno drobovje privedel do roba zmogljivosti. Čudovite učinke dežja sem že omenil, k temu pa lahko prištejete tudi noro podrobne obrazne mimike, čeprav se nisem mogel znebiti občutka, da je bilo v oblikovanje gubic na Joelovem in Ellijinem obrazu vloženega več truda kot pa pri drugih karakterjih. Dobra novica je tudi to, da je zadeva precej dobro optimizirana, nalaganja stopenj pa praktično ni. Deležni smo samo začetnega nalagalnega zaslona, potem pa igra gladko prehaja med različnimi scenami, ne da bi vmes gledali v nalagalno črto.
Treba je omeniti tudi odlično zvočno upodabljanje. Stara garda zvočnih posojevalcev se je vrnila in njihovo igranje je tokrat samo še boljše, odlično pa se odrežejo tudi novi prišleki. Skupaj z odličnimi animacijami je zadeva skoraj kot film in včasih res več ne veš, ali spremljaš film ali igraš igro. Komaj čakam na The Last of Us serijo na HBO-ju in res me zanima, kako daleč bo Naughty Dog s svojimi bodočimi naslovi dvignil izkušnjo na PlayStation 5.
Gledanje animacij pri nadgradnji orožja je pravi užitek.
Za konec še nekaj glede zgodbe. Kot vsi vemo, je pred meseci nazaj izcurljala celotna zgodba igre in veliko ljudi nad scenarijem ni bilo navdušenih. Sam “leaka”nisem bral, a razumem, zakaj so nekateri igralci jezni ali razočarani. Vendar pa je bilo, kot je v igričarski industriji že standard, na tem mestu veliko pretiravanja. Ni dvoma, da je Part II bolj žensko obarvan in praktično vse najbolj pomembne vloge nosijo pripadnice ženskega spola. To je morda malce čudno, a pač takšno vizijo je imel Naughty Dog in na spole boste hitro pozabili, ko boste začeli spremljati zgodbo. Prav tako mi je všeč, da ženske v tej igri dejansko imajo mišice in niso neke starlete v petkah, ki kot za šalo vihtijo sekire. Bom pa rekel, da se v igri pojavi en trans lik in občutek sem imel, da je dejstvo, da je trans, bilo nekoliko na silo vrinjeno v štorijo. Karakter je bil namreč že tako dosti zanimiv in je imel zanimivo ozadje, da se mi je zdela njegova spolna orientiranost izpostavljena povsem po nepotrebnem.
Kot že rečeno, zgodba se tokrat vrti okoli maščevanja, a pri scenariju bi si želel malce širši pogled. O The Last of Us svetu namreč ne izvemo nekih novih podrobnost in nekatera vprašanja bodo ostala nerazrešena. Se dela na zdravilu? Kakšna je stopnja okuženosti drugje po svetu? Kje so horde? Obstajajo še druga mesta preživelih? Nič od tega ni odgovorjeno, saj je vse osredotočeno samo na izpoved osebne zgodbe, pa čeprav svet kar kliče po tem, da pove več svojih skrivnosti. Mimogrede, Part II je pošteno daljši od predhodnika, zgodba pa se proti koncu kar noče zaključiti. Prisegel bi, da sem vsaj 4x mislil, da se bo odvrtela zadnja špica, pa se je zadeva še kar nadaljevala. Konec je bil v redu, a zopet ni bil vrhunski in želel sem si boljšega finalnega obračuna. Je pa ta vsaj zanimiv in s spretnim obračanjem štorijalnih zasukov, na koncu ne veš več, kdo je tu tisti glavni negativec: ti ali poslednji “šef”. Tu na misel instantno pride Spider-Man meme.
Igra vsebuje tudi način fotografiranja. Tule se pravkar odpravljam pregledati zapuščeno kavarno, ki zagotovo skriva še kaj več kot samo plesnive tortice.
Je The Last of Us Part II upravičila vsa pričakovanja? Skoraj. Nedvomno gre za vrhunski izdelek in po odjavni špici boste o igri razmišljali še nekaj časa in si tudi želeli več. Naughty Dog je lepo razširil koncept predhodnika in vpeljal nekatere nove elemente, želel bi si le malce več raznovrstnosti, zgodba pa bi lahko dodala tudi kakšno podrobnost več o samem svetu, kot pa da samo strmo gleda v pripoved o maščevanju. A kljub tem manjšim zameram gre za vrhunski izdelek in Sony je zopet dokazal, da boste morali za odlične enoigralske igre preprosto morali kupiti njihovo konzolo. Vsekakor se splača igri ponuditi priložnost, pa čeprav ste prebrali izcurljane informacije, saj gre na koncu za odlično igro, ki ostane z vami še dolgo časa.
Še slab mesec nas loči od tega, da Death Stranding končno in uradno pobere prtljago in se iz konzole PlayStation 4 preseli tudi na PC. Zadnji izdelek bizarnega uma, ki prebiva v glavi možakarja z imenom Hideo Kojima, ob izidu ni navdušil ravno vseh. Simulacija poštarja v postapokaliptičnem svetu očitno ni bila za vse, a nedvomno gre za unikaten izdelek, ki si je zgradil gorečo bazo oboževalcev.
Teh bo naslednji mesec še več, saj bo založnik 505 Games zadevo pripeljal tudi na PC, pred kratkim pa je izdal tudi uradne strojne zahteve za uspešno poganjanje igre. Zahteve so precej podrobne in so razdeljene v več kategorij, čeprav pogrešam tisto najvišjo, ki omogoča igranje na 1440p monitorju.
Minimalne zahteve pri ločljivosti 720p in 30 sličicah na sekundo:
OS: Windows 10
Procesor: Intel® Core i5-3470 ali AMD Ryzen 3 1200
Kot lahko vidite, zahteve niso pretirane in Death Stranding bo pri 60 sličicah na sekundo tekel tudi na precej stari strojni opremi, 80 GB zavzetega prostora pa je postal tudi standard v letu 2020. Če ne verjamete, potem povprašajte Call of Duty igralce, ki takšne količine snemavajo za redne posodobitve.
Death Stranding za PC bo vseboval tudi nekaj povezave s Half-Life vesoljem, saj bo v igro vstopil znani karakter, ki bo oponašal Bridge delavce, naš junak Sam pa bo moral preko mape prenašati “Companion Cube” in ko bo izpolnil vse te dodatne objektive, bo razkril skrivnost bizarnega obiskovalca, zraven pa si prislužil lepo količino nagrad. Sliši se, kot da nas bo obiskal nekdo iz Portal poglavij, a več bo znanega ob izidu igre.
Ta se bo zgodil 14. julija 2020, spodaj pa si lahko ogledate tudi kupček novih slik, špil pa je že mogoče prednaročiti na Steamu.
Preživetvena igra Ark: Survival Evolved te dni praznuje že svoj 5. rojstni dan in gre za enega od naslovov, ki je leta 2015 med prvimi igralce zbližal s pojmom Early Access.
Od takrat je preteklo že veliko vode in Ark je izšel tudi na konzolah PlayStation 4 in Xbox One, poleg tega pa je prejel že štiri večje razširitve.
Gre za igro, kjer morajo igralci preživeti za svoje preživetje v ogromnem in neizprosnem večigralskem svetu, ki ga poseljujejo dinozavri in tudi drugi igralci. Vaša naloga je, da nabirate surovine, si potešite žejo in lakoto ter si zraven zgradite tudi povsem svoj domek, ki bo prišel hudo prav, ko se bo kakšen igralec odločil, da si prilasti vašo lastnino.
Razvijalcu Wildacar je uspelo čez vsa ta leta obdržati interes igralcev in Ark je vedno med najbolj prodajanimi naslovi na Steamu.
Sedaj si lahko igro pridobite povsem brezplačno v trgovini Epic Games. Brezplačna ponudba aktivacije bo veljavna do 18. junija in ko si igro enkrat aktivirate na naslednji povezavi, bo vaša ostala za vedno.
Ni pa to edina brezplačna ponudba, saj Epic podarja tudi Samurai Shodown Collection, ki je v bistvu paket starošolskih iger iz arkadnih avtomatov. Zbirka bo zagotovo navdušila marsikaterega retro oboževalca, v svojo zbirko pa si jo lahko prenesete na naslednji povezavi.
Naslednji teden bomo v brezplačni ponudbi dobili igri Pathway in The Escapist 2.
Po vseh ugibanjih, lažnih govoricah in slikah prototipov je Sony včeraj končno tudi uradno razkril obliko konzole PlayStation 5. No, v bistvu je razkril kar dve konzoli, a nad nobeno od njiju igralci niso bili navdušeni.
Naprava izgleda, kot bi bila odeta v belo školjko, ob stranicah pa jo krasi modra osvetljava. Pri igralcih se je takoj pojavila skrb, če bodo konzolo lahko sploh položili horizontalno in čeprav bo to možno, bo še vedno izgledalo nerodno. Igralci so se takoj po razkritju začeli norčevati, če ni nemara ohišje oblikoval Alienware in da zadeva izgleda, kot bi neki amater leta 2013 zasnoval futurističen izgled konzole, ki bi bil več kot očitno zapretiravan.
Tudi osebno me oblika ni ravno navdušila, a to ni edini takšen spodrsljaj Sonyja pri najavi strojne opreme. Originalni kontroler za PlayStation 3 je bil ob prvi predstavitvi prava komedija in je izgledal kot banana, zato se je zaradi negativnega odziva Sony odločil, da zadevo pošteno preoblikuje, kar se je na koncu izkazalo za pravilno potezo.
Ta banana kontroler se je leta nazaj zdel nekomu dobra ideja.
V PlayStation 5 primeru pa se to ne bo zgodilo, saj je proizvodnja že verjetno stekla in bi bilo spreminjanje na tej točki hudo drago opravilo, glede na govorice pa naj bi že zdaj nova konzola zaradi dragih delov Sony pošteno udarila po denarnici.
Pri predstavitvi smo lahko videli, da nas bodo pričakali dve različici konzole. Digital Edition inačica bo malce bolj vitka, saj ne bo vsebovala bralnika Blu-rayov, zaradi česar tudi pričakujemo nekoliko nižjo ceno. Obe konzoli bosta na sprednji strani imeli vhod za USB in USB-C, Sony pa je prikazal tudi nekaj periferije. Videli smo brezžične slušalke Pulse 3D z mikrofonom, polnilno postajo za kontrolerje DualSense, HD kamero ter daljinec, ki bo lahko poslušal zvočne ukaze.
Žal nam Sony ni prišepnil ničesar glede cene in očitno tako on kot tudi Microsoft čakata, da bo nekdo izmed njiju naredil prvo potezo ter končno razodel cenovno nalepko.
Morda se spomnite, da smo pisali o govoricah glede naslednjega dela Resident Evil franšize? No, včeraj se je na Sonyjevi konferenci izkazalo, da so bile vse te čenče resnične in razvijalec Capcom je uradno napovedal Resident Evil Village.
Gre za osmi del franšize in Capcom je zopet poskrbel, da je zaporedna števila skrita med črkami, kot je to bilo v sedmem delu. Me prav zanima, ali morda lokacije dogajanja izbirajo samo na podlagi tega, da lahko potem čim bolj prebrisano v naslov vrinejo številko.
Zgodba se bo dogajala par let po dogodkih v Resident Evil 7, kjer smo v vlogi Ethana Wintersa obiskali skrivnostno in grozljivo hišo ter po vseh preobratih pobegnili s svojo ženo Mio. Parček sedaj srečno živi skupno življenje in poskuša pozabiti na vse grozote, ki jima jih je pričarala nora Baker družina.
Žal pa ni vse tako preprosto, saj jima enega dne na vrata potrka stari znanec serije Chris Redfield in sproži serijo dogodkov, zaradi katerih mora Ethan zapustiti svoje srečno življenje in se zapoditi za Chrisom v skrivnostno vas.
Village bo manj linearen kot predhodnik in igralci bodo morali raziskovati zapuščeno vasico, več pa bo tudi bojevanja. Glede na prvi napovednik bo tokrat dogajanje bolj okultno obarvano, za petami pa nam bodo tudi volkodlaki. Snežno okolico bomo zopet raziskovali iz prvoosebnega pogleda, očitno pa tudi v tej igri zombijev ne bomo videli.
