Predelava igre Prince of Persia: The Sands of Time je bila najavljena leta 2020 in praktično od začetka padla v težave. Ubisoft je nalogo zaupal svoji indijski veji Ubisoft Pune, ta pa očitno ni bila dorasla tako veliki nalogi, saj so za igro izdali samo en napovednik, ta pa je bil instantno popljuvan iz strani vsakega, ki je leta 2003 užival znotraj te izjemno privlačne in unikatne platformščine.
Francozi so znani po temu, da projekte zelo neradi prekličejo, zato se je začelo prestavljanje izidov, status projekta pa je ves čas visel v zraku. Na koncu je založnik projekt vzel iz rok Indijcev in ga zaupal v naročje svojega najbolj izkušenega studia Ubisoft Montreal, ta pa je takrat napovedal, da bo najprej preučil vse storjeno delo in nato iz tega naredil smernice za nadaljnji razvoj.
Prince of Persia: The Sands of Time Remake won’t be at the upcoming Ubisoft Forward, but fear not: it's very much alive.
— Prince of Persia™ (@princeofpersia) May 24, 2023
Po dolgem zatišju se je Ubisoft vendarle spet oglasil in sporočil stanje projekta. Indijci so se pri svoji nalogi obnesli bolj klavrno, zato je Ubisoft Montreal zavrgel ves storjeni napredek in se razvoja lotil povsem na novo. Projekt je tako trenutno, po skoraj treh letih razvoja, zopet v konceptni fazi, kjer se gradi ekipa, sestavlja prototipe in testira določene elemente. To so zgodnji začetki razvoja, tako da bo za finalno verzijo izdelka treba potrpeti še nekaj let, zaradi česar igra ne bo prisotna na založnikovi junijski konferenci Ubisoft Forward.
Še vedno se sicer lahko lotite preigravanja originala, ki sem ga sam poskusil obiskati nedavno. Igra sicer deluje brez težav tudi na operacijskem sistemu Windows 11, a sprejeti bo treba določene kompromise. Podpora za ločljivosti zahteva nekaj urejanja datotek, igranje preko igralnega ploščka pa prav tako potrebuje dodatne nastavitve, saj je treba vse gumbe nastaviti ročno.
Nekaj vsebine iz Perzijskega princa bo sicer prinesla igra Assassin’s Creed Mirage, ki ob naročilu Deluxe verzije doda nekaj orožij, ki bodo prenesena iz igre The Sands of Time, Ubisoft pa je še potrdil, da trenutno nima načrtov za predelavo ostalih delov, čeprav bi igralci verjetno ubijali za prenovljeno verzijo Warrior Within ali pa The Two Thrones.
Razvijalec Aspyr je v preteklosti že uspešno preselil legendarni igri Star Wars: Knights of the Old Republic 1 in 2 na operacijska sistema Android in iOS, leto nazaj pa so napovedali predelavo drugega dela tudi za konzolo Nintendo Switch. To bi moralo biti relativno enostavno opravilo, saj se čipovje Switcha ne razlikuje pretirano od tistega na telefonih in navsezadnje so prvo igro že predelali za ta sistem in sicer leta 2021.
KotOR 2 je na Switch resda prispel leto nazaj, a ne v popolni obliki. Manjkal je namreč mod Restored Content, ki ga najdemo na telefonskih predelavah in je za preigravanje drugega dela skorajda nujen. Ko je igra originalno izšla je razvijalec Obsidian Entertainment moral zaradi pritiska založnika rezati vsebino, ki je bila praktično dokončana, igra pa je takrat vsebovala tudi cel kup hroščev. Vendar se je pod temi problemi skrivala briljantna igra in oboževalci so pljunili v roke in se na lastne roke lotili popravljanja, plod njihovega dela pa je bil mod, ki je skozi leta postal sestavni del izkušnje.
Igralci na Nintendo Switchu so pred kratkim obeležili neslavno obletnico obljube, da bo tudi ta verzija predelave dobila mod, a o njem ni trenutno ne duha ne sluh, čisto možno pa je, da je zadeva bila po tihem preklicana. Oboževalci so namreč odkrili, da je pri uradnem napovedniku pri opisu bil odstranjen stavek, ki je obljubljal mod Restored Content, tako da se res zdi, da od te obljube ne bo nič.
Kar niti ne preseneča preveč, saj je razvijalec Aspyr danes v drugačnih vodah kot pa je bil leto nazaj. Založnik Embracer mu je namreč zaupal polnopravno predelavo prvega dela, ki bi igro postavil na novo od temeljev navzgor, a nato mu je bil projekt vzet iz rok in zaupan bolj izkušenemu studiu Saber Interactive. Po zadnjih govoricah je naslov tudi pri tem razvijalcu naletel na nove težave in baje se je zadeva zdaj ujela v nekakšen razvojni pekel iz katerega spleza bolj malo naslovov. Embracer je pri zadnjem finančnem poročilu potrdil, da je predelava še vedno v aktivnem razvoju, a trenutno stanje projekta ni želel komentirati.
Rek “Ne sodi knjige po platnici” za nekatere stvari ne velja in ena od teh izjem je vsekakor igra The Lord of the Rings: Gollum. Ta nesrečni projekt bi moral biti preklican že davno nazaj, saj so se igralci že ob prvi najavi spraševali, zakaj bi si kdo želel v izjemno zanimivem svetu Srednje zemlje sploh igrati vlogo Golluma in čemu ni raje založnik Nacon denarcev porabil za ekranizacijo dogodivščin kakega Aragorna ali Gimlija.
Nakar smo dobili prve napovednike in negativne kritike so se samo še poglobile. Gollum je bil namreč videti ostudno in je izgledal kot igra, ki jo je nekdo dela za generacijo konzol PlayStation 3 in Xbox 360. Poleg slabe grafike smo gledali tudi podpovprečne animacije in na splošno je bila zadeva videti kot nekakšen mod skupine prostovoljcev in ne profesionalnega studia Daedalic Entertainment, ki ima za sabo že kar nekaj kilometrine.
Po slabo sprejetih napovednik je bilo seveda prepozno za preklic igre in Nacon je zadevo poslal ven v nameri, da bi vsaj nekaj zaslužil od prodaje. Kakšna je ta bila najbrž ne bomo še dolgo izvedeli, jasno pa je, da so Golluma ob izidu raztrgali tako kritiki kot tudi igralci, saj igra na Metacriticu nosi povprečno oceno 41, igralci pa so ji prisodili še manj.
Pričakovano je igra zastarana, a Daedalic Entertainment je k vsemu temu dodal še ogromno hroščev in zanič optimizacijo, zaradi katere se igra na PC-ju zatika tudi na močnejših strojnih konfiguracijah. Gollum je zaradi vsega tega postal predmet internetnih norčevanj in ni jih malo, ki so igro že zdaj označili za najslabšo igro leta 2023, pa čeprav smo šele na koncu maja.
Stvari so postale tako slabe, da je razvijalec Daedalic Entertainment na Twitterju podal uradno opravičilo. Kot pravijo so veliki navdušenci nad Gospodarjem prstanov in se zavedajo, da tale njihov naslov ni dosegel določenih standardov, hkrati pa so se zaobljubili, da bo igra prejela še ogromno brezplačnih posodobitev.
— The Lord of the Rings: Gollum (@GollumGame) May 26, 2023
A dvomimo, da bodo popravki odpravili zamere igre. Večje posodobitve imajo smisel za igro tipa Cyberpunk 2077, saj se je tam pod slabo optimiziranostjo še vedno skrivala zabavna igra, medtem ko je Gollum preprosto nezabaven naslov. Razvijalec Daedalic Entertainment bi moral povsem spremeniti okostje igre, kar bi zahtevalo leta napora in pošteno povedano – tudi če bi jih Nacon odobril takšen proračun in čas, dvomimo, da se v razvijalčevih vrstah skriva dovolj talenta, da bi dostavil resnično dober naslov znotraj vesolja Gospodarja prstanov.
Kar je škoda, saj je Daedalic v preteklosti razvil zabavno serijo ugankarskih iger Deponia, skrbi pa vzbujajo govorice, da naj bi razvijalec skladno z Gollumom delal na še enem naslovu znotraj franšize Gospodarja prstanov. Ministrstvo za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe Nemčije naj bi razvijalcu odobrila proračun v višini 2 milijonov evrov za razvoj še ene igre, ta pa naj bi se vrtela okoli čarovnikov in nosi kodni naslov It’s Magic.
Originalni Warhammer 40k: Space Marine je danes star že 12 let in čeprav je bila igra ob svojem izidu presenetljivo dobro sprejeta, je po desetih letih kakšno upanje glede nadaljevanja dokončno splavalo po vodi. Vendar pa se je založnik Focus Entertainment vseeno odločil, da glavni junak Titus, pripadnik armije vesoljskih marincev, še ne bo šel v pokoj.
Prvi napovednik glede drugega dela Space Marine 2 smo dobili decembra lani, a zraven smo dobili samo kinematografični napovednik, medtem ko je razvijalec Saber Interactive na poseben dogodku Warhammer Skulls, ki je bil namenjen napovedi vseh večjih iger znotraj franšize Warhammer, pokazal tudi nekaj utrinkov igranja.
In to bo zopet presneto krvavo. Že original se ni sramoval svoje brutalnega obračunavanja z Orki, vendar pa sta za današnji čas grafika in animacije že malce zastarele. Space Marine 2 bo po drugi strani vseboval novodobno podobo in ta je videti naravnost slastna. Odlično niso videti samo teksture, osvetlitev in animacije, ampak tudi masivnost samih stopenj, kjer vas bodo v rojih napadala bitja Tyranid, mi pa jih bomo kurili, streljali in sekali na vse možne načine.
Space Marine 2 izide enkrat letos na PC-ju in konzolah PlayStation 5 ter Xbox Series X. Titus pa ne bo nastopal samo v digitalni obliki, saj prihaja tudi namizna igra Space Marine The Board Game. Tudi za to smo dobili kratek dražilnik v katerem lahko vidimo nekaj kvalitetno poustvarjenih figuric, žal pa še ničesar ne vemo, kdaj in za koliko bo ta stvar sploh izšla – več informacij s slikami najdete na uradni strani.
Indie igra Night in the Woods je igralce očarala leta 2017 in čeprav ni ravno nabrala svetovne prepoznavnosti in se najverjetneje ni prodala v milijonskih nakladah, je kljub temu pridobila kultni status. Preprosta avantura se je vrtela okoli gozdnih bitij, ki pa so živela v mestih in so na splošno odražala današnjo družbo. Spremljali smo zgodbo najstniške mačke Mae, ki se po dolgi odsotnosti vrne domov, tam pa spozna, da se je veliko stvari spremenilo, nekatere pa so ostale enake. Mae je imela to težavo, da ni točno vedela, kaj želi narediti s svojim življenjem, kar je ena od tistih težav, s katerimi se sooča veliko mlajših, nakar se začnejo vrteti v krogu samopomilovanja in apatičnosti.
Razvijalec The Glory Society je pred kratkim po dolgoletnem zatišju razkril svoj nov naslov, to pa je postal Revenant Hill. Že takoj iz prvega dražilnika je jasno, da bo tole neke vrste nadaljevanje igre Night in the Woods, saj je grafično zadeva skorajda identična in spet bomo igranje nadzorovali iz stranskega pogleda. Vendar pa zna biti to samo spiritualni sekvel, saj pojasnilo na PlayStation blogu ne daje direktne povezave z razvijalčevim prejšnjim naslovom.
Revenant Hill se bo namreč dogajal v letu 1919, spet pa bomo igrali vlogo mucke, le da se ta imenuje Twigs in se naokoli sprehaja po vseh štirih nogah. Twigs najde novo prebivališče v premočenem deblu zraven zapuščenega pokopališča, a tudi za to podrtino neka sova od nje zahteva najemnino. Mačkonka mora zaradi tega izgruntati rešitev svojih finančnih problemov, tako da bo začela vzgajati pridelke in prirejati nočne zabave za demone in čarovnice.
Premisa se sliši odlično in zaplet se mi zdi nekakšna asociacija na stanovanjsko problematiko, zaradi katere so hiše in stanovanja draga kot žafran, pa čeprav so v katastrofalnem stanju, draginja pa je neusmiljena tudi na drugih delih našega življenja.
Datuma izida še nimamo, igra pa je bila zaenkrat potrjena samo za konzoli PlayStation 4 in 5.
Nedavno nas je kontaktiralo podjetje HORI in nam zaupalo, da imajo pod prsti cel kup novih izdelkov, ki bi nam jih radi poslali tudi na test. No, roko na srce tole niso ravno najnovejši izdelki, saj so na trgu že kar nekaj časa, vendar pa je podjetje nedolgo nazaj sestavilo pogodbo za novega evropskega uvoznika in zato vam nameravamo v naslednjih dneh bolj podrobno predstaviti trojico njihovih izdelkov.
Prvi izmed njih je igralni plošček Fighting Commander Octa, ki je na trg konzol PlayStation 5 prispel jeseni lani, gre pa za kontroler, ki je namenjen tistim z bolj plitvimi denarnicami, ki jim morda ne ustreza privzeti PS5 kontroler DualSense.
Njegova oblika je standardna in vsebuje vse tisto, kar prištevamo tudi med druge kontrolerje: smerni križni gumbi, na sredini pa najdemo tudi ploščico na dotik, ki spremlja konzole PlayStation že vse od 4. generacije naprej. Večjo spremembo boste opazili na desni strani, kjer se nahajajo štirje standardni gumbi ter še dva dodatna R1 in R2, tako da imate na dosegu desnega palca na izbiro več opcij.
Dodatni gumbi niso presenetljivi, saj je Fighting Commander Octa namenjen predvsem tistim igralcem, ki jih zabavajo pretepačine. Tam šteje odzivnost in in hitro kombiniranje gumbov, zaradi česar je dostop do obilice gumbov eden od najbolj pomembnih faktorjev takšnega igralnega ploščka. A hkrati je moral Hori na tem mestu žrtvovati pomemben aspekt, ki ga vsebuje vsak drug kontroler: desno paličico. Slednjo v igrah uporabljamo za razne funkcije, kot so denimo merjenje znotraj prvoosebnih streljačin ali pa sukanje pogled in brez te paličice takšnih iger preprosto ni možno igrati. Zaradi tega je Fighting Commander Octa namenjen predvsem 2D naslovom kot so pretepačine in tudi platformske igre, kjer sukanje pogleda ni pomembno in lahko vse postoriš samo z eno paličico, medtem ko dodatne gumbe izrabiš za vse drugo. Fighting Commander Octa je v to šesterico gumbov vgradil mikrostikala, zaradi česar je potovalni čas do izvršitve ukaza izjemno kratek, kar je za pretepačine hudo pomembo. Odzivnost in odprava zamika sta bili glavni vodili tega igralnega ploščka in zato je na voljo samo v žičnati verziji, saj bi brezžičnost dodala milisekunde zamika, kar za digitalni pretepaški svet preprosto ni sprejemljivo.
Prisotni so tudi drugi gumbi, ki smo jih vajeni iz PlayStation sveta. Na sredini najdemo sledilno ploščico, na zgornji strani pa sprožilnike, ki se tule imenujejo L1, L2, L3 in R3. To poimenovanje je malce zmedeno, a v praksi pomeni, da lahko s temi sprožilniki v spregi z gumbi na sprednji strani na lažji način izvajate zahtevne kombinacije udarcev.
Namen gumbov lahko zlahka razporedite preko posebnega gumba na sprednji strani, tam pa se nahaja tudi tipka za hitro in enostavno utišanje mikrofona. Nastavitve lahko spreminjate tudi preko namenske programske opreme na PC-ju. Kontroler namreč ne podpira samo konzol PlayStation 4 in PlayStation 5 ampak tudi PC, za uporabo pa zadevo preprosto vtaknete v prazen vhod USB-A in začnete z zabavo. Še pred tem poskrbite za to, da na zadnji strani igralnega ploščka premaknete na želeno platformo, dodatno stikalo pa vam omogoča zaklep nepotrebnih gumbov na sprednji strani, tako da v žaru bitke ne bo ponesreči sprožili PS gumba, ki bi vam odprl PlayStation menu in preden se vrnete v igro bi vam nasprotnik že lahko zadal smrtni udarec.
Hori Fighting Commander Octa je videti kot spodoben izdelek, ki pa je namenjen specifičnemu krogu igralcev. A tisti bodo zagotovo pozdravili njegovo nastavljivost in odzivnost, zase pa zahteva dokaj ugodnih 55 €.
Novi prenosnik izpod podjetja ASUS na papirju nosi tako visoke specifikacije, da mi je bilo ob odpiranju škatle že kar malce nerodno. ROG Strix 18 je namreč zagotovo najmočnejši prenosnik, ki sem ga kdaj dobil na test in kar mravljinci so me spreleteli ob tem, kakšno evrsko škodo bi si zadal, če bi mi zadeva slučajno zdrsnila iz rok na tla, kjer bi po vsej verjetnosti naredila pravi krater.
ROG Strix 18 svojih namenov ne skriva in ti že ob prvem srečanju pove: “Sem gaming prenosnik, ki v sebi drži trenutno najmočnejše komponente na trgu prenosnih računalnikov, pa če ti je to všeč ali pa ne”. Kot igričarju mi je bila seveda stvar takoj všeč, a pri vseh teh silnih komponentah je treba pač tudi vzeti v zakup težo, velikost in zajetno ceno, zaradi slednje pa je tole izdelek, ki je namenjen samo tistim najbolj elitnim igričarjem z globokimi denarnicami.
Takoj ko sem zadevo razpakiral mi je bilo jasno, da specifikacije na papirju niso lagale in da pred mano res leži igričarski prenosnik. To je jasno, preden zadevo sploh prvič prižgeš, saj se je ASUS odločil ustvariti dizajn, z dokaj atraktivno obliko. ROG Strix 18 na sebi nosi polno ostrih linij in je na voljo samo v črni barvi, ki ga na zadnji strani krasi prepoznavni ROG logotip z atraktivno črto, to pa lahko nato opazimo tudi v odprti obliki, na desni strani sledilne ploščice.
Zanimivosti glede oblike se tu ne končajo, saj imamo nad tipkovnico velik prozoren del, ki nam omogoča vpogled v samo notranjost prenosnika, zaradi česar sem najprej mislil, da me bodo tule pričakale kakšne RGB lučke, a temu ni bilo tako. RGB je seveda prisoten in ga najdemo na sprednjem in zadnjem robu prenosnika, zanimivo pa je tudi samo dno, ki je polno rešetk na račun bolj efektivnega hlajenja, ki ga vgrajene komponente zagotovo potrebujejo. Vpogled v notranjost prenosnika je sicer zanimiva ideja, a malce čudna je odločitev, da se je ASUS vrhnji del zaradi tega odločil prekriti s plastiko in ne s kakšnim bolj vzdržljivim materialom, kar bi od tako premijskega izdelka tudi pričakoval. No, vsaj prstni odtisi niso tako izraziti kot na nekaterih konkurenčnih ponudbah, kar je dobra novica za vse tiste, ki so na takšne stvari alergični in s sabo neprestano nosijo čistilne robčke.
18-palčni prenosnik je dovolj velik, da lahko služi za prijetno izkušnjo igranja iger in tudi gledanja filmov.
Glede vhodov in priključkov boste največ uporabljali levo stranico. Tam najdemo dva USB-C vhoda, kjer je eden od njiju Thunderbolt, vhod za 3.5 mm žičnate slušalke, 2.1 izhod za HDMI monitor, priklop za 2.5 Gbps Ethernet in priklop za 330 W polnjenje. Prenosnik lahko sicer polnimo tudi preko vhoda USB-C, vendar pa to ne bo zadostovalo za aktivno igranje, ki vleče veliko več elektrike, zato bo za te namene treba priključiti namenski napajalec.
Desna stran je bolj revna, saj se na njej nahajata samo dva USB-A 3.2 vhoda, tako da ta glomazni prenosnik v bistvu pusti za sabo cel kup neizkoriščenega prostora za dodatne vhode in izhode. No, zadnja stran je tako prepuščena ventilatorjem, kar za hlajenje komponent pride še kako prav, na zgornjem levem kotu pa najdete se pokrovček Armor Cap.
Tipkovnica daje lep povratni učinek pri tipkanju, saj so tipke nizkega hoda, so čvrste in se ne majejo. Površine za prijetno delo je vsekakor dovolj, zaradi česar je spet čudno, da se je ASUS odločil vse skupaj nekam preveč stlačiti na kup. Naša testna enota ni vsebovala slovenske gravure, tako da smo zaman iskali šumnike, tipka Enter pa je razdeljena na dva dela, kjer je zgornji del v bistvu znak za poševnico. Sem notri so bile stlačene tudi smerne tipke, zaradi česar je bil desni Shift skrajšan, čeprav bi se vse to lahko enostavno lahko pomaknilo malce nižje, tako da bi za igričkanje s smernimi tipkami imeli malce več prostora. Zanimiva je situacija tudi na vrhu, kjer je za posebne ukaze na voljo samo pet tipk in čeprav teh osebno ne uporabljam, se zdi na desni strani ogromno neizkoriščenega prostora.
Je pa zaradi te prostornine normalno delo dokaj udobno, saj imamo ogromno prostora za naslov dlani, na sredini pa nas čaka ogromna sledilna ploščica. Ta je morda celo malce prevelika, saj se med ležernim poležavanjem želel včasih sprožiti desni klik in sem moral s prstom kar pošteno podrsati, preden sem se našel na pravem delu za ta ukaz.
Vhod iz izhodov je bolj malo, saj je ASUS zadnjo stran prenosnika raje uporabil za bolj učinkovito prezračevanje.
Sam zaslon vsebuje tanke stranice in ga pokonci držita dva tečaja, ki ob preklopu lepo zdrsneta v in izven prenosnika. Gre za QHD+ ekran, premera 18 palcev in čudno mi je, da se ASUS tule ni odločil za OLED, ki ga izdatno promovirajo v skoraj vse druge pasme svojih prenosnikov. Slika je kljub temu bogata z barvami in na HDR področju podpira standard Dolby Vision. Ker je tole igričarski prenosnik se frekvenca osveževanja ustavi pri številki 240 Hz, kar je dovolj tudi za profesionalne e-športnike, maksimalna ločljivost pa znaša 2560 x 1600, kar bo dovolj za vse tiste, ki radi uživate v prelepih enoigralskih naslovih. Nič sicer ne bi imeli proti podpori za ločljivost 4K, vendar pa imate za takšne želje vedno opcijo priklopa na zunanji monitor, ki vsebuje še višjo ločljivost.
Čeprav je to igričarski prenosnik, vsebuje tudi multimedijske sposobnosti. Zvočniki so dokaj močni, a vas ne bodo spet odpihnili, pričarajo pa zadovoljivo izkušnjo gledanja filmov in preko podpore tehnologije Dolby Atmos. Na zgornji strani zaslona najdemo tudi kamero, ki pa je tam bolj zaradi lepšega, saj vsebuje maksimalno ločljivost 720p in res bi bil že skrajni čas, da proizvajalci zapustijo ta standard in skočijo vsaj na ločljivost 1080p.
Spravimo se zdaj raziskati vse te silne strojne komponente. Za procesorko plat skrbi primerek Intelove 13. generacije procesorjev Intel Core i9-13980HX, ki lahko doseže maksimalen takt 5,6 GHz. Temu družbo delata še 32 GB DDR5-4800 pomnilnika in 4.0 NVMe SSD disk kapacitete 2 TB.
A najbolj navduši grafična kartica RTX 4090, ki je verjetno tudi glavni razlog za tako nabreklo končno ceno. Gre za trenutno najmočnejši grafični čip na PC-jih, Nvidia pa je to moč preselila tudi v svet prenosnikov. Seveda si PC in prenosniška različica po moči nista povsem enakovredni, a kljub temu je to grafična pošast, ki na sebi nosi tretjo generacijo tehnologije DLSS, zaradi česar je prenosnik zmožen igre poganjati tudi v ločljivosti 4K.
Tipkovnica je kvalitetna, a vse se nam je zdelo malce preveč natlačeno, kar je čudno, saj ostane veliko neizkoriščenega prostora.
Glede grafike dandanes vsi govoričijo samo še o famoznih grafičnih učinkih ray tracinga, zato smo se odločili stestirati dva naslova, ki sta v zadnjih nekaj mesecih dobila ravno takšni posodobitvi. Gre za igri The Witcher 3 in Cyberpunk 2077, obe pa prihajata izpod razvijalca CD Projekt RED, ki je to tehnologijo uvedel po naknadnih posodobitvah.
V igri The Witcher 3 smo pri nastavitvah RT Ultra in ločljivosti 2560 x 1440 z vklopljeno možnostjo DLSS Frame Generation zlahka dosegali med 90 in 100 sličic na sekundo, če pa smo Frame Generation izklopili in ločljivost nato prestavili na 4K, so sličice na sekundo padle na številko 50, kar je za prenosniške vode še vedno visoka številka. Če smo nato pri tej isti ločljivosti vklopili Frame Generation nazaj smo gledali v nekje 70 sličic na sekundo, tako da v praksi lahko na tem prenosniku uživate v igranju na ločljivosti 4K pri najvišjih nastavitvah, a Frame Generation bo sliko naredil malce manj ostro.
Impresivni so bili tudi rezultati znotraj igre Cyberpunk 2077. Številke niso tako visoke kot pri Witcherju, saj je nenazadnje to novejši naslov, ki pa je pred kratkim dobil posodobitev, ki celotno osvetlitev igre preklopi na ray tracing. Kaj takšnega znajo poganjati samo grafične kartice RTX 4070, 4080 in 4090, zato smo normalno zadevo vklopili tudi tukaj. Na nativni ločljivosti 2560 x 1600 z vsemi vključenimi grafičnimi bombončki smo sredi mesta dosegali nad 70 sličic na sekundo, ko pa smo preklopili na ločljivost 4K se je pokazala tista resnična razlika med PC in prenosniškimi grafičnimi karticami. Na namiznih računalnikih zna RTX 4090 tudi pri tej ločljivosti preseči 60 sličic na sekundo, medtem ko je tule zadeva padla na dobrih 40 sličic na sekundo, včasih pa celo na manj. Ampak hej, na normalni ločljivosti zna tale prenosnik veliko bolje poganjati Cyberpunk 2077 kot pa moj lastni PC, ki v sebi drži grafično kartico RTX 3070 in pri teh nastavitvah nima najmanjših šans za držanje stabilnih 60 sličic na sekundo.
Fina zadeva je tole za preigravanje iger, a upoštevajte, da RTX 4090 ni ravno tiha zadeva.
Igričarske mišice tale zadeva zagotovo ima, a hkrati se je treba zavedati, da boste za doseganje takšnih rezultatov morali napravo priklopiti na napajanje in da je ob takšnem obratovanju prenosnik hudo glasen. Prezračevanje je dobro, a ni dvoma, da zna tako mlatenje ventilatorjev motiti sostanovalca oziroma partnerja, za razliko od PC-ja pa tule enostavno ne moreš samo dokupiti bolj tihega ventilatorja.
Kar se tiče baterije, znotraj prenosnika najdemo takšno s specifikacijo 90 W, ki vam bo brez priklopa na napajanje ob običajnem delu izdala nekje 8 ur uporabe. Pri tem je treba paziti, da preklopite na način varčevanja z baterijo, kar lahko storite preko vedno pripravne aplikacije Armory Crate, ki omogoča tudi druge stvari, kot so denimo prilagajanje RGB osvetlitev na stranicah prenosnika in sami tipkovnici. Pozabite pa na igranje, brez da bi zadevo priklopili na napajanje, saj boste takrat izrabili zaloge v dobri uri, prenosnik pa brez napajanja izvrže komaj polovice moči, ki bi jo, če je priklopljen na elektriko.
Asus ROG Strix Scar 18 je tako resnična pošast od prenosnika, ki pa ni popolna. Plastično ohišje, slaba kamera in natlačena tipkovnica so stvari, ki malce pokvarijo vtis, za to ceno pa bi si nemara želel OLED zaslona ali pa višje ločljivosti.
In ta cena je res ekstremna, saj ASUS za tole igračko zahteva kar 4.719 €, kar je cena, ki bo izven rok večine smrtnikov. Glede potencialnega nakupa skočite na uradno spletno stran, čeprav med časom pisanja tam niso bili zapisane trgovine, kjer lahko zadevo tudi dejansko kupimo.
Igre Need for Speed: Underground 2 smo se nazadnje dotaknili v našem članku glede iger, ki so nas razveseljevale točno 20 let nazaj, čeprav je tam beseda bolj tekla o prvem delu. Vendar pa je Underground 2 bila tista zadeva, ki so jo takrat razgrabili in igrali vsi, zato ni čudno, da oboževalci dirkaške serije Need for Speed založnika EA že dve desetletji prosijo za delo na tretjem delu, a te prošnje so do sedaj letele na gluha ušesa.
YouTuber Uncle Burrito pa nam je medtem ponudil možnost vpogleda v malce bolj prenovljeno obliko Underground nočnega dirkanja, ki je podprto s tehnologijo modernega osvetljevanja scen ray tracing. Modder se je poslužil orodja RTX Remix, ki ga je izdalo podjetje NVIDIA, program pa modderjem na enostaven način omogoča vpeljavo ray tracinga v starejše igre, ki tečejo na knjižicah DirectX 8 in 9.
Rezultati so vsekakor zanimivi. Igra je na račun nove osvetljave zagotovo videti bolj prijetno in odsevi na avtu ob bližjih lučeh dodajo ostarelim kostem igre nekaj dobrodošle svežine. Vendar pa je treba na takšni selitvi osvetljave narediti še cel kup optimizacij in popravkov. Med dirkanjem se nekaj čudnega dogaja s svetlobo ceste, medtem ko zadnja vetrobranska šipa avta neprestano spreminja teksturo. Prav tako je videti ogromno zatikanja, kar je še posebej presenetljivo glede na dejstvo, da je modder tole zadevo poganjal na grafični kartici RTX 4090 in kljub temu ni mogel obdržati stabilnih 60 sličic na sekundo.
Vseeno pa je tole lep prikaz zmogljivosti orodja RTX Remixa, ki da dobro podlago za prenovitev osvetljave, nakar je potrebno samo še nekaj pridnih modderjev, da celotno zadevo spolirajo do konca.
Na Sonyjevi predstavitvi iger PlayStation Showcase nas je hudo presenetil do zdaj neznani kitajski razvijalec S-Game, ki je brez predhodnega pompa najavil igro Phantom Blade Zero, ta pa je v dokaj dolgem napovedniku prikazala razburljivo akcijo, dobro grafično podobo in zanimiv štorijalni zaplet.
Igrali bomo junaka Soula, ki si kruh služi kot elitni morilec, zaposlen pa je pri skrivnostni družbi The Order. Zaradi neznanih razlogov nas nato obtožijo umora voditelja tega ceha, nakar obtožbam komaj pobegnemo, a še pred tem prejmemo smrtno rano, ki jo nato odpravi zdravilec, a le za kratek čas. Soul bo namreč lahko preživel samo 66 dni, ta čas pa namerava izkoristiti za rešitev svoje časti, to pa lahko naredi samo tako, da najde tistega pravega morilca in hkrati razkrije zaroto proti sebi.
Phantom Blade več kot očitno spada v žanr Soulslike iger, le da bo to hudo hitra sekljačina, ki jo bo prevevala japonska mitologija. Pripravite se na divje sekanje katan in napete boje, kjer vas lahko samo ena sama napaka stane življenja. V igralnem napovedniku ni bilo videti prav nobenega koščka uporabniškega vmesnika in zanimivo bo videti, če bo takšna tudi končna igra.
Grafično je zadeva videti spektakularno, a s tem ne ciljamo na samo podrobnost tekstur, ampak predvsem na stilistični vidik igre. Vse je videti temačno in zamorjeno, sovražniki pa so videti presneto bizarni, kar da celotni izkušnji že malce srhljiv pridih.
Razvijalec S-Game pravi, da je Phantom Blade Zero v bistvu nekakšna predelava njihove izvirne indie igre Rainblood: Town of Death, ki je izšla leta 2010 in je bila za igranje na voljo samo znotraj Kitajske, uspeh te igre pa jih je pripeljal do ustvarjanja naslova Phantom Blade, ki je tista igra, ki so jo vedno želeli ustvariti in bo zdaj na voljo povsod po svetu.
Igralni napovednik je bil impresiven, a žal nismo dobili nobenih informacij glede datuma izida, na voljo pa bo za konzolo PlayStation 5 in tudi PC.
Hrvaški razvijalec Croteam je zagotovo najbolj znan po svoji seriji prvoosebnih streljank Serious Sam, a naši talentirani južni sosedje so leta 2014 izdali še en kvaliteten naslov, ki pa si ob rojstvu ni prislužil takšne svetovne slave. The Talos Principle je bila namreč ugankarska igra, ki si je veliko idej sposodila od dvoja iger Portal, le da tule zagonetk nismo reševali preko žarčenja portalov, ampak smo večino časa preusmerjali žarke in si s tem odklepali poti naprej, zraven pa nas je spremljala dokaj globoka, mestoma že kar filozofska zgodba.
Igra je kasneje še dobila večji dodatek Road To Gehenna, ki je bila miselno še bolj zahtevna od originala, nakar so igralci začeli sanjati o nadaljevanju, ki ga je Croteam vendarle uradno najavil leta 2021, zdaj pa se je pred nami pojavil prvi napovednik.
— Jonas Kyratzes, pjf (@JonasKyratzes) May 24, 2023
Od nadaljevanja lahko pričakujete vse tisto, kar vam je priljubilo že original, zopet pa bomo nastopali v vlogi androida, ki bo moral raziskati neko skrivnostno stavbo – to bo verjetno tista ogromna piramida, ki se pojavi znotraj napovednika. Na poti nas bodo počakale dobre stare uganke, vmes pa se bomo soočali s filozofskimi vprašanji glede vesolja, vere in človeške civilizacije, ki je v teh igrah poniknila neznanokam. Če vam je bilo podajanje zgodbe všeč že v originalu, potem boste navdušeni nad njo tudi v nadaljevanju, saj bodo scenarij zopet spisali Jonas Kyratzes, Verena Kyratzes in Tom Jubert.
Croteam obljublja večje stopnje, še bolj zanimive uganke in grafično podobo naslednje generacije. In vse to bomo lahko izkusili že enkrat v 2023 in to na konzolah PlayStation 5, Xbox Series X in seveda tudi PC-ju.
Sony ni nedavne konference PlayStation Showcase izkoristil samo za najavo novih iger, ampak je vmes vrinil tudi napovednik za film Gran Turismo, nekaj sekund pozornosti pa je namenil tudi predstavitvi novih fizičnih izdelkov. Žal nismo slišali nobene uradne novice glede konzole PlayStation 5 Pro, smo pa dobili vpogled v prenosno napravo za pretočno igranje PS5 iger, ki ji je Sony nadel uradno ime Project Q.
O tej napravi smo se enkrat že razpisali in ugibali smo, da zna biti tole nekakšen naslednik prenosne konzole PlayStation Vita ali pa morda kakšna kopija Steam Decka. A držalo ni nič od tega, saj je Sony za Project Q spočel dizajn, za katerega sem najprej mislil, da je neka prvoaprilska šala.
Zadeva je namreč videti kot da je nekdo vzel igralni plošček DualSense, tega razdelil na dva dela in notri na silo vrinil ekran, nakar je vse skupaj nazaj zalepil z lepilnim trakom. Ekran je videti, kot da na pol visi izven ohišja, zaradi česar je Project Q videti izjemno krhko in kar kliče po mehaničnih okvarah ali pa poškodbah zaslona. Ko bi vsaj premaknili igralni paličici bolj na sredino, a ni se jim dalo niti tega. V praksi to pomeni, da bomo z obračanjem gobic navznoter s prsti zakrili dober del ekrana, kar lepo nakaže, da je Sony zadevo naredil bolj na hitro in ni preveč razmišljal o dizajnu.
O napravi tudi ne vemo praktično nobenih konkretnih informacij. Zaslon bo premera 8 palcev in bo lahko izgotovil HD sliko, ni pa jasno, ali to pomeni sliko ločljivosti 1080p ali 720p. Jim Ryan je ob napovedi še dodal, da bo Project Q vseboval vse gumbe in karakteristike igralnega ploščka DualSense, kar najbrž pomeni stopenjske sprožilnike in napredne učinke tresenja, a vprašanje ostaja, kako se bo pri vsemu temu obnesla baterija.
Ničesar ne vemo niti glede cene, a glede na to, da zadeva zna samo pretočno poganjati igre iz konzole PlayStation 5 in to samo na domačem Wi-Fi omrežju ni ravno za pričakovati, da bo tole preseglo cene 100 €.
Project Q izide enkrat letos, a nič ne bi bil presenečen, če bo Sony do dneva izida pošteno predelal dizajn naprave. Razkritje naprave me je spomnilo na dogodek desetletja nazaj, ko je Sony prvič ponosno razkril konzolo PlayStation 3, zraven pa priložil kontroler, ki je hitro postal predmet internetnih norčevanj, saj so ga vsi začeli klicati bumerang. Sony se je nato k sreči premislil in zraven konzole pridodal bolj normalen igralni plošček Dualshock 3.
Igra Fallout: New Vegas upravičeno velja za eno najboljših RPG izkušenj vseh časov, čeprav se ji danes že malce poznajo leta. Zadeva je izšla leta 2010, pod njo pa se je podpisal razvijalec Obsidian Entertainment, ki v svojih vrstah šteje kar nekaj članov iz tiste ekipe, ki je spočela originalni dvojec iger Fallout. Za izdelavo New Vegasa so imeli na razpolago relativno malo časa, zato je bil končno produkt več kot desetletje nazaj poln hroščev, a danes je zadeva popravljena in teh težav nima več.
Trgovina Epic Games se je zdaj odločila ta igričarski dragulj ponuditi brezplačno in na vas je, da obiščete tole povezavo, si igro aktivirate in jo nato obdržite za večno, igralna izkušnja pa vam bo prinesla ure in ure postapokaliptične zabave. Tole je polna različica igre, saj boste v knjižnico prejeli verzijo Ultimate Edition, kar vam poleg osnovne kampanje prinese še štiri odlične DLC-je: Dead Money, Honest Hearts, Old World Blues in Lonesome Road. Ti dodatki dodajo povsem nove mape in še razširijo zgodbo in ni jih malo, ki te DLC-je označuje za najboljšo naknadno vsebino v zgodovini enoigralskih naslovov.
Fallout: New Vegas lahko samo zaženete in začnete z igranjem, a priporočljivo je, da si najprej namestite nekaj modov, ki izkušnjo igranja naredijo bolj moderno in odpravijo še nekaj tistih hroščev, ki so ostali tudi po tem, ko je Obsidian nehal izdelovati popravke. Večino modov lahko najdete na spletni strani Nexus, za novince pa je v bistvu najbolj priporočljiv skupek modov, znan pod imenom Viva New Vegas. Gre za dokaj enostaven seznam modifikacij, ki ni preveč obsežen in mu na uradni strani lahko zlahka sledite ter si tako pričarate izboljšano izkušnjo, pred nameščanjem vseh teh modov pa igro vsaj enkrat zaženite, da se ustvarijo vse potrebne datoteke za delovanje.
Ponudba je na voljo do 1. junija, nakar jo bo zamenjala nova skrivnostna igra. Igralci sicer že dolgo sanjajo o potencialnem nadaljevanju New Vegasa in pred kratkim nas je z nečim podražila tudi sama Bethesda, čeprav se kasneje iz tega ni izcimilo nič. Najbolj blizu potencialne predelave je mod Fallout 4 New Vegas, ki namerava celotno kampanjo preseliti v novejši pogon igre Fallout 4, a ta projekt je bržkone še leta oddaljen od finalne vrstice kode.
Ste se morda že prenajedli predelav? No, škoda, saj založniki z njimi še ne nameravajo prenehati in svoj večji projekt pripravlja tudi založnik THQ Nordic, ki namerava ponovno obuditi franšizo grozljivk Alone in the Dark. Nova igra bo predelava originala iz leta 1992, včeraj pa smo za njo dobili prvo obsežnejšo predstavitev, ki je pokazala nekaj igranja in intervjujev z razvijalcem Pieces Interactive, tem pa je blagoslov za delo podal tudi originalni kreator Frédérick Raynal.
THQ je v prenovo vložil kar nekaj proračuna, saj bosta glavni vlogi zasedala igralca David Harbour in Jodie Comer, oba pa sta znana iz filmskih in televizijskih svetov. Jodie je nastopala v filmu Free Guy, Davida pa se spomnimo iz priljubljene serije Stranger Things, pojavil pa se bo tudi v prihajajočem filmu Gran Turismo, ki je prav tako povezan s svetom videoiger.
Premisa igre se vrti okoli dvorca Derceto, čigar lastnik skrivnostno izgine, nakar v akcijo stopi njegova nečakinja Emily Hartwood (Comer), ta pa nato s sabo vzame detektiva Edwarda Carnbyja, oba pa se odpravita raziskati čudaški dvorec, skupaj z njegovimi bizarnimi prebivalci. Alone in the Dark bo vseboval tako akcijske strelske segmente, kot tudi tiste bolj umirjene, ko bomo morali detektivsko raziskovati sobe, sestavljati sledi in si tako odpirati pot naprej. Tu bo tudi cel kup ugank, Pieces Interactive pa nam bo omogočil nastavljanje težavnosti detektivskega raziskovanja, tako da če so vam takšne stvari odveč, jih bo igra postorila namesto vas.
Pri igranju bomo lahko preklapljali med obema likoma, ostali liki pa se bodo nato na naše poizvedovanje odzvali različno. Tako bomo določene segmente zgodbe videli skozi dva zorna kota, to pa nam bo prišlo prav tudi pri reševanju ugank in iskanju sledi, saj bodo nekateri raje počvekali z Emily kot pa detektivom Edwardom.
Alone in the Dark izide 25. oktobra, razvijalec pa je že zdaj ven dal predčasni demo. No, v bistvu je tole nekakšno uvodno poglavje, kjer igramo mlado dekle Grace Saunders, ki poskuša poslati pismo, zaradi tega pa se v tem poglavju ni možno streljati, saj je demo namenjen bolj raziskovanju temačne atmosferičnosti, ki bo prepojila celotno igralno izkušnjo. Uvodno poglavje vas na Steamu čaka tule, na voljo pa je tudi na konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X.
Navdušenci nad franšizo Assassin’s Creed so bili včeraj blagoslovljeni s prvim igralnim napovednikom za prihajajoči naslov Assassin’s Creed Mirage, ki je bil sprva zamišljen kot dodatek za Valhallo, a se je nato Ubisoft odločil koncept igre razširiti in jo na koncu izdati kot samostojen naslov.
Mirage bo namreč dokaj drugačen od zadnjih delov te franšize, ki je čedalje bolj začela opuščati skrivanje in umore iz zasede in je postala že akcijski tretjeosebni naslov, ki je vseboval opcijsko skrivanje. Mirage se zato namerava vrniti h koreninam serije in tako ne bomo več neuničljiv tank, ampak morilec, ki se bo moral zanašati na tihotapljenje v sencah ali pa na skrivanje med gosto množico ljudi.
Za te namene bomo skočili v Bagdad po katerem se je v 9. stoletju sprehajal naš junak Basim Ibn Is’haq. Čakajo vas kamele, puščava in manjša mesta, naokoli pa bo treba pobiti cel kup tarč. Napovednik nam da vedeti, da bo največji uspeh prinesla naša nevidnost, tako da se bo treba pred stražarji skrivati, če pa nas že opazijo in začno preganjati pa nam vedno prav pride dimna bomba, zaradi katere jim lahko hitro izginemo izpred oči. Za šunjanje v kakšno trdnjavo bomo lahko tudi kakšnega stražarja podkupili, Basim pa bo enako gibčen kot vsi prejšnji junaki, dobil pa je tudi nekaj novih trikov, kot je denimo prečkanje večjih prepadov s pomočjo ogromne palice.
Mirage bo po obsegu manjši naslov, tako da vam za ugled konca ne bo treba narediti stotin nalog in se vmes ukvarjati s stopnjo lika, saj so RPG prvine izginile, prav tako med pogovarjanjem ne bomo več izbirali dialogov. Čaka nas tako krajša, bolj osredotočena izkušnja, kar je nekaj, po čemer igralci vzklikajo že dolgo časa.
Assassin’s Creed Mirage je dobil tudi datum izida, tako da bomo mivko prečesavali od 12. oktobra dalje. Na voljo bi tudi možnost nakupa Deluxe verzije igre, ki bo s sabo prinesla kup modnih dodatkov in orožij, ki jih je navdihnila igra Prince of Persia: The Sands of Time.
Ubogi Alan Wake. Tip je v originalni igri želel samo obiskati neko oddaljeno vasico, se skupaj z ženo naseliti v kočo in na ta način odpraviti pisateljsko blokado, nakar ga je napadla neznana entiteta in ga potegnila v svojo globino teme, iz katere zdaj poskuša pobegniti že več kot 10 let. Med tem časom ni obupal nad pisanjem in njegovo neprestano tipkanje ga je nazadnje na površino potegnilo znotraj igre Control, zdaj pa se bo v igri Alan Wake 2 za vedno poskušal rešiti prijemov teme.
Na drugi del serije Alan Wake čakamo že kar nekaj časa in čeprav je Remedy nadaljevanje napovedal decembra 2021, smo morali do včeraj čakati na prikaz dejanskega igranja.
Drugi del se bo igral malce drugače kot pa prvenec. Finski studio Remedy pravi, da je tole njihov prvi naslov znotraj žanra preživetvenih grozljivk, tako da bo treba pametno razporejati z nabranimi sredstvi in skrbeti za svojo zalogo zdravja. Vmes nas bodo napadale grozljive kreature, ki jih tokrat ne bomo izkusili samo skozi oči Alana, ampak tudi novinke v seriji: FBI agentke Sage Anderson.
Razvijalec je na PlayStation blogu zapisal, da bomo med obema likoma lahko prosto preklapljali ter tako izkusili zgodbo iz dveh različnih zornih kotov. Zdi se, da bomo na ta način lahko izkusili dve različni dimenziji, saj se Alan očitno še vedno nahaja na drugi strani teme, imenovane Dark Place, medtem ko bo agenta zgodbo doživljala v bolj resničnem svetu in bo na sledi izginulega avtorja raziskovala mestece Bright Falls.
Igralni posnetek je videti presneto srhljiv, na 52 sekundi posnetka pa ste morda opazili nekam prepoznaven obraz. Vlogo FBI agenta Caseyja bo namreč odigral Sam Lake, vodja studia Remedy, hkrati pa je bil njegov obraz tisti, ki smo ga gledali v igri Max Payne 1.
Alan Wake 2 izide 17. oktobra, to pa je tudi prvi večji AAA naslov, ki ga je založil Epic Games. Zaradi tega bo na PC-ju izšla samo v trgovini Epic Games, na konzolah pa fizične verzije igre ne boste našli. Epic Games pravi, da so preko tega zmanjšali stroške, zaradi česar bo na koncu igra na PC-ju stala 50 €, na konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X pa 60 €.
Eno večjih presenečenj včerajšnje konference PlayStation Showcase je bil igralni napovednik za igro Dragon’s Dogma 2. Zadeva je bila namreč uradno najavljena samo slabo leto nazaj, založnik Capcom pa je vmes očitno naredil že dovolj kovanja kode, da so za nas pripravili konkretni video. Seveda je bila igra v aktivnem razvoju še pred uradno napovedjo, a vseeno smo imeli lani občutek, da je zadeva še v konceptni fazi in da razvijalec sploh še ni začel ustvarjati stopenj.
Dragon’s Dogma 2 bo očitno ohranila prvine originala in vse skupaj samo še nadgradila. Zgodba je tokrat videti malce bolj režirana, kar je dobro, saj je bila zmedena štorija ena od večjih napak originala, seveda pa se bomo tudi v nadaljevanju veliko pretepali z manjšimi in večjimi zverinami. Original je svoj kultni status pridobil ravno na račun epskih bitk, saj smo lahko splezali na hrbet kakšne mitološke zverine in ji tam prizadejali več škode, magija pa je bila resnično spektakularna in ob urokih sta se tresla nebo in zemlja. V Dragon’s Dogma 2 sicer vidimo nekaj čaranja, a dejansko zadeva ni videti tako impresivno kot pa v originalu.
Veliko se je v tem času naredilo na grafični podobi, saj je dvojka v tem pogledu videti naravnost čudovito. Capcomov lastni pogon RE Engine se zna zopet izkazati tudi tukaj, saj je rjovenje zmaja impresivno, animacije so napredne in nove mitološke zverine tipa Meduza obilujejo s podrobnostmi.
Žal ne vemo ničesar glede datuma izida, vendar so oboževalci franšize veseli že tega dejstva, da je projekt veliko bližje izidu, kot pa se je mislilo samo leto nazaj. Med nadaljnjim čakanjem se lahko še enkrat spravite v preigravanje izvirnika, ki je leta 2016, skupaj s podnaslovom Dark Arisen, dobil predelavo tudi za PC, na Netflixu pa si lahko ogledate 1. in zaenkrat edino sezono risane serije.
Po vseh govoricah da Konami pripravlja obuditev svoje franšize Metal Gear Solid smo na včerajšnji predstavitvi PlayStation Showcase zadevo končno dobili uradno potrjeno, a ne v obliki novega dela, ampak preko predelave trojke Snake Eater, ki jo mnogi čislajo za najboljši del te serije.
Uradno ime predelave je nekam bizarno: Metal Gear Solid Δ: Snake Eater, a trikotniku navkljub je jasno, da bo tole predelava uspešnice iz leta 2004 , ki je izšla samo na konzolah PlayStation 2 in kasneje Nintendo 3DS, igra pa je v bistvu preddel originalnega Metal Geara in se dogaja v alternativni zgodovini leta 1960, ko je bil svet zapleten v Hladno vojno. Posebnost Snake Eaterja je bila okolica, saj smo se tihotapili skozi porasle gozdove Sovjetske unije in smo morali okolico izrabiti za svoj namen. Snake Eater je tako imel nekaj preživetvenih elementov, a sredica igranja je bil še vedno Metal Gear, kar pomeni veliko smukanja, napadanja sovražnikov iz zased in postavljanja pasti.
Konami nam je na včerajšnji predstavitvi pripravil samo kratek dražilnik, ki pokaže ništrc igranja, so pa naknadno postavili uradno stran, ki je malce bolj zgovorna. Poleg predelave tretjega dela pripravljajo tudi prenovo prvih dveh, trojica pa bo izdana pod imenom Metal Gear Solid: Master Collection. Očitno bo samo trojka deležna tiste prave predelave, medtem ko bosta enica in dvojka samo malce olepšani in bosta v bistvu vnovični predelavi zbirke Metal Gear Solid HD Collection, le da bo ta nova zbirka namenjena novodobnim konzolam. Na seznamu sicer manjka četrti del, a tole je samo Volume 1, tako da znamo štirico, skupaj z ločenima naslovoma Peace Walker in Acid, dobiti v Volume 2.
Metal Gear Solid: Master Collection izide enkrat v jeseni, medtem ko polnopravna predelava igre Snake Eater zaenkrat še nima datuma izida. Igralci so seveda veseli, da je serija ponovno obujena, a ostaja grenak priokus, saj se je od nje leta nazaj po sporu z založnikom ločil idejni oče Hideo Kojima, ki je šel nato delati svojo lastno franšizo Death Stranding.
Naši današnji članki se vrtijo okoli včerajšnje Sonyjeve konference PlayStation Showcase, od katere se je pričakovalo veliko, saj je predstavila 2. fazo kataloga naslovov, ki jih bomo gledali na sistemih PlayStation 5 in PS VR2. A treba je reči, da smo od konference pričakovali veliko več, saj je manjkalo kar nekaj Sonyjevih večjih studiev in edini konkretni igralni posnetek je pokazal razvijalec Insomniac Games za svojo prihajajočo igro Marvel’s Spider-Man 2.
Glede na igralni napovednik, ki v dolžino meri skoraj 11 minut, si bo drugi del veliko igralnih prijemov sposodil iz originala, vpeljal pa bo tudi nekaj konkretnih sprememb. Za razliko od prvega dela bomo namreč v nadaljevanju skočili v mesto Queens, tam pa se bo treba zapostaviti novemu šefu Kraven the Hunterju. Mišičnjak se je nekaj časa preganjal po pragozdu, nakar si je zaželel novega izziva, zato bo skočil v velemesto poiskati doktorja Curta Connorsa, ki se je med tem časom že spremenil v The Lizarda. Načrte mu bo skušal preprečiti dvojec Spider-Manov, saj Peter Parker tokrat ne bo sam, ampak mu bo družbo delal tudi Miles Morales.
Spider-Man 2 nas bo tako velikokrat selil med obema junakoma, a kakor lahko sklepamo iz igralnega napovednika, tega preklapljanja ne bomo mogli nadzorovati sami. Se bosta pa oba junaka igrala različno: Peter si je nataknil Black Venom pajkice, zaradi česar je pridobil nove moči in lahko sovražnike zabija v tla preko črnih lovk, Miles pa ostaja bolj klasični pajkomož, a je tudi sam pridobil nekaj novih sposobnosti in igračk. Po novem se lahko preko frače izstreli kot raketa, nakar med šviganjem po zraku uporabi letalno obleko oziroma “wingsuit” in drvi naprej kot reaktivec. Glede na hitrost premikanja nas verjetno čaka veliko večja okolica, saj bomo drugače celo mapo lahko prečkali v samo nekaj sekundah.
Igranje bo sestavljeno iz pretepanja, kjer bo treba sprožati udarce in specialke ter tiholazenja, kjer lahko prikrito odstranimo celo sobo nebodijihtreba. Tudi tule nas čakajo novosti, saj Miles lahko zdaj izstreli pajkasto vrv in si tako v zraku ustvari novo pot, ki bo poenostavila delanje zased. Mimogrede: prepričani smo, da se bosta Miles in Peter v enem delu zagotovo spopadla, saj Venom obleka nažira Petrov um, zaradi česar je postal agresiven, tako da se lahko veselimo pretepa med dvema Spider-Manoma.
Na koncu napovednika nas pričaka še spektakularen pregon s čolni, v njem pa so nekateri že komentirali vodo, ki grafično ni videti preveč napredno. Na splošno je sicer podoba čudovita, a Insomniac nas je glede podobe razvadil že s prvo igro, ki je še danes videti odlično.
Marvel’s Spider-Man 2 izide enkrat letos, a Insomniac predstavitve ni izrabil za uradno najavo meseca izida. Drugi del bo na voljo samo za PlayStation 5, glede na zadnji intervju šefa PlayStationa pa PC verzija izide šele čez kakšni dve leti.
Iz Beograda prihajajo tragične novice glede smrti popularnega YouTuberja Mirka Rašića, ki je po zadnjih informacijah naredil samomor in to preko obešanja. Njegovo truplo je našel prijatelj sredi hale, za kakšno oživljanje pa je bilo takrat že prepozno.
Novica o smrti je šokirala balkanski YouTube svet, saj je Mirko, star samo 33 let, v svojih videoposnetkih vedno kazal optimizem in zaradi njegove pozitivne naravnanosti in znanja glede avtomobilov si je na YouTubu nabral več kot 143k naročnikov, posnetki pa so redno nabrali po več sto tisoč ogledov.
Z avtomobili se je ukvarjal vse od svojega 9. leta, ko je očetu pomagal v delavnici, kasneje pa je tudi sam postal avtomehanik – zaradi tega se ga je prejel tudi vzdevek “Neovlašćeni serviser”. Preko svojega kanala in videov se je želel znebiti stereotipa, da so mehaniki umazanci, ki želijo stranke samo prevarati, ampak da so to lahko v bistvu ljudje, ki nosijo veliko znanja in vam znajo s pametnimi nasveti ne samo svetovati pri izbiri novega štirikolesnika, ampak tudi podati kakšen pamet nasvet glede vzdrževanja.
Njegov zadnji video je bil na YouTube naložen samo tri dni nazaj in gledalci so se začeli spraševati, če se morda v njem ne nahajajo namigi na njegovo prerano smrt. Zadnji video vsebuje nekaj čudnih momentov: na začetku lahko vidimo skeč, nakar Mirko reče, da človek nikoli nima miru, saj te ljudje neprestano kličejo in od tebe zahtevajo denar, a ti jim ga ne daš, saj potem ne bi imel denarja zase. Kasneje v videu doda, da bi morda svoj nasmeh zamenjal za boljše življenje. Nekateri so celo opazili poškodbo na glavi, zaradi česar se je razvila teorija, da je imel morda probleme z dolgovi, a seveda so to samo nepreverjene govorice in divje teorije, ki se prikažejo pri vsakem samomoru slavne osebe.
Microsoft je na včerajšnji konferenci Build 2023 največ besed in pozornosti namenil umetni inteligenci, ki ni prevzela samo njihov iskalnik Bing, ampak se bo znašla tudi znotraj operacijskega sistema Windows 11 in vam bo pomagala pri delu z vsemi aplikacijami znotraj programske opreme Office.
Pozorne oči pa so znotraj prispevka na blogu opazile tudi zapis glede vgrajene podpore formatov datotek 7-Zip in RAR, kar zna pomembno spremeniti vsakdanje delo navadnega uporabnika.
7-Zip in RAR sta namreč sistema za stiskanje datotek, ki se uporabljata že celo večnost, a za razširjanje teh datotek smo morali nameščati ločene programe, ki smo jih morali prenesti iz spleta. Najbolj slaven pri teh je WinRar, ki ga za razširjanje in stiskanje datotek uporabljamo vse od sistem Windows XP, ta program pa je plačljiv, a ponuja 40-dnevni brezplačni preizkus, ki pa nima omejitev, če le ob vsakem opozorilu za nakup to obvestilo zaprete s klikom na gumb “Close”. WinRar je zaradi tega dobil naziv internetne legende, ki je spočela kar nekaj memov in smešnih videov, a zaradi vgrajene podpore v Windows 11 zna morda kmalu izginiti iz seznama programov, ki jih je treba nujno namestiti ob sveži inštalaciji Windowsov.
WinRar sicer ima tudi brezplačno alternativo 7-Zip, ki je zgrajena na odprti kodi, a morda so tudi tej šteti dnevi, saj ob vgrajeni podpori preprosto ne bo več potrebna. Seveda je treba najprej videti, kako se bo Microsoft odrezal pri tej integrirani podpori, vendar pa dejstvo ostaja, da se bo več desetletjih zaključuje nek del uporabniške izkušnje, ki bi sicer moral biti odpravljen že leta prej.
Podpora za te formate se bo zgodila v prihajajočih dnevih, a točnega datuma še nismo dobili.
