Razvijalec Supermassive Games je zdaj že stari znanec grozljivk, saj imajo pod pasom kar nekaj projektov – med njimi je zagotovo najbolj znan Until Dawn. V zadnjih letih se sicer trudijo z antologijo The Dark Pictures, ki pa ni bila preveč dobra, a razvijalec je zdaj končno dobil malce večji proračun in prihajajoča igra The Quarry je zaenkrat videti kot njihov potep po poti stare slave.
The Quarry se bo igral podobno kot njihovi prejšnji naslovi, kar pomeni nekaj sprehajanja med lokacijami, cvikanje pred pošastmi v temi in sprejemanje odločitev, ki lahko pomembno vplivajo na nadaljnji razplet zgodbe določenega lika. The Quarry bo šel v pogledu interaktivnosti še dlje, saj bo ponujal ločen igralni način Movie Mode, ta pa ven izrezal vse igranje, tako da se bomo lahko samo naslonili nazaj in vse skupaj spremljali kot eno navadno grozljivko.
Movie Mode nam bo nadaljnje ponujal tri načine gledanja: Everybody Lives, Everybody Dies in Director’s Chair. V Everybody Lives bodo vsi liki preživeli, v Everybody Dies pa umrli. Director’s Cut nam bo po drugi strani omogočal oblikovanje osebnosti vsakega lika, tako da bomo med gledanjem ves čas na robu sedeža, saj nam do konca ne bo jasno, ali bo določena oseba preživela ali pa končala na kavlju.
Zadeva je vsekakor zanimiv eksperiment in da neko dodatno vredno celotni izkušnji. The Quarry bomo lahko igrali od 10. junija dalje.
Franšiza fantazijskih iger Kingdom Hearts te dni praznuje že svojo 20. obletnico in založnik Square Enix je to priložnost izkoristil za uradno napoved četrtega dela, ki pa žal še nima datuma izida.
Najava je prišla v obliki napovednika, ki v stanovanju pokaže našega starega junaka, ki sliši na ime Sora, ta pa se zbudi na kavču, ujet znotraj modernega mesta in dimenzije Quadratum. Ne traja dolgo, da se nato sredi mesta izrodi ogromna črna pošast, ki začne povzročati težave in Sora se hitro vrže na delo in preko spektakularnih potez skoči do tistega, kar naj bi bila glava demona in bitka se tu nekako zaključi. Nato vidimo Jako racmana in Pepeja, ki se sprehajata po temi in iščeta Sorota, a na koncu se tudi onadva soočita z nekim sovražnikom, ki jima pošlje strah po kosteh.
Kljub uradni najavi in napovedniku med igralci vlada skepsa, ki pravi, da Kingdom Hearts 4 še kar nekaj časa ne bo na spregled. To tezo podpira tretji del, ki je prav tako leta 2013 dobil prvi video, a je nato potreboval še dolgih 6 let, preden je prišel na spregled. Morda bo četrti del pri kovanju imel več sreče, saj je delan v pogonu Unreal Engine 5, kar bi znalo poenostaviti postopek ustvarjanja, upamo samo, da bo zadeva prispela tudi na PC.
Serija Kingdom Hearts je praktično od začetka zavezana konzolam PlayStation, a je k sreči celotno zbirko prejšnjih iger izdal tudi na PC-ju. To lahko dobite samo preko platforme Epic Games in igre so presneto drage, a če se želite pripraviti na izid četrtega dela, potem je preigravanje nekako nujno, saj je štorijalni lok močno povezan med sabo in če izpustite kakšno poglavje, potem vam ob novem delu ne bo kaj preveč jasno.
Biti navdušenec nad animeji je lep hobi, a postane težaven, ko bi rad o televizijskih dogodivščinah svoje priljubljene serije spregovoril s kom še v živo in ne samo preko forumov. Težavnost skoči na novo stopnjo, če bi rad o svoji ljubezni do japonskih animirank spregovoril s svojo ljubljeno osebo, saj, če ta že ni ljubitelj animejev, jo/ga moraš najprej prepričati v gledanje in to zahteva ogromen časovni vložek.
V takšni zagati se je znašel tudi YouTuber Oceaniz, ki je svojo deklo počasi in postopoma vpeljeval v čudoviti svet animejev. Skupaj sta si že ogledala vse tiste najbolj pomembne predstavnike, kamor lahko prištejemo JoJo’s Bizarre Adventure, Attack on Titan in My Hero Academia. Oceaniz je bil po vsem tem skupnem preživetem času postaviti tisti veliko vprašanje. Pred svojo izvoljenko je pokleknil, jo prijel za roko in vprašal: “Bi morda gledala z mano Naruta?”.
In rekla je da! No, Oceaniz je zagotovo opazil malce bolj kisel nasmešek, saj je vsakomur jasno, da je Naruto pošten zalogaj, ki ga težko prežvečijo tudi največji navdušenci premikajočih japonskih podob. Serija je znana po kvaliteti, a vsebuje tudi cel kup razvlečenih epizod in scen, ki samo goltajo ure, brez da bi prinesle kaj konkretnega.
Oceaniz se je zato odločil, da bo njuno gledanje malce olajšal. Odločil se je predelati celotno serijo in iz vsake epizode izrezati vse tiste scene, ki so po njegovem bile nepotrebne ali pa preveč razvlečene. Naloga je bila masivna, a ni se predal in po treh mesecih dela je imel pred sabo končno različico serije, imenovano Oceaniz Cut.
Gonna keep it up overnight so that yall from other timezones can get it!
— Ocean Man of the Golden Order (@Oceaniz96) April 10, 2022
720 epizod je bilo predelanih in skrajšanih iz 250 ur na vsega 135 ur, kar je veliko lažje prebavljiv obrok za novega gledalca. S tem se je strinjala tudi njegova punca, s katero sta že pregledala vse epizode in zaupala mu je, da je tole presenetljivo njena najljubša anime serija do sedaj.
Oceaniz je celoten postopek snemanja zapisal v zgornjem videu, kjer je odgovoril tudi na pomembno vprašanje: “Ali si lahko zadevo ogledamo tudi drugi?”. Odgovor je seveda negativen, saj bi bila to velika kršitev avtorskih pravic, a če obiščete zgornjo Twitter objavo, boste v njej našli povezavo, ki morda v sebi skriva ravno predelanega Naruta. Mimogrede, povezava se redno spreminja, tako da če morda izgine, še enkrat preglejte njegov Twitter profil.
In ne, Boruto predelave ne bomo nikoli videli, saj Oceanizu serija preprosto tako ni všeč.
Če se vam je zaradi nekega razloga zahotelo igranja Halo Infinite iz tretjeosebnega pogleda, potem svojo rešitev zagate lahko najdete na PC-ju v obliki modifikacije. Ta je sicer na voljo že nekaj mesecev, a vest o njenem obstoju se je razširila šele pred kratkim, zadeva pa je videti presenetljivo dobro in je morda nekaj, kar bi razvijalec 343 Industries v igro vključil že na začetku.
Postopek namestitve žal ni tako enostaven, kot je samo kopiranje datotek v določeno mapo, saj se bo treba malce poigrati s programi in igro prelisičiti v alternativen način delovanje. Postopki so lepo razloženi v sledečem YouTube posnetku, seveda pa je zadeva na voljo samo za preigravanje enoigralske kampanje, saj bi vas v primeru večigralstva lahko hitro doletela kakšna kazen v obliki ukinitvi vašega računa. Modifikacijo si lahko prenesete tule.
Halo Infinite je pred kratkim končno izdal tudi napovednik za 2. sezono Lone Wolves, ki se bo prikazala 3. maja. Nato so oboževalci čakali presneto dolgo, saj je 1. sezona izšla lani novembra, pa še tista, razen mikrotransakcij, ni držala ravno veliko vsebine. Nov zalogaj vsebine bo s sabo prinesel 2 novi mapi in celo igralni način King of the Hill, žal pa sodelovalnega igranja kampanje še vedno ne gre takrat pričakovati. Razvijalec sicer obljublja, da bo zadeva izšla v 2. sezoni, ampak šele enkrat kasneje.
Kakšna je prihodnost nekdaj hudo popularne prvoosebne streljačine Serious Sam? Kdo bi vedel. Hrvaški razvijalec Croteam je bil nad sprejemom kritikov četrtega dela zagotovo razočaran in zdi se, kot da bi nekako nad Resnim Samotom obupali. Igra ima namreč po dveh letih še vedno težave z optimizacijo, te pa so še posebej boleče na konzolah, kakšnih obsežnejših popravkov pa ni nikjer na obzorju.
A morda se njihova rešitev skriva v zunanjih razvijalcih, ki znajo obuditi slastno igralno formulo prvih delov in jo ponuditi novi generaciji igralcev v bolj prečiščeni obliki. Da je nekaj na tem je pokazal samostojni naslov Serious Sam: Siberian Mayhem, zdaj pa je ven pokukal še Serious Sam: Tormental, projekt, za katerim se je podpisal novi razvijalec Gungrounds.
Gre za rogue-lite streljačino, ki se popolnoma razlikuje od glavnih Serious Sam iger. Igranje boste izvajali iz izometričnega pogleda, grafična podoba pa je bolj preprosta in lepo sovpada z vrsto naključno generiranih stopenj. Naš junak se bo tokrat moral podati skozi domišljijo glavnega zlobca Mentala, ta pa je v izziv postavil cel kup stopenj s skrivnimi predeli, že znanih sovražnikov in šefov. Čakajo vas razne dodatne naloge, treba pa bo tudi nabrati celo vrsto Serious orožij, saj se drugače ne boste prebili daleč.
Tormental je leta 2019 stopil v sistem Zgodnjega dostopa, tega pa je zdaj zapustil in na voljo je polna različica, za katero na Steamu zahtevajo skromnih 7,49 €.
Režiser Robert Eggers je nase opozoril leta 2015 z grozljivko The VVitch, v 2019 pa nam je pričaral zanimivo izkušnjo preko črno-belega filma Svetilnik. Ta dva izdelka sta mu prinesla cel kup novih oboževalcev, ki nestrpno pričakujejo njegov naslednji projekt The Northman, vikinško povest o maščevanju, ki je služila za navdih Hamleta.
To bo Eggersov prvi visokoproračunski projekt, v snemanje pa je privabil kar nekaj velikih imen. V glavni vlogi se bo preizkusil Alexander Skarsgård kot bojevnik Amleth, pred kamerami pa se bodo mudili tudi Nicole Kidman, Ethan Hawke, Williem Dafoe, Anya Taylor-Joy in pevka Björk.
Vendar pa se po prvem napovedniku ne morem znebiti občutka, da The Northman ne bo vseh upravičil pričakovanj, ki jih je skozi leta ustvaril Eggers. Moje dvome je dodatno poglobil nov filmski izseček, ki je dolg samo minuto in prikaže napad Vikingov na utrdbo, a vse skupaj preprosto ni videti dobro.
Ne vem če sem kdaj v srednjeveškem filmu videl bolj neroden in počasen tek kot pa v temu kadru. Skarsgård teka kot pa jajcih, temu pa sledi vzpon po lesenem obzidju, kjer igralec več kot očitno pleza po skritih lestvah, nato preskoči zid in nasprotnik resnično zapretiravano samo stoji in čaka, da ga spodseka sekira napadalca.
Seveda nima smisla soditi celotnega filma po tako kratkem filmskem izsečku, a preprosto mi je bizarno, da se je Universal odločil ravno to nerodno akcijo izkoristiti za promocijo filma, a morda je to najboljši akcijski vložek iz filma in če je to res, potem nas čaka nekaj res dolgočasnega gledanja.
The Northman bo v kina prispel 22. aprila in morda bom moral takrat požreti vse besede v tem članku.
Samo še nekaj dni nas loči od premiere 6. in hkrati zadnje sezone popularne serije Better Call Saul in oboževalci smo že pošteno nestrpni, saj smo na njo čakali zelo dolgo. Zadnja sezona nam bo končno pokazala finalno transformacijo pretkanega odvetnika Jimmyja McGilla v še bolj prevarantskega Saula Goodmana, hkrati pa se bo v epilogu staknila s serijo Breaking Bad in tako zaključila štorijalni lok.
Oboževalce pa ne zanima samo zgodba Saula, ampak tudi prepletanje svetov Breaking Bada in Better Call Saula. Spletna stran Variety je tako ustvarjalca serije Vinca Gilligana in Petra Goulda vprašala, če bomo morda v zadnji sezoni videli tudi lika Walterja Whitea in Jesseja Pinkmana, glavna junaka Breaking Bada.
Kreatorja sta se vprašanju nasmejala in potrdila, da se bosta seriji resda prepletli, a na način, ki ga do sedaj še nismo videli. Vince je še navrgel, da bi bila velika škoda, če se Walter in Jesse ne bi niti enkrat pojavila v Better Call Saulu.
6. sezona bo svojo premiero doživela 18. aprila, takrat pa bomo dobili dve epizodi. V ZDA bo zadeva najprej na voljo na servisu AMC+, ki pa pri nas ni na voljo. A brez skrbi, v Sloveniji bomo zadevo lahko gledali z dnevom zamika na Netflixu, epizode pa bodo nato izhajale vsak teden do 23. maja. Takrat bo sledil premor, saj bo zadnja sezona razdeljena na dva dela in bo štela 13 epizod. Drugi del bo nato na Netflixu izšel 12. julija, finale pa si bomo lahko ogledali 16. avgusta.
Razvijalec Gearbox skorajda zagotovo dela na novem delu Borderlands franšize, a glede na to, koliko časa je za izdelavo potreboval tretji del, je četrti še kar daleč stran. Da vmes ne bomo povsem pozabili na zabavne like iz Borderlands sveta se je razvijalec odločil izdelati odvrtek Tiny Tina’s Wonderlands, ki v bistvu vsebuje vse prvine Borderlands iger, le da je vse skupaj v norosti pripeljano na naslednjo stopnjo.
In pri Wonderlandsu se vsekakor čuti, da je imela razvojna ekipa pri kodiranju zamisli več svobode, zaradi katerega je zadeva na nekaterih mestih presneto bolj zabavna od predhodnika, a ne povsod. Igra namreč vsebuje kar nekaj zamer iz tretjega Borderlandsa, ki so bile tečne že leta nazaj, zdaj pa toliko bolj izstopajo.
Razvojna ekipa: Gearbox Software Založnik: Gearbox Software Platforme: PS5, PS4, PC, XSX, XO Nakup:Epic Games Datum izida: 25. marec 2022 Cena: 59,99 €
Tokratna avantura bo bolj fantazijska, kar je velika razlika napram originalnim Borderlands igram, ki bolj spadajo v mešanico znanstvenofantastičnega in postapokalitpičnih žanrov. Igranje se bo namreč vrtelo okoli partije Dungeons & Dragonsov, kjer vlogo vodje in podajalca avanture zastopa Tiny Tina – naša stara znanka Borderlands iger. Skupaj s še dvema prijateljema za mizo se boste tako podali v izmišljeno deželo, polno goblinov, okostnjakov, zmajev in druge podobne fantazijske zalega, Tiny Tina pa vam bo med avanturo ves čas govoričila v uho in včasih kar sproti mešala dogodke, postavljala nove izzive in se norčevala iz vaše partije herojev.
Navkljub drugemu žanru, ki bi ga zdaj tehnično lahko opredelili za RPG, igralna formula ostaja zavezana Borderlands igram. To s sabo prinese goro straniščnega humorja, ki iz igre mezi na vsakem koraku in priznati moram, da so šale tokrat boljše od Borderlandsa 3, ki je na tem področju predstavljal nižek celotne serije. Nekatere zadeve so še vedno “cringe” in če ne marate lika Tiny Tine, potem boste zaradi njenega čebljanja zagotovo izgubljali živce. Tudi na splošno je govoričenja kar malce preveč in včasih bi si človek želel vsaj malce tišine, namesto da praktično vsako minuto prekinja nova, včasih nerodno povedano šalo.
Domišljije razvijalcem vsekakor ne manjka. Tule so morski psi, ki plavajo med ledom in vas radi ugriznejo za rit.
A splošno gledano je scenarij in celotna zgodba veliko boljša kot pa v prejšnjem Borderlandsu. Glavna naloga nas zapodi v lov za zlobnim Dragon Lordom, ki je presneto zabaven šef, ki ga je pravo veselje poslušati, saj je za zvočno govorjenje poskrbel Will Arnett, tega pa se bodo nekateri spomnili kot BoJack Horsmana. Še bolj kot glavna zgodba pa navdušijo stranske naloge, v katere je šlo tokrat ogromno truda. Če smo te stranske nalogice včasih opravili mimogrede, samo za nabiranje izkušenj, so tokrat stranski objektivi prave obsežne stranske zgodbe, ki vas lahko popeljejo na popolnoma nove lokacije. Ne samo to, te stranske naloge znajo trajati tudi po eno uro, še posebej se igralni čas razvleče pri tistih, ki vsebujejo več delov. In vse od njih so dobro zamišljene in predvsem unikatne. Tako boste enkrat zbirali zobe za zobno vilo, spet drugič bo treba razrešiti težave alternativno oblikovanih Smrkcev. Vseskozi je tule prisoten humor, ki se velikokrat tudi ponorčuje iz resnih RPG-jev, najraje pa si igra sposoja material iz Dark Soulsov, tako da ne bodite presenečeni, ko vas bo v obliki skrinje napadel Mimic, Wonderlands pa vsebuje tudi nevidne zidove, ki za sabo skrivajo priboljške.
Tehnično je tole RPG, a nadgrajevanje je nekje na meji prejšnjega Borderlandsa.
Glavnino igranja boste preživeli v prvoosebnem pogledu, iz katerega boste streljali na krvoločne horde fantazijskih bitij. Tokrat je sprehajanje med mapami malce drugačno, saj boste svojega pajaca sprehajali po od zgoraj gledani karti sveta in tudi ta vsebuje svoje zanimivosti, kot so denimo naključna srečanja s sovražniki, podajalci nalog in tabori, potrebni deratizacije. Ob skoku do določene regije se nato skoraj instantno preselimo v prvoosebni pogled in akcija se lahko začne.
Ta se v primerjavi z Borderlandsom ne razlikuje preveč, čeprav je Gearbox poskušal malce popestriti boj in vnesti nekaj sprememb. Za začetek je tule dejstvo, da zdaj lahko ustvarimo povsem svojega junaka, mu oblikujemo frizuro in si izberemo svoj razred. Ti so izpeljanke klasičnih RPG igralnih razredov kot so barbar, zmikavt, čarovnik, nekromant in podobno. Težava je v tem, da ti igralni razredi na splošno ne ponujajo resnično različnih igralnih izkušenj in se igrajo dokaj podobno. Ena razlika je denimo to, da zdaj nimamo granat ampak mečemo čarovniške izstrelke, ob boku pa lahko zdaj nosimo hladno orožje, ki pa kljub temu da ga nadgrajujemo, dela smešno malo škode. Na splošno je tako igralna izkušnja zelo podobna prejšnjim Borderlandsom, saj boste v glavnem še vedno morali za zmago čim več streljati, le da je občutek rokovičenja z orožji malce slabši.
Pri pretikanju kotičkov map boste naleteli tudi na razne kocke, ki vam zvišajo srečo in povečajo možnost odkritja boljših predmetov.
Puške, pištole, brzostrelke, bazuke in podobno nosijo nekaj fantazijskega pridiha, a so praktično enake orožjem iz Borderlandsa 3. S tem, da so tukaj ostrostrelke in puške praktično popolnoma neuporabne in veliko več se boste morali zanašati na navadne pištole in SMG-je, saj ti preprosto delajo več škode. Dodajte k temu dejstvo, da zdaj na izstreljeno municijo deluje gravitacija in z razdaljo začnejo naboji padati in dobite nek čuden občutek proženja, ki se nikoli res ne čuti dovolj dober.
Seveda vas čaka tudi cel kup opreme, ki jo boste nabrali med poraženimi nasprotniki. Poleg pokalic smrti boste nabirali tudi oklepe, prstane in ogrlice, ki se delijo na različne stopnje redkosti. Igra je čudno skopuška z legendarnimi orožji in do stopnje 20 si dejansko nisem prislužil niti enega. Pri pobiranju zakladov v ospredje stopi še ena pomanjkljivost: uporabniški vmesnik. Ta je obupen in neprestano boste morali delati primerjavo med opremo, zmeda na ekranu pa je takrat popolna, saj so številke pometane povsod naokrog in res bi že potrebovali gumb, ki bi tisto zanič opremo samodejno prodal ali pa pri pobiranju pretvoril v zlatnike.
Šefi so, a niso preveč težki. Tudi na splošno težavnost ni ravno visoka in veteranom priporočam že na začetku izbiro težje stopnje.
Tehnično gledano se igra pretirano ne razlikuje od tretjega dela. Teksture so sicer videti kanček bolj podrobne in sestava map mi je bila na splošno bolj všeč. Glasovno podajanje sem že pohvalil, pogrešal pa sem kakšen res zapomljiv glasbeni štiklc, saj je glasba na splošno bolj medla. Na konzoli PlayStation 5 zadeva teče brez zatikanj in kakšnih večjih hroščev nisem zaznal, žal pa razvijalec ni vložil kakšnega posebnega napora v izkoriščanje pritiklin igralnega ploščka DualSense.
Tiny Tina’s Wonderlands se na koncu izkaže za zabavno izkušnjo in upal bi si staviti, da privrženci franšize Borderlands nad njo ne bodo razočarani. Humor, zgodba in liki so tokrat za kilometre boljši od Borderlandsa 3, naloge so globoke in raznovrstne, akcija pa je standardni Borderlands. Škoda samo, da razvijalec ni popravil ali pa v celoti odpravil nekatere zamere Borderlandsa 3, a morda jim bo Wonderlands navrgel ravno dovolj izkušenj, da bo Borderlands 4 zaradi tega toliko boljši.
Preklinjanje in zmerjanje soigralcev v večigralskih obračunih je staro kot Biblija, a kričanje v mikrofon se malce razlikuje, če to počneš sam v sobi ali pa pred tisoči gledalcev, kjer bo tvoj izpad nekdo zagotovo posnel, to pa te zna pošteno ugrizniti v rit.
This is a huge yikes and we do NOT want players like this in our community at all. I went ahead and perma banned this player from VALORANT, as well as all other Riot Games. Thanks for raising this. Please keep raising stuff like this and reporting so we can make VAL safer. 🔨🔥
To je spoznal tudi YouTuber IShowSpeed, ki ima na svojem kanalu 7 milijonov naročnikov, do svoje slave pa je prišel predvsem zaradi igranja popularnih večigralskih streljačin, kjer prevladuje Valorant. Ravno to Riotovo streljačino je preigraval mesece nazaj, ko ga je doletela nenadna smrt, zaradi tega pa mu je preprosto odneslo pokrov iz glave.
Najprej mu je nekdo želel podeliti dobronameren naslov, kar je IShowSpeeda pošteno razburilo, dodatno pa ga je podžgal komentar ženske soigralke, ki jo je takoj začel žaliti z idejami, da naj se raje vrne v kuhinjo pomivati posodo ter poniževati z raznimi kletvicami.
Ta njegov izpad je nato skočil na Twitter in je hitro postal viralen. IShowSpeed se je sicer opravičil in zapisal, da je imel takrat slab dan, a da se kljub temu sramuje svojega obnašanja.
Žal pa je po toči zvoniti prepozno, saj je njegov izpad opazil tudi Riot. Specifično gre tukaj za producentko Saro Dadafshar, ki je IShowSpeeda odstranila ne samo iz Valoranta ampak tudi iz vseh drugih Riotovih iger.
Posnetek je pritegnil pozornost tudi YouTuba in predstavnik podjetja je z besedami: “On it” napovedal, da zna tudi kreatorjev YouTube kanal doleteti kakšna naknadna sankcija.
Če vam morda nedavno izdani MMO Lost Ark ni dostavil vsega tistega, kar ste pričakovali in ste pripravljeni igrati še en korejski MMO, potem bo za vas ravno pravšnji Black Desert. Ta je trenutno na Steamu povsem brezplačen in tako lahko na hitro prihranite 10 €, za kolikor se navadno prodaja osnovna verzija te igre.
Black Desert je sicer danes star že 6 let, a to se mu niti ne pozna. Igra je bila ob izidu eden najbolj impresivnih grafičnih izdelkov, razvijalec pa je kasneje izdal tudi grafično prenovo, tako da lahko Black Desert brez kakšnih problemov postavimo ob bok novodobnim igram.
Ena od večjih prednosti te igre v primerjavi z drugimi MMO izdelki je zanimiv in akcijski boj. Pri Black Desertu namreč ne boste samo klikali po ikonah in čakali na izvršitev animacij, ampak boste med mikastenjem morali plodno sodelovati, saj drugače kakšnega uspeha ne boste zabeležili.
Je pa treba tudi upoštevati, da je tole korejski MMO, kar s sabo prinese veliko ponavljajočih opravil in bolj slabo zgodbo ter seveda cel kup mikrotransakcij. Ločeno lahko dokupite The Eternal Winter razširitev, ki s sabo prinese novo regijo in nov igralni razred ter cel kup novih nasprotnikov in šefov, a za njo bo treba odšteti kar 80 €.
Brezplačna akcija je na voljo do 13. aprila in ko igro enkrat aktivirate, bo na vašem računu ostala za vedno.
Založnik Bandai Namco je januarja zaradi varnostnih lukenj izklopil večigralsko preigravanje iger Dark Souls in naknadno sporočil, da so popravki bolj obsežni, kot je bilo sprva predvideno in da bodo storitve povrnjene enkrat po izidu njihove težko pričakovane igre Elden Ring.
Kakor veste, je Elden Ring že nekaj časa na trgu, a Dark Soulsi na PC-ju še vedno ne omogočajo povezovanja na strežnike, uradni kanali pa so glede tega povsem tiho. Igralci so seveda zaskrbljeni in zadnje novice njihove strahove zagotovo ne bodo pomirile.
Pozorna očesa so namreč opazila, da je založnik na Steamu za vsak Dark Souls naslov odstranil oznake večigralskega igranja. To se je zgodilo pri igrah Dark Souls: Prepare to Die Edition, Dark Souls: Remastered, Dark Souls 2 in tudi Dark Souls 3, ki zdaj na Steamu nosijo oznako povsem enoigralskih iger.
Seveda je možno, da je Bandai to storil samo zaradi tega, da bi se izognil zmedi pri novih igralcih, ki bi pri zagonu igre postrani gledali v sporočilo, da večigralske storitve ne delujejo. V prid temu govorijo bolj podrobni opisi vsake od teh iger na Steamu, kjer so še vedno zapisane PvP in PvE prvine teh naslovov.
A po drugi strani to morda tudi pomeni, da bo založnik za krpanje teh varnostnih lukenj potreboval precej dlje, kot je bilo sprva zamišljeno. V najslabšem primeru pa morda to tudi nakazuje na dejstvo, da je Bandai Namco nad vsem skupaj preprosto obupal in bodo strežniki za vedno ostali izklopljeni. PC igralci se bodo v tem primeru morali odpraviti na konzole po svojo dozo Dark Souls večigralstva ali pa se preprosto zadovoljiti z Elden Ringom.
Pol leta mineva odkar smo se originalno pozabavali z večigralsko igro Back 4 Blood, ki je kljub svoji polni ceni uspela ohraniti nekaj igralcev. Razvijalec Turtle Rock Studios bo poskušal zdaj igralno bazo razširiti preko prvega večjega DLC-ja, z naslovom Tunnels of Terror.
Glede na ime dodatka vam je lahko hitro jasno, kje nas po novem čaka avanturo. S svojo skupino preživelih se boste odpravili izpod mesteca Evansburgh, kjer smo preživeli večino originalne kampanje, pod zemljo pa nas čakajo povsem nove nevarnosti, ki pa jih nekdo mora počistiti.
DLC bo kar zajeten in njegova največja privlačnost sta zagotovo dva povsem nova igralna lika. Sharice je prekajena bivša gasilka, ki pa je svojo strast do gašenja požarov zamenjala za metanje molotovk v nemrtve. Drugi lik sliši na ime Heng, ki je bil včasih kuhar, a tudi on je v sili razmer moral zamenjati poklic in je postal profesionalni klavec pošasti, ki se zanaša na svoj zanesljivi mesarski nož.
Igralci bodo veseli tudi treh vrst novih nasprotnikov in novih misij, ki jih bodo podpirale dodatne karte za uspeh vaše odprave. Tu so seveda tudi nova orožja in znotraj temačnih podzemnih tunelov vas čaka sedem legendarnih izvedenk le teh, kjer prevladuje napredno eksplozivno kladivo, kateremu bomo lahko menjavali glave.
Tunnels of Terror med nas prihaja že 12. aprila, žal pa cena zaenkrat še ni znana.
Finski razvijalec Remedy nas je včeraj ujel popolnoma nepripravljene, saj je preko Twitterja, brez nekega predhodnega draženja, mirno napovedal predelavi legendarnih iger Max Payne 1 in 2.
Internet je seveda hitro eksplodiral, saj je Max Payne, kljub temu, da smo ga zadnjič srečali leta 2012, ko je izšel Max Payne 3. Tretji del je požel mešane vtise, kar gre bržkone na račun tega, da pri njem ni sodeloval Remedy, ampak ga je spočel Rockstar. Ta si še danes lasti pravice do franšize, s katero očitno ni imel nobenih načrtov, zato je pobudo prevzel kar Remedy in pristopil do Rockstarja, ki je nato projekt odobril.
We are pleased to announce that we will remake the iconic Max Payne and Max Payne 2: The Fall of Max Payne, in a new development agreement with Rockstar Games.
Predelavo bosta doživeli prvi dve igri, ki bosta po novem združeni v en naslov oziroma paket. Obe igri bosta prejeli proračun AAA projekta, kar pomeni, da ju bo Remedy zgradil popolnoma na novo, za to pa bodo uporabili svoj pogon Northlight, ki je napajal njihov zadnji naslov Control.
Žal kakšnih dodatnih informacij še nismo prejeli, saj je za to še prezgodaj. Remedy pravi, da je projekt trenutno v konceptni fazi, tako da ga verjetno ne bo na spregled vsaj nekje dve leti, zato bo treba biti malce potrpežljiv, a mi smo veseli že zaradi tega, da bo Max Payne ponovno oživljen in kdo ve – morda enkrat dobimo celo četrti del.
Prvi dve Max Payne igri sta se igralcem priljubili zaradi unikatnih igralnih mehanik. Original je denimo vpeljal upočasnjevanje časa, kar je bilo v času, ko je v kinih vladala Matrica, prava igralna poslastica, drugi del pa je vse skupaj nadgradil s fizičnimi učinki preko tehnologije Havok, tako da so trupla letela na vse strani. Vse skupaj je okrasila še odlična zgodba, ki se je napajala v noir žanru in še danes težko najdemo takšen občutek izoliranosti, ki ga je pričaral prvi del sredi zasneženega New Yorka. Da odličnega zvočnega podajanja in odlične glasbene spremljave, ki še danes pošlje nostalgikom mravljince po koži, sploh ne omenjamo.
Remedy ima trenutno pod sabo kar nekaj projektov. V partnerstvu z Epic Gamesom delajo na igri Alan Wake 2, v razvoju pa je tudi večigralska različica Controla.
Pogon Unreal Engine 5 je sicer na voljo že kar nekaj časa, a polno različico 1.0 smo dobili šele včeraj. Založnik Epic Games je v te namene spočel večjo predstavitev in pred kamere povabil nekatere večje razvijalce, ki že dolgo uporabljajo njihove programske rešitve ali pa so na njih presedlali pred kratkim.
Eden od teh je razvijalec CD Projekt RED, ki je pri najavi nove Witcher igre povedal bolj malo, ni pa pozabil omeniti, da bo naslednji Witcher tekel znotraj pogona Unreal Engine 5. Odločitev se bo zagotovo izkazala za pravilno, saj je imel njihov zadnji naslov Cyberpunk 2077 največ težav ravno v pogledu optimizacije, Unreal Engine 5 pa ima ravno na tem mestu največ prednosti.
Prenovljeni pogon je pripraven za ustvarjanje cele palete iger, a nosi tudi nekaj prednosti za vse tiste, ki bi radi ustvarili naslov v odprtem svetu. Unreal Engine 5 preko naprednega ustvarjanja geometrije Nanite omogoča ustvarjanje ogromne mape, brez da bi se razvijalec moral pretirano ukvarjati z optimizacijo. Dodajte k temu še sistem napredne osvetlitve Lumen, ki omogoča dodajanje dinamičnega osvetljevanja okolice, brez da bi se moral ustvarjalec pri tem obremenjevati, da bodo kompleksne scene zakurile procesor končnega uporabnika. Specifično pri odprtih svetovih pride prav tehnologija Data Layers, ta pa omogoča instantno prehajanje med različno sestavljenimi stopnjami, tako da lahko denimo ustvarite okolico, ki teče podnevi in ta se brezšivno prilagodi novi sestavi, ko pade noč.
Unreal Engine 5 je hkrati dovolj enostaven za uporabo, da se lahko v njem preizkusi vsak – tudi tisti, ki se mu ne sanja o programiranju. Pri temu izdatno pomagajo že vključene knjižnice tekstur in modelov, prav pa pridejo tudi MetaHumans – hudo podrobni ustvarjalnik realističnih obrazov, ki ga lahko nato uporabnik tudi sam prilagodi. Skratka, orodij je dovolj, da lahko tudi vi ustvarite svojo igro, Epic Games pa pridno dela tudi na raznih vodičih, pomagate pa si lahko tudi z YouTube posnetki za začetnike, kjer prevladuje kanal Unreal Sensei.
Unreal Engine 5 si lahko prenesete znotraj Epic Games zaganjalnika in že po parih klikih začnete ustvarjati novo igričarsko mojstrovino.
Pretočni servis Apple TV+ je izgotovil kar nekaj zanimivih izdelkov in ideje jim kar nočejo usahniti. Severance je denimo ena najbolj popularnih serij sploh, ki na IMDb-ju nosi oceno 8,3/10, na Rotten Tomatoes pa kar 97 %.
Severance nosi res zanimiv zaplet, ki ga v televizijskem svetu. V glavni vlogi nastopa Adam Scott, ki nadzoruje lik Marka S., vdovca, ki pridno hodi v svojo službo in vsak dan med delom pozabi na to kdo je in zakaj v bistvu sploh hodi v pisarno. V podjetju Lumon Industries mu družbo delajo tudi ostali sodelavci, ki so enako zmedeni, a so hkrati pod neprestanim pritiskom tistih, ki jih nadzorujejo.
Severance lepo predstavi kooperativno kulturo, a gledalce je pred zaslone privabila vsa misterioznost, ki v vsakem delu prinese nekaj novega in nepričakovanega. Pridni delavcu v Lumonu si lahko denimo nagrajeni preko bizarnih nagrad kot je zabava z vaflji ali pa jim nekdo samo preprosto stisne roko. Vse to vas je morda zdaj spomnilo na igre Portal in to upravičeno, saj tudi v Severance neprestano preveva občutek izoliranosti, pisarniška oprema pa spominja na nekaj iz leta 1980, a nikoli res ne vemo, kdaj se zadeva odvija.
Serija je postala prava uspešnica in Apple ni dolgo čakal in je že včeraj ponosno najavil, da je bila 2. sezona že odobrena, še preden se je prva sploh zaključila.
Ta je do sedaj prejela sedem delov, zadnjega pa bomo dobili že jutri, 8. aprila.
Serija Picard ima med navdušenci Zvezdnih stez dokaj negativen sloves. V glavni vlogi nastopa Patrick Stewart, ki je te dni že pošteno star, zato bi bila serija perfektna za bolj umirjen pristop, kjer bi največ šteli zanimivi zapleti in politični preobrati. A zaradi nekega razloga producenti Picarda radi rinejo v akcijske vložke, sama štorija pa ravno tako ni ravno nekaj, kar bi bilo vredno izpostavitve.
Picard je trenutno začel oddajati svojo drugo sezono, tretja pa je bila snemana hkrati z drugo in ta, ki bo hkrati zadnja, bo prinesla kar nekaj presenečenj. V serijo se bo namreč vrnila vsa stara zasedba, ki se je spomnimo iz slavne serije Zvezdne steze: Naslednja generacija. Pred eno kamero se bodo tako zopet združili Picard (Patrick Stewart), Riker (Jonathan Frakes), Geordi La Forge (LeVar Burton), Worf (Michael Dorn), Beverly Crusher (Gates McFadden), Marina Sirtis (Deanna Troi) in Brent Spiner (Data).
V 2. sezono se je vrnil še en star obraz in sicer John de Lancie, ki je zopet prevzel vlogo intergalaktičnega norca Q-ja in zagotovo ga bomo videli tudi v epilogu, ki naj bi prinesel zaključek za štorijalne loke vseh teh legendarnih likov.
Navdušeni so tudi producenti in scenaristi. Vodja serije Picard, Terry Matalas, je v intervjuju za Deadline povedal, da mu je ravno serija Naslednja generacija 34 let nazaj vzbudila ljubezen do znanstvene fantastike in zdi se mu primerno, da se Jean-Luc Picard od nas poslovi tako, da je obkrožen z največjimi prijatelji vesoljske ladje USS Enterprise.
Star Trek: Picard 2. sezona trenutno izdaja nove dele vsak četrtek in to samo na pretočnem servisu Paramount+.
Popularno večigralsko igro Rainbow Six Siege bomo kmalu lahko igrali tudi mobilno. Založnik Ubisoft je namreč včeraj uradno predstavil Rainbow Six Mobile, taktično prvoosebno streljačino za telefone, ki bo svoje korenine postavila v popularno igro Siege.
Igranje se bo vrtelo okoli načina 5v5, kjer bo ena ekipa branila informacije, napadalci pa bodo preko prebijanja zidov, dronov in drugih zabavnih napravic poskušali izmakniti te občutljive informacije. Igranje je v napovedniku videti preprosto in spominja na Siege, seveda pa so bile kontrole prilagojene zaslonom na dotik, tako da bo merjenje manj natančno in bolj samodejno.
Tu bodo tudi operatorji, ki jih poznamo iz Siege in te bomo tudi v Rainbow Six Mobile lahko opremljali z različnimi orožji in tehničnimi igračkami pred vsakim spopadom na mapi. Napovedani sta dve raznoliki mapi z imeni Bank in Border in treba je priznati, da takšne stopnje uničenja okolice redkokdaj vidimo v igrah. Tudi grafična podoba je presneto dobra in mišice novih telefonov bodo končno lahko izkoriščene v novi igri.
Rainbow Six Mobile bo za igranje popolnoma brezplačen in bo skoraj zagotovo uspešnica. Že nekaj časa je namreč koncept Siega v mobilno obliko prenesla igra Area F2, ki je bila praktično kopija te igre, a igralcem je bilo vseeno in so jo veselo prenašali iz spleta, dokler Ubisoft ni zadeve ugasnil zaradi kršenja avtorskih pravic. A uspeh klona so vsekakor opazili in je tudi verjetno velik razlog za obstoj igre Rainbow Six Mobile.
Datum izida še ni znan, a lahko se že prijavite za možnost testiranja, ki bo potekalo tako na Android kot tudi iOS operacijskih sistemih.
Dogodivščine pogumne punce Lare Croft smo nazadnje spremljali leta 2018, ko je izšel Shadow of the Tomb Raider, od takrat pa dotična franšiza počiva. Razlog za to je nemara bolj mlačen sprejem tega dela, ki ni bil kaj preveč originalen in založnik Square Enix zaradi tega zagotovo ni bil vesel.
Vendar pa je Lara Croft preprosto preveč pomembno ime, da bi šlo za večno v pokoj. Razvijalec Crystal Dynamics je tako na včerajšnji predstavitvi pogona Unreal Engine 5 izkoristil priložnost in napovedal povsem nov del franšize Tomb Raider.
Crystal Dynamics is incredibly excited about the future of Unreal and how it will help us take our storytelling to the next level. That's why we're proud to announce that our next #tombraider game is being built on Unreal Engine 5! pic.twitter.com/UFMiWzJAZc
O njem ne vemo praktično ničesar, razen tega, da se je razvoj pravkar začel in da bo zgrajen znotraj pogona Unreal Engine 5. Razvijalec je povedal, da želi preko te igre dostaviti neverjetno izkušnjo, ki bo tehnični vidik iger pripeljala na naslednjo stopnjo.
Glede na to, da se je razvoj šele začel, je izid igre verjetno še leta stran, a vsaj izdelava tega je bila zaupana v dobre roke. Crystal Dynamics je namreč spoštovan studio in ima s Tomb Raiderjem bogate izkušnje. Leta 2006 so spočeli igro Tomb Raider Legends, leto kasneje predelavo Anniversary ter tudi pod slabo sprejet Underworld. Nato so izdelali še manjša projekta Guardian of Light ter Temple of Osiris, leta 2013 pa so franšizo ponovno zagnali preko novega Tomb Raiderja brez podnaslova, njihov zadnji poskus pa se je zgodil z izdelavo projekta Rise of the Tomb Raider.
Studio se je nato odpravil v druge vode in še vedno vzdržuje slabo sprejeto igro Marvel’s Avengers, pomagajo pa tudi pri izdelavi Microsoftovega projekta Perfect Dark. Crystal Dynamics zdaj zagotovo zaposluje več sto ljudi, saj drugače preprosto ne bi mogli začeti delo na še eni AAA igri, a verjetno to tudi pomeni, da na Marvel’s Avengers dela samo še peščica ljudi.
Igra Ghost Recon Breakpoint ni bila ravno dobra. Izšla je leta 2019 in praktično vsi kritiki po svetu so ji podelili nizke ocene. Kaj preveč navdušeni nismo bili niti mi, je pa treba priznati, da je Breakpoint danes precej drugačen od svojih začetkov. Ubisoft je namreč v treh letih od izida v igro vpeljal kar nekaj dodatne vsebine, odpravil hrošče in prenovil igralne sisteme, tako da je igra danes nemara celo vredna vašega časa.
Hey Ghosts, we have an important message we would like to share with you all 👇 pic.twitter.com/kYeyVWVtgi
Žal pa se je zdaj razvoj tega projekta dokončno zaključil. Ubisoft ja namreč na Twitterju zapisal, da Breakpoint v bodoče ne bo prejemal nobene nove vsebine. Strežniki bodo še naprej vzdrževani, a verjetno so tudi tem šteti dnevi, saj bo zaradi pomanjkanja nove vsebine upadla že zdaj uboga baza igralcev in slej kot prej se založniku ne bo več splačalo vzdrževati strežnikov.
Pred dokončnim slovesom je razvijalec omogočil novo misijo Operation Motherload ter vpeljal cel kup novih predmetov in orožij, kar bo prišlo prav vsem tistim zvestim igralcem, ki v igri vztrajajo še danes.
Ghost Recon je imel za sabo nekaj težkih let in njegova prihodnost ni videti preveč svetla. Ubisoft je sicer napovedal nov del Frontline, a ta je že s prvim napovednikom naletel na bes igralcev, saj je to battle royale streljačina v času, ko teh resnično več ne potrebujemo. Jeza igralcev je bila celo tako velika, da je Ubisoft lani prestavil zaprto beta testiranje, tako da se v bistvu sploh ne ve več, kaj se s tem naslovom dogaja.
Spletne kamere so reden spremljevalec PC trga, vendar pa pri njih v zadnjem desetletju nismo zaznali kakšnega resnega napredka. Te kamere so nekoliko izgubile na svoji veljavi, ko so proizvajalci prenosnikov v svoje izdelke začeli vgrajevati svoje kamere, tako da niti ni bilo neke večje potrebe pri nakupu dodatnih kamer. Seveda so lastniki namiznih računalnikov še vedno ostali na suhem, saj na tem trgu nihče ni v monitorje vgrajeval kamere, tako da je bilo te še vedno treba kupiti ločeno.
Nov dvig v popularnosti spletnih kamer se je zgodil ob popularnosti streamerjev, ki so za igranje iger seveda potrebovali ločeno kamero, tu nekje pa se je tehnološki razvoj ujel v manjšo zanko. Streamerji za svoje delo namreč ne potrebujejo ravno nekih blaznih ločljivosti, saj je okno z njihovim obrazom navadno pomanjšano in porinjeno ob stran, tako da zadostujejo tudi manjše ločljivosti tipa 720p in 1080p.
Kaj preveč se ni v tem pogledu spremenilo tudi v zadnjih nekaj letih, a na trgu so se pojavili novi iskalci spletnih kamer. Koronavirus je namreč veliko ljudi preselil v delo od doma in za sestanke in predavanja je seveda potrebna tudi kamera. Za tokratni test se nam je tako zdelo primerno pogledati dve Logitechovi kameri Logitech C922 Pro in Logitech StreamCam in spisati nekaj vtisov.
Izdelek: Logitech 922 Pro
Priklop: USB-A
Vidni kot: 78°
Ločljivost: 720p pri 60 sličicah na sekundo/1080p pri 30 sličicah na sekundo
Začnimo s kamero Logitech C922 Pro. Ta vizualno nosi tipično podobo spletne kamere, kar pomeni prefinjeno črno barvo, z zatičem, ki se lahko zlahka namesti na vrh monitorja ali pa prenosnika. Kamera se v vsakem primeru lepo zlije z zaslonom, tako da ne izstopa iz vaše delovne postajice. Sama kamera je zgrajena iz plastike, ob vsaki stranici pa najdemo stereo mikrofon, ki ga je najbolje uporabljati na razdalji okoli 1 metra.
Logitech C922 nosi tradicionalni izgled spletnih kamer in se lepo ujame v ogrodje monitorja.
StreamCam pa je po dizajnu precej drugačen od sorodnih izdelkov. Kamera je štirikotna in kar debela, tako da na nekem manjšem prenosniku izstopa, na voljo pa je v beli in črni barvi, kar omogoča vizualno prilagajanje glede na barvo vašega prenosnika.
Ena od posebnosti C922 Pro je dodatni tripod, tako da kamero lahko namestimo tudi nekam samostojno. To pride hudo prav za vse tiste, ki delajo vsebino, katera zahteva različne kadre. Tripodi se sicer dajo tudi dokupiti, ampak tole je resnično edina kamera, ki sem jo srečal, ki ima stojalo že vključeno znotraj paketa.
C922 kakšnih posebnih nastavitev ne zahteva, saj kamero preprosto priklopimo v USB-A odprtino in pripravljeni smo za delo. StreamCam se na tem področju malce razlikuje, saj kamero priklopimo preko povezave USB-C, kar zna biti na prenosnikih in PC-jih brez tega vhoda manjša težava in morda boste potrebovali pretvornik.
StreamCam v paketu ne vsebuje stojala, a ga lahko zlahka namestimo na tistega od C922 ali pa tripod dokupimo posebej. Zaradi svoje oblike nekako tudi bolj paše na stojalo kot pa C922,
Kar se tiče tehničnih specifikacij je C922 Pro solidna zadeva. Ponuja ločljivosti 1080p in 720p, a če si boste želeli 60 sličic na sekundo, potem se bo treba zadovoljiti s sliko v ločljivosti 720p, medtem ko 1080p ponuja le 30 sličic na sekundo. To je tudi glavni razlog za razkorak v ceni napram StreamCamu, ki sicer ponuja enako ločljivost, a hkrati omogoča snemanje v 1920×1080 pri 60 sličicah na sekundo.
Logitech C922 Pro je sicer naslednik odlične spletne kamere C920, od te pa je podedoval tudi nekatere tehnične lastnosti. Programska oprema je ostala nespremenjena, tako da boste vse nastavitve upravljali znotraj programa Logitech Capture, tu notri pa lahko upravljate s približevanjem in oddaljevanjem slike, preklapljate med sličicami na sekundo in daljinsko vodite premikanje kamere v vse štiri osi. Logitech Capture omogoča še nekatere druge nastavitve, ki bodo prav prišle še posebej streamerjem, tako da lahko zlahka namestite besedilo skozi vašo sliko, uredite prehode med scenami in druge zadeve, program pa omogoča upravljanje z dvema kamerama naenkrat.
Za nastavitve kamere bo treba uporabiti program Capture, ki med drugim omogoča tudi filtre in druge pritikline za streamerje.
Znotraj programa lahko najdete tudi samodejno prilagajanje fokusa in osvetlitve. Izenačenje okoliške svetlobe je pomemben vidik vsakega prenosa v živo in lepo je videti, da tudi kameri C922 Pro in StreamCam ponujata to funkcijo. Samodejno prilagajanje svetlobe dobro opravi svojo nalogo, a spet ni nek magični urok, ki bo popravil vašo sliko. Tako je treba poskrbeti, da sami pri snemanju dovolimo v prostor dovolj svetlobe, kameri pa nato sliko samo še popestrita, v nasprotnem primeru boste gledali v nekoliko sprane barve.
Končna slika je pri obeh kamera dobra, vendar pa je StreamCam tule vseeno v prednosti. Izdelek prikaže bolj žive barve in se po kvaliteti že približa dražjemu modelu Logitech Brio, s katerim si deli veliko lastnosti, le da tu ne boste videli snemanja v ločljivosti 4K. Sta pa obe kameri več kot dovolj za delo in tudi za razne prenose v živo preko YouTuba ali Twitcha. StreamCam vseeno na koncu ponuja malce boljšo izkušnjo, saj je končna slika bolj kristalna, 60 sličic pri ločljivosti 1080p pa je prav tako dobrodošla lastnost vsake spletne kamere.
Zgornje je lepa primerjava razlike v kvalitete. Na vrhu je slika iz vgrajene kamere v prenosniku ASUS Zenbook 13, spodaj pa najdemo sliko iz StreamCama. Razlike bi bile še večje, če bi v programu naredili dodatne nastavitve, a že preko Plug & Play slikanja je razlika več kot očitna.
Logitechova ponudba kamer je tako odlična tudi v 2022. Pri StreamCamu in C922 Pro praktično ne najdemo pomanjkljivosti, razen nekoliko višje cene, ki pa je konkurenčna drugim podobnim izdelkom na trgu. Najcenejši v tej ponudbi je C922, ki stane slabih 90 €, medtem ko je StreamCam vreden dobrih 140 €, a to ceno upraviči z boljšimi specifikacijami.
Osebno sem bolj razočaran nad pomanjkanjem inovacij na trgu spletnih kamer, ki že zelo dolgo delujejo na enakih temeljih, brez neke evolucije, a po drugi strani stranke česa takšnega niti ne zahtevajo. Vseeno pa je naivno misliti, da sta ti kameri primerljivi s tistimi, ki jih najdete vgrajene na prenosnikih. Kvaliteta je namreč na povsem drugi stopnji in če želite gledalcem pokazati kvalitetno, nezrnato sliko, potem sta C922 in StreamCam več kot odlični izbiri.
Obe kameri sta odlični izbiri za vsakdanjega in bolj profesionalnega domačega delavca ter streamerja.
Na koncu je tole dobra ponudba za vse tiste, ki bi radi pri svojih kamerah imeli nekaj opcij pri nastavitvah in bi bili v spletnem svetu radi pripravljeni za vsako situacijo – pa naj se ta tiče preprostega dela preko Zoom klica ali pa bolj naprednega ustvarjanja na Twitch platformi.
