Franšiza Vojna zvezd se te dni nahaja v škripcih. No, v bistvu so zadeve začele škripati že leta 2015, ko se je režiser J. J. Abrams podpisal pod začetek nove trilogije filmov, ki so bile podpovprečne, te dni pa sploh ne vemo, kdaj namerava iziti kakšen nov visokoproračunski film.
*Posodobitev: napovednik je zdaj na voljo za ogled spodaj:
Disney je sicer nekaj rešitve našel v serijah Mandalorian in Andor, a med oboževalci že dolgo vlada mnenje, da bi se celotna franšiza enkrat že morala premakniti iz osredotočenosti na Skywalkerja in predstaviti neko drugo zgodbo. Vojna zvezd ima namreč tisoče let neizkoriščene zgodovine, ki jo je na samosvoj način predstavila serija iger Knights of the Old Republic in Disney je te želje zdaj končno uslišal in jih bo poskušal predstaviti preko nove serije The Acolyte.
Ta nas bo vrnila v preteklost, a ne do dobe Old Republic, ampak v obdobje High Republic. Ta era se je dogajala nekje 100 let pred tistimi dogodki, ki smo jih ugledali v Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen, tako da bomo gledali povsem sveže like in dogajanje. V High Republic so bili Jediji na vrhuncu svoje moči, a po kotičkih so se že začeli rojevati zametki temačne plesni zlobne strani Sile.
Glede zgodbe ne vemo ničesar konkretnega razen kratkega opisa: spoštovani Jedi Master, ki ga bo igral Lee Jung-jae, se poda na sled nevarni bojevnici iz njegove preteklosti, ki jo bo odigrala Amandla Stenberg. Preiskava nato Jedija pripelje do rezultatov, ki jih ni pričakoval, saj je tudi v tej eri v ozadju že deloval začetek Imperija.
Star Wars: The Acolyte je včeraj pokazal prvi uradni poster in treba je reči, da je stvar presneto dobro zamišljena, saj gledamo v žaromeč, ki ima namesto svetlega žarka zgolj sledi krvi. Nam morda to namiguje, da bo tole bolj odrasla zadeva in da znamo celo ugledati nekaj pretakanja krvi? Serijo ustvarja Leslye Headland, ki se je pred tem podpisala pod Netlixovo serijo Russian Doll, Leslye pa je lani The Acolyte opisala za mešanico filmov Frozen in Ubila bom Billa.
The Acolyte bo danes, ob zdaj še neznani uri, prejel prvi uradni napovednik, premiero pa bomo na pretočnem servisu Disney+ ugledali 4. junija.
Valvova trgovina Steam na PC-ju ni popularna samo zaradi tega, ker je bila ena od prvih digitalnih trgovin. Razvijalec namreč ves čas dela na inovacijah sistema, ki je skozi leta dobil cel kup hudo uporabnikih funkcij, za vse to pa ni treba prišteti niti enega evra. Steam denimo že dolgo ponuja povsem brezplačno pretočno igranje iger, če si le lastite PC, preko katerega lahko poganjate naslove, funkcija za prilagajanje kontrolerjev pa je iz težav rešila že marsikakšno igro, ki bodisi sprva igralne ploščke sploh ni podpirala ali pa je imela nadzorno shemo preveč nerodno za udobno igranje.
Morda najbolj popularna funkcija te platforme pa je deljenje iger med družinskimi člani in prijatelji. Storitev se imenuje “Family Sharing” in je dostopna vsakemu uporabniku Steama, ki pod svoj račun doda račune prijateljev ali družinskih članov, nakar vsi lahko dostopajo do iste knjižnice iger. Vsak od teh računov je nato držal svoje položaje za shranjevanje položajev znotraj igre, dosežki pa so se prav tako odklepali za vsak profil posebej.
Valve bo zdaj to storitev temeljito predelal in ji dodal nekaj novih funkcij, hkrati pa bo odpravil nekaj pomanjkljivosti, ki so prisotne že od začetka. Family Sharing se bo preimenoval v Steam Families in bo deloval podobno kot predhodnik, z eno veliko razliko: več različnih računov bo iz iste knjižnice lahko istočasno poganjalo različne igre.
Kako bo točno stvar delovala v praksi ima Steam razloženo na svoji strani, glavna pa je točka istočasnega poganjanja iger deljene knjižnice. Prej je moral namreč uporabnik počakati, da je lastnik knjižnice prenehal z igranjem in šele nato mu je bil omogočen dostop, zdaj pa te omejitve ne bo več. Bodo pa meje še vedno obstajale, tako da dva istočasna uporabnika ne bosta zmožna poganjati istega naslova, kar bi se hitro začelo izkoriščati pri večigralskih naslovih.
Prav tako so omejitve tudi drugje, saj računov ne bodo zmožni deliti uporabniki preko različnih držav. Valve pravi, da storitev Steam Families namenjena družinam, ki vsebujejo do 6 družinskih članov in ni ravno namenjeno deljenju za razne prijatelje in znance. Odstranjevanje članov zna prav tako biti muka: člana je možno iz Steam Families brcniti ven, nakar se ta uporabnik ne more novi družini pridružiti za eno leto, njegovo izpraznjeno mesto v prejšnji družini pa prav tako ne more biti znova zasedeno za 365 dni.
Steam Families je videti kot nekakšna inačica deljenja računa med družinskimi člani na Netflixu, čeprav Valve ne omenja nobenega zaklepanja dostopa na IP naslov. Storitev je zaenkrat v beta testiranju in jo lahko že zdaj omogočite, Valve pa pravi, da bo spremljal uporabe in navade uporabnikov in po potrebi prilagajal aspekte izkušnje.
Leto 2023 nam je postreglo z lepo paleto indie naslovov, ki so dosegali rekordne prodaje in zagotovo najbolj znan takšen izdelek lanskega leta je Palworld, vendar pa se je prva igričarska prodajna in igralna mrzlica začela že v februarju, ko se je na Steamu nenadoma pojavil naslov Dark and Darker.
Ta srednjeveški RPG, ki je bil hkrati večigralski PvPvE naslov, je igralce hitro očaral, saj je ekipe iztreniranih borcev pošiljal v temnice po mamljive zaklade, nakar je bilo treba z vsem tem nabranim bogastvom tudi pobegniti, saj si drugače postal okostnjakom večni prigrizek. Igra je bila prava uspešnica, a na žalost njen življenjski vek ni bil dolg, saj so se v ozadju dogajale pravniške bitke.
Založnik Nexon je namreč razvijalca Ironmace obtožil, da med delom za njih delal na kodi iz katere je nato nastal Dark and Darker, nakar je to kodo vzel s sabo in samostojno izdal igro. Nexon je to označil za krajo in proti razvijalcu sprožil tožbo, nakar je bil izdelek umaknjen iz Steama. Ironmace pa se ni predal in je obtožbe zanikal, med pravniško bitko pa je poskušal igro prodati kjerkoli je bilo možno – prenos datotek so ponujali celo preko torrentov.
A večigralski naslov, pa naj bo še tako zabaven, mora ves čas pridobivati nove igralce in ohranjati stare, zato preprosto mora obstajati na neki že uveljavljeni platformi. In Ironmace bo zdaj Dark and Darker prvič predstavil znotraj trgovine Epic Games Store, kjer je igra zdaj že na voljo za dodajanje na seznam želja.
Razvijalec je najavo spočel preko svojega uradnega Discorda in ta premik naznanil kot svoj prvi korak do končnega cilja dostave spoliranega naslova, ki vsebuje vso prvotno zamišljeno vsebino. Dark and Darker je bil namreč lani na voljo preko programa Early Access in v tem stanju ostaja še danes, očitno pa so v enem letu, kljub skakanju po sodišču, razvoj pripeljali do te mere, da lahko začnejo počasi že načrtovati različico 1.0. Medtem igralce spodbujajo, da pokažejo svoj entuziazem do igre in si jo na Epic Games Store dodajo pod seznam želja. Kupci originala boste seveda morali za Epic Games verzijo ponovno odpreti denarnice, cena pa zaenkrat ostaja neznanka.
Ironmace sicer ni ničesar omenil glede potencialne vrnitve na Steam, a besede “prvi korak” namigujejo, da se to zna sčasoma res zgoditi, vendar pa pot do tam ne bo brez polen med nogami. Pravniška bitka namreč še vedno ni zaključena: sodišče v Južni Koreji je resda prvo zmago poklonilo Ironmacu, saj naj ta ne bi kršil pravice založnika, vendar pa je Nexon seveda vložil ugovor, zato se pravdanje nadaljuje.
Razvijalec Riot je leta 2019 najavil cel kup projektov, saj se je želel premakniti iz točke, kjer so razvijali zgolj vsebino za MOBA igro League of Legends in pokukati še v kakšen drug žanr – seveda pa so se pri temu prehodu zanašali na bogato zgodovino igre League of Legends, saj so s tem lažje privabili nove in stare igralce. Ob vseh teh najavljenih igrah (in tudi seriji Arcane) je marsikdo takrat Riot označil kot novi Blizzard, slednji razvijalec pa je v tistih časih začel padati iz enega škandala v drugega.
Med najavljenimi projekti je bil tudi eden, ki je slišal na ime Project L in zdaj, po petih letih razvoja, je tale igra končno dobila uradno ime, Riot pa je počasi začel tudi razmišljati o potencialnem datumu izida.
Igra se imenuje 2XKO in namerava v svetu pretepačin narediti kar nekaj konkretnih zasukov igralne formule. Riot namreč želi zadevo poriniti v svet e-športa ob bok uveljavljenim imenom tipa Street Fighter, pri tem pa se zanaša na sodelovalno formulo dveh igralcev. Na vsaki strani bojevalnega zaslona se bosta namreč nahajala po dva živa igralca, ki bosta lahko menjavala vlogi na odru in skupaj izvajala kombinatoriko naprednih kombinacij. V praksi to pomeni, da se bo nekaj časa pretepal en, sekundarni igralec pa bo med tem čakal na svojo priložnost, ko bo lahko partnerja, ki se je morda znašel v težavah, rešil iz situacije, včasih pa bosta lahko skupaj izvedla kakšno napredno klofuto.
2XKO je primarno tako namenjen zabavi štirih istočasnih igralcev, a samotarji lahko še vedno stvari vzamete v svoji roki in sami nadzorujete glavnega igralca in rezervista. Iz tega se znajo izroditi različni turnirji v obliki 2v2, 1v1 ali pa celo 2v1.
2XKO letos še ne bo izšel, se pa izid napoveduje za 2025, Riot pa bo vmes igro kazal na popularnih vmesnih turnirjih kot je EVO Japan, ki pride na spored že naslednji mesec.
Ime League of Legends je dandanes tako še vedno vredno svoje teže in tudi v Sloveniji poseduje bogato igralno bazo – že ta mesec bomo iz nje priredili turnir z lepimi nagradami, prijave pa so še vedno odprte!
Založnik EA trenutno dela na kvalifikacijah za turnir The Apex Legends Global Series in včeraj je na spored prišla Severna Amerika. Gledalci so spremljali finale regijskega tekmovanja, kjer se je spopadlo cel kup ekip, nakar je bilo tekmovanje nenadoma prekinjeno.
Igralec Noyan “Genburten” Ozkose je namreč sredi igranja za kakšno sekundo ugledal bizarno okno, ki ga ni videl nikoli prej. Začuden Noyan je okno zaprl oziroma se je to zaprlo samo od sebe, nakar je presenečeno ugotovil, da lahko vidi položaj vseh sovražnikov na mapi. Takoj mu je postalo jasno, da ga je očitno prizadel hekerski napad, nakar je še nekaj sekund razmišljal, kaj mu je storiti, nakar je pametno zapustil dvoboj, ob tem pa so se v pogovornem oknu izpisale besede “Apex hacking global series by Destroyer2009 & R4ndom” in to brez igralčevega nadzora. Gledalci so opazili, da je imelo pojavno okno, ki ga goljufivci uporabljajo za nepošteno igranje večigralskih iger, vključenih cel kup možnost: med drugim je bila obkljukana opcija, da orožje nima nihanja in da strelja samo od sebe, vključena pa je bila tudi bizarna opcija za podelitev glasu Putinu.
A Noyan ni bil edini, ki ga je prizadel ta napad. Igralec Phillip “ImperialHal” Dosen iz ekipe TSM je bil naslednja žrtev in tudi ta je svoje igranje prenašal v živo, nakar je sredi dvoboja začel vzklikati, da ima vključen “aimbot”, kar je goljufija, ki igralcu omogoči samodejno merjenje. Za razliko od Noyana je Phillip še nekaj časa vztrajal z igranjem, vendar je bila tudi ta runda dvoboja malce kasneje opuščena.
PSA: There is currently an RCE exploit being abused in @PlayApex. It is unsure whether it comes from the game or the actual anti-cheat (@TeddyEAC ). I would advise against playing any games protected by EAC or any EA titles once they have fixed this or can comment.
Currently,…
— Anti-Cheat Police Department 🕵️ (@AntiCheatPD) March 18, 2024
Trenutno ni nikomur točno jasno, kaj se je zgodilo. Ekipa prostovoljcev, ki se ne X-u druži pod imenom Anti-Cheat Police Department je v izjavi za javno zapisala, da je hekerski napad posledica RCE ranljivosti, kar je ena največjih nevarnosti spletnih obiskov. RCE pomeni “Remote Code Execution”, ta pa pomeni, da lahko hekerji pridobijo nadzor nad uporabniškim računalnikom in na njem sprožajo poljubne skripte, kot je bil v primeru turnirja zagon aplikacije, ki omogoča goljufanje. Anti-Cheat Police Department je vsem sodelujočim svetoval, da takoj zaščitijo vsa svoja gesla in po možnosti tudi ponovno namestijo Windowse, zraven pa dodal, da bi se trenutno na PC-ju izogibal vsem EA-jevim igram, ki jih ščiti zaščita Easy Anti-Cheat oziroma EAC.
— Anti-Cheat Police Department 🕵️ (@AntiCheatPD) March 18, 2024
Založnik EA je očitno zmešnjavo že opazil, zato je zaenkrat zamrznil turnir in bo podelil več informacij naknadno.
RCE ranljivost je pogost spremljevalec iger. Nazadnje se je ta težava pojavila v igrah Dark Souls, zaradi nje pa je založnik Bandai Namco za več mesecev onemogočil večigralne aspekte celotne trilogije Dark Souls. A to je prvič, da se je takšen hekerski napad zgodil sredi aktualnega, uradno podprtega turnirja.
Sony je resda leto 2024 začel malce upehano, saj je v kratkem roku najavil, da za letos ni pričakovati njihovih večjih ekskluziv, hkrati pa so na en mah odpustili zajeten kup ljudi. Vendar pa to ne pomeni, da bo za pristaše znamke PlayStation zmanjkalo obetavnih novic, saj Sony še ni najavil, kaj vse lahko pričakujemo v 2025 in naprej, vse glasnejše pa so tudi govorice glede nadgradnje aktualne konzole PlayStation 5.
Da naj bi podjetje delalo na obnovi svoje konzole se je govorilo že lani poleti, zdaj pa se je YouTuber Moore’s Law is Dead dokopal do tehničnega dokumenta, ki naj bi malce bolje orisal specifikacije in zmogljivosti konzole PlayStation 5 Pro.
Obstoječi PlayStation 5 ponuja 10,28 teraflopno zmogljivost, medtem ko naj bi verzija Pro to nadgradila na 33,5 teraflopov. To zmogljivost je sicer težko primerjati, saj strojne specifikacije slonijo na AMD-jevi arhitekturi strojnih delov, ki bi se med verzijama konzol spremenili, vendar pa novinar Tom Henderson, ki je potrdil tehnični dokument preko svojih lastnih virov, pravi, da bi na ta način grafični čip znotraj konzole PlayStation 5 Pro ponujal trikrat večjo moč pri izvajanju intenzivnih grafičnih učinkov. S tem je mišljeno osvetljevanje scen preko tehnologije ray tracing, ki je postala sestavni del vseh večjih naslovov, vendar pa je trn v peti aktualnih konzol zaradi svoje nore zahtevnosti.
Ray tracing je morda tisti največji dejavnik za ustvarjanje Pro različice konzole. Razvijalci morajo namreč za podporo teh učinkov veliko delati na optimizaciji in običajne žrtve takšnega razvoja so nižje sličice na sekundo ali pa manjša ločljivost. Igre so na splošno postale zelo zahtevne in lep dokaz tega sta zadnji dve Final Fantasy igri, ki ju zaenkrat lahko igramo samo na PlayStation 5 in tam je boleče očitno, da bi grafično in optimizacijsko ta konzola potrebovala manjši dodatek steroidov.
Henderson je v svojem lastnem poročilu še dodal, da zna Pro verzija pridobiti za 10 % hitrejši procesor in da bo konzola vsebovala odstranljivo optično enoto za branje Blu-rayjev. Moore’s Law is Dead še navaja, da naj bi Sony delal na svoji lastni tehnologiji za preračunavanje slike PlayStation Spectral Super Resolution oziroma PSSR, ki naj bila podoba DLSS-u in FSR-ju, le da naj bi bila namenjena specifično konzoli PlayStation 5.
Henderson je k vsemu skupaj še dodal datum izida. PlayStation 5 Pro naj bi v trgovine prišel že med letošnjimi decembrskimi prazniki, kar bi bilo nekako logično, saj bo takrat originalna konzola štela že 4 leta in se bo nahajala ravno nekje na sredini svojega življenja.
Računalniški nostalgiki se zagotovo še vedno dobro spomnite serije iger Commandos, ki so se rodile ob začetku drugega tisočletja. Razvijalec Pyro Studios je takrat v bistvu spočel povsem novo zvrst iger, ki nas je vrgla v teater 2. svetovne vojne, nadzirali pa smo skupino specialcev, ki smo jih morali nato preko premišljenega premikanja, skrivanja in taktičnega odstranjevanja nasprotnikov pripeljati do končnega cilja, vsaka napaka pa je bila navadno usodna.
Serija Commandos je vmes zamrla in bila nato v 2018 zopet obujena, saj je založnik Kalypso Media kupil pravice do franšize in na ta način obnovil drugi in tretji del, zaradi nekega neznanega razloga pa spustil prvi del, ki bi bil najbolj potreben obdelave. Če bo ta kdaj pridobil plastično operacijo ni znano, a založnik ima s serijo velike načrte, saj je lani najavil delo na povsem novem delu, tega pa je poimenoval Commandos: Origins.
Spremljali bomo začetke specialcev, ki smo jih skozi prejšnje dele spoznali preko nadimkov Green Beret, Sniper, Driver, Marine, Spy in Sapper in preko povsem novih misij, ki jih bomo podoživljali preko vrste lokacij. Te so bile prestavljene v svežem napovedniku in vidimo lahko, da se bomo smukali skozi teatre Evrope, Severne Afrike, treba pa bo obiskati tudi zmrznjeno Skandinavijo. Napovednik namigne, da se bodo sovražniki nahajali na vsakem ovinku in da bo Origins sledil zgledu svojih predhodnikov in bo zahteval veliko premišljenega pristopa do misij, saj bomo drugače hitro zaslišali alarm, našo posadko pa bodo preplavili podporniki nacističnega režima.
Žal za Commandos: Origins še vedno nimamo datuma izida – zaenkrat je napovedana samo letnica 2024, za razliko od originalnih iger pa bo tale istočasno izšla tako na PC-ju, kot tudi konzolah trenutne generacije, na voljo pa bo tudi preko storitve Game Pass.
MMO igra Star Citizen je v razvoju že toliko časa, da so se igralci v bistvu že navadili na igranje nedokončane verzije igre in nekateri so pričeli sumiti, da stvar preprosto ne bo nikoli izšla, saj preprosto služi preveč preko podpore igralcev, ki še vedno kupujejo drage pakete vesoljskih barkač. Razvoj se je sicer začel obetavno: leta 2012 je igra preko uspešne Kickstarter kampanje nabrala 2 milijona dolarjev podpore, že leto kasneje pa so se pojavili prvi preizkusi igre za vse začetne podpornike
Izid je bil nato načrtovan za leto 2014, a se je vseskozi prestavljal, razvijalec Cloud Imperium Games in njegov šef Chris Roberts pa sta neprestano dodajala nove cilje, ki so preprosto zahtevali svoj čas. Iz tega se je rodila tudi ideja o enoigralski kampanji Squadron 42, a tudi ta je nato začela prestavljati izide, dokler ni postala samostojni naslov, ki bo izdan preko posameznih epizod.
Vendar očitno obstaja luč na koncu tunela, saj je Chris Roberts v zadnjem javnem pismu zapisal, da se Star Citizen približuje ciljni ravnini. V zapisu je specifično omenjena verzija igre 1.0 in Roberts je ob tem ponosno naznanil, da bodo kmalu dostavili zadnji ključni del tehnologije, ki bo omogočil zaključek vizije igre, ki je preko donacij do sedaj nabrala več kot 670 milijonov dolarjev podpore.
Med razvojem se je Star Citizen največ mučil zaradi strežnikov, ki enostavno niso bili dorasli nalogi vzdrževanja konsistentnega vesolja, kjer bi samo eno spremembo lahko zaznali vsi igralci in bi bilo potovanje med različnimi strežniki sploh možno. Zdaj je bila ta ovira očitno premagana, zaradi česar sta Chris in ekipa začela razmišljati o zaključku razvoja, ki ga nikoli ne bo čisto zares konec, saj je tole ogromen MMO, ki bo ves čas dodajal novo vsebino in igralne mehanike.
Seveda pa nismo dobili ničesar konkretnega glede datuma izida verzije 1.0, je pa Chris omenil, da bo leto 2024 za igro zelo pomembno in kdo ve – morda se bomo v dokončani viziji tega projekta lahko pozabavali že enkrat letos ali pa morda v 2025.
Umetna inteligenca je bila lani ena od največjih skrbi Hollywooda, saj si igralci postali zaskrbljeni, da bodo založniki enostavno skenirali njihove obraze in jih nato posadili na glavo nekega neznanega igralca, z njihovimi podobami pa bodo nato počeli, kar se jim bo pač zahotelo. S tem bi prihranili milijone evrov, hkrati pa bi se izognili staranju igralcev, tako da nam nikoli več ne bi bilo treba gledati ostarelega De Nira, ki komaj premika noge ob brcanju nekega nesrečnega trgovca.
Igralci so si preko stavke izborili nekaj pravic, vendar pa se žal zase ne morejo postaviti tisti, ki jih ni več na tem svetu in to zdaj nameravajo nekatera podjetja izkoristiti za lep priliv dobička. Podjetje Soul Machines je na Dan žena preko Instagrama najavilo novega pogovornega bota, ki bo držal podobo, glas in govorne sposobnosti legendarne igralke Marilyn Monroe, z njo pa se bomo lahko pogovarjali kar preko doma nameščene kamere in mikrofona.
Bot je bil spočet v sodelovanju s podjetjem Authentic Brands Group, to pa si lasti pravice za vizualno podobo nekaterih umrlih slavnih oseb kot sta Elvis Presley in Marilyn Monroe. To ni edini takšen bot, ki ga je spočel Soul Machines, saj na svoji strani že zdaj ponujajo digitalne pogovore z osebami kot so glasbenik Mark Tuan, golf igralec Jack Nicklaus in MMA borec Francis Ngannou, ki ga lahko zdaj vprašate, če mu po zadnjem boksarskem knockoutu še vedno zvoni v ušesih.
A Marilyn je prva slavna osebnost, ki je ni več na tem svetu, zato niti nima besede pri temu, kaj bodo avtorji počeli z njeno podobo. Soul Machines sicer Marilyn označuje za ikono, kot taka pa si zasluži živeti tudi v digitalni obliki. Bot deluje na osnovi GPT 3.5 in naj bi nam dejal verne odgovore in na splošno naj bi dobili občutek, da pred nami stoji prava Marilyn. Tako kot pri drugih digitalnih osebnostih bodo pogovori zahtevali vklop kamere in mikrofona, Marilyn pa bo na ta način dostopna kadarkoli si bomo zaželeli. No, omejitve seveda obstajajo, saj bo en pogovor trajal maksimalno 20 minut, tako kot pri drugih botih na njihovi strani pa se bo treba postaviti v čakalno vrsto.
Na naši strani ne pišemo pogosto o podjetju MSI, zato je čas, da to navado nekoliko spremenimo. Zato vam predstavljamo enega od njihovih prenosnikov, ki nosi impresivne strojne karakteristike in ga najdemo tudi znotraj slovenskih trgovin.
MSI in Intel sta očitno spočela nekakšno plodno partnerstvo, saj je MSI eden od redkih proizvajalcev, ki v svoje prenosne naprave ne tlači AMD-jevih rešitev. Prenosna naprava MSI Claw bo tako ena prvih, ki se bo ponašala z Intelovimi procesorji, še pred tem pa se je z Intelovo ponudbo ovesil Vector i9 GP78 HX, ki za trg prenosnikov nosijo presneto napredne strojne mišice.
Procesorsko gledamo v Intelov Core i9-13980HX, kar je lepa nadgradnja v primerjavi z lanskoletnim modelom, vendar pa je novi Vector i9 močan tudi drugod. Na področju grafike vas bo razveselila grafična kartica RTX 4090, kar je trenutno najmočnejši grafični čip na trgu PC-jev, MSI pa je zdaj to moč preselil tudi na prenosne vode. Pod RGB tipkovnico, ki je zasnovana v partnerstvu s podjetjem SteelSeries, se nahaja še 32 GB DDR5 pomnilnika ter M.2 disk velikosti 2 TB.
Kar se tiče zaslona nam Vector i9 GP78 HX ponuja gledanje v sliko ločljivosti 2560 x 1600 v razmerju stranic 16:10, kar ni ravno 4K, a ta 17-palčni IPS panel to odtehta z odličnim osveževanjem zaslona 240 Hz, ki ga pri prenosnikih najdemo samo pri tistih višjega cenovnega razreda, kar pomeni, da je Vector i9 GP78 HX namenjen poganjanju AAA iger tipa Cyberpunk 2077, ki bo zaradi napredne grafične kartice znala izkoristiti tehnologije DLSS 3 in Frame Generation, zaradi visokega osveževanja slike pa bo na njem prijetno poganjati tudi e-športne naslove.
Prenosnik vsebuje tudi cel kup vhodov na levi in desni strani: dva USB-A 3.2 Gen2 vhoda in dva USB-C 3.2 vhoda, prisoten pa je tudi vhod Thunderbolt 4, luknja za 3,5 mm slušalke, izhod HDMI 2.1 ter čitalnik kartic SD.
MSI Vector i9 GP78 HX je v prodajo skočil preko Big Banga, tam pa boste zanj odšteli 3.999 €, v to pa je vključena tudi licenčna kopija operacijskega sistema Windows 11.
S serijo Final Fantasy nimam veliko izkušenj, saj sem bil v mladosti pripadnik PC tabora in dokler sem si pridobil svoj prvi PlayStation, je razvijalec in založnik Square Enix spočel že toliko delov te serije, da bi za pregled in vrstni red vseh naslovov potreboval že kar zajeten priročnik.
Zato se raje držim samo svežih delov, ki kakšnega predhodnega znanja ne zahtevajo, vendar pa sem še vedno razočaran nad zgrešeno priliko, da nikoli nisem preigral originalnega Final Fantasy 7, saj vam zdaj ne znam točno opisati, kako dobro se je Square Enix odrezal pri predelavah in če bi mi te, kot nostalgiku in privržencu izvirnika, povzročale pomisleke ali hvalo.
Zato se boste morali zadovoljiti z mnenjem nekoga, ki je v sagi Final Fantasy 7 novinec in kot tak sem nad drugim delom predelave Rebirth naravnost navdušen. Čeprav si drugi del s prvim poglavjem deli marsikakšno podobnost, je celotna zasnova tako razširjena in nadgrajena, da se zdi izvirnik samo kot nek prototip idej, ki jih je Square Enix prepeljal na naslednjo stopnjo.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Square Enix Založnik: Square Enix Platforme: PS5 Nakup:PlayStation trgovina Datum izida: 29. februar 2024 Igrano na: PS5
Štorijalno je tole seveda neposredno nadaljevanje prvega dela, zato je predhodno znanje tega skorajda nujno, čeprav boste tudi poznavalci predhodnika na začetku bili malce zmedeni. Square Enix se je namreč malce poigral z idejo multiuniverzuma, tako da boste hkrati spremljali zgodbo iz dveh ločenih dimenzij: eno, kjer glavne vloge zastopajo dobro znani obrazi Clouda, Tife, Barreta, Red XIII-a in Aerith in drugo, kjer so se stvari odvile malce drugače in pomembno vlogo nosi Zack.
Vendar tega mešanja ni preveč in se v glavnem zgodi samo skozi vmesne sekvence med poglavji, večino časa pa boste preživeli v vlogi Clouda, ki je skupaj z druščino zapustil mesto Midgar in je zdaj skočil v objem… No, še enega mesta, ki se tokrat imenuje Kalm. Vendar sprehajanje skozi ulice prve naselbine ne predstavlja večino izkušnje tako kot je bilo to v prvem delu, saj se v dogajanje kmalu vmeša zlobna vojska Shinre in nam ne preostane drugega kot pa da pobegnemo izven zidov, tam pa nas pričaka resnično odprti svet, ki sem ga v seriji Final Fantasy izkusil do sedaj samo preko 15. dela.
Grafično tole ni grd naslov, a PlayStation 5 komaj dohiteva vse zahteve odprtega sveta in blede teksture so enostavno del tega, da gledaš sprejemljive sličice na teksture.
Da se bo Rebirth znebil utesnjenih hodnikov prejšnjega dela in nam predstavil svet, kjer se lahko kadarkoli podamo skorajda kamorkoli je bilo znano že iz predhodnih najav in odkrito rečeno od tega dela igralne izkušnje nisem pričakoval preveč. Vendar me je Square Enix ujel nepripravljenega, saj je bilo v ta del vloženega ogromno premisleka in proračuna, tako da širne planjave travnikov, puščav in kamnitih predelov niso tam samo zato, da bi podaljšale pot od enega objektiva do drugega, ampak jih je dejansko veselje raziskovati tako peš kot tudi preko jahanja štemplja serije – izjemo prisrčnih Chocobojev.
Final Fantasy 7 Rebirth v formulo odprtega sveta ne porine kakšnih resnih novitet, a ima to srečo, da so pri meni naleteli na človeka, ki ima izjemno rad tiste stranske opravke iz iger tipa Assassin’s Creed – če so le ti v meji normale in se ne čutijo kot zapravljanje časa. Square Enix se je naloge lotil premeteno in svet poselil z vrsto izbranih opravil kot je odklepanje stolpov, opravljanje posebnih bojevalnih izzivov, iskanje manjših oaz, odkrivanje zakladov in preiskovanje skrinj, ki se sicer začno ponavljati, a pri vsaki od teh opravljenih nalog imaš občutek, da si nekaj dosegel. Bodisi so to nabrane izkušnje, nov košček oklepa, nabrane surovine ali pa nov vnos v enciklopedijo, ki jo motri Chadley, ta pa je z neprestanim klicanjem tokrat še bolj tečen kot v predhodniku.
Se morda spomnite Chadleyja iz prejšnjega dela? Tokrat je s svojim neprestanim klicarjenjem še bolj tečen.
Med tekanjem in jahanjem skozi odprti svet vas ves čas spremlja druščina spremljevalcev, ki bi lahko med raziskovanjem malce več čebljala med sabo, namesto da ima dialoge rezervirane samo za tiste glavne misije. Med odpravo po svetu vas spremlja celoten nabor herojev, kar zna sčasoma narasti na pravo mini vojsko spremljevalcev, a v boju nadzorujete samo trojico izbrancev, medtem ko ostali sedijo na rezervni klopi in proti grdavžem pljunejo kakšno zmerljivko.
Vendar pa smo s temi obstranskimi dejavnostmi opisali samo tiste, ki jih srečamo zunaj zidov mest, medtem ko znotraj najdemo še kopico dodatnih opravil. Ena najbolj pogostih spremljevalk je mini igra Queen’s Blood, ki sem jo sprva nameraval ignorirati, nakar me je njena pogostost pojava začela spominjati na Gwent iz igre The Witcher 3 in kmalu mi je postalo jasno, da bi se bilo pametno naučiti njena pravila. Ko sem to enkrat dal za sabo sem s to mini igrico postal kar malce zasvojen in se veselil vsakega novega nasprotnika, a kmalu sem se moral spopasti z novim mini izzivom, nakar sem v lučkastem mestu naletel še na celo poplavo takšnih mini izzivov. Skratka, če so vam takšne obstranske zadeve, ki dejansko držijo nekaj globine, po godu, potem boste iz Rebirtha potegnili veliko vrednosti.
Mini igra Queen’s Blood zahteva nekaj učenja, a ne traja dolgo da postaneš z njo zasvojen. Ne bi se čudil, če bo Square Enix kmalu najavil samostojno različico.
Bojevanje je v osnovi enako prejšnjemu delu, a kot vse stvari je tudi to razširjeno z novimi mehanikami. Final Fantasy 7 Rebirth je sicer še vedno RPG, a nadgrajevanje posameznih likov ni tako pomembno kot realnočasovno sukanje meča, izkoriščanje posebnih napadov in iskanje šibkih točk manjših in večjih nasprotnikov. Največ šteje vaša oprema, ki jo boste zopet nadgrajevali preko svetlečih frnikul Materia, nato pa se vržemo v spopad in se pametno odločamo med trenutki napadov, zdravljenja, branjenja in proženja posebnih specialk v navezi s partnerji, vsake toliko pa lahko v pomoč vpokličemo tudi posebnega izbranca, ki v bojno areno lahko vskoči v podobi gorečega feniksa ali kogarkoli, ki ga imate že v naboru ali pa ste ga odklenili skozi igranje. Rebirth ni lahka igra in med igranjem sem še posebej na začetku naletel na izzive, ki sem jih moral večkrat ponoviti, pred tistimi večjimi šefi pa je pametno s sabo na bojno polje prinesti zvrhan koš zdravilnih napitkov in se v izzive spustiti s primerno izkustveno stopnjo partije. Pretepanje je sicer uživantsko, a bi potožil nad malce prevelikim naborom letečih nasprotnikov, kamera pa včasih rada ponagaja in targetira napačnega sovražnika.
Boj se od prejšnjega dela bistveno ni spremenil, a vsebuje nove mehanike in zahteva kar nekaj premisleka.
Kakor je svet spočetka zanimiv za raziskovanje in vas vleče skozi novo odklenjene regije, sčasoma tudi to postane malce utrujajoče. Square Enix je sicer poskrbel, da igranje ne postane preveč enolično in odprtosvetne naloge preseka z glavnimi, ki so malce bolj štorijalno osredotočene, vendar pa povsem ne more odpraviti utrujenosti stranskih opravkov. Ti so resda izbirni, vendar pa se mestoma čutijo nujni, saj drugače ne morete pridobiti stopenj, kar zna glavne misije narediti presneto težke. Morda bi se malce obregnil tudi ob samo zgodbo, saj je tole naravnost ogromna igra, ki pri enem preigravanju zlahka preseže 60 ur, a veliko od teh se zdi preveč razpotegnjenih. Dober primer tega je trenutek, ko v nabor likov pridobimo Yuffie, nakar se tempo dogajanja povsem upočasni in zapravite eno uro, da splezate iz nekega peščenega jaška, vmes prižigate dvigala in preko iztreljevalnika vrvi skačete med posameznimi predeli. To je del glavne štorije, ki celokupni izkušnji ne prinese ničesar in je tam samo zato, da se lahko Rebirth pohvali z igralno dolžino.
Igra je sicer lepa, vendar pa je za optimizacijo moral razvijalec žrtvovati veliko podrobnosti, ki med igranjem včasih zbodejo v oči.
Omeniti je treba še grafično plat, ki sicer ni slaba in na konzoli PlayStation 5 ponuja dva načina delovanja. Seveda sem takoj preklopil na tistega, ki ponudi več sličic na sekundo, a igra za tekoče delovanje žrtvuje preveč: teksture so mestoma nepodrobne in zamazane, na splošno pa ločljivosti manjka ostrine, zaradi česar dobiš občutek, da igraš neko verzijo igre, ki bi ji na PC-ju zmanjšal grafične nastavitve na minimum. Glasbena podlaga vsebuje zanimiv in zapomljiv izbor skladb, vendar pa se nekatere preveč bučno predvajajo ob neprimernih segmentih, takrat pa tudi težje slišiš dialoge spremljevalcev.
Final Fantasy 7 Rebirth tako ni popoln naslov, vendar pa se je pri meni osebno, ki nimam nostalgičnih pogledov na prejšnje dele, zapisal kot najboljši posamezni del te franšize in še vedno sem šokiran nad tem, kako je Square Enix uspel formulo predhodnika nadgraditi v vseh pogledih in spočeti izkušnjo, ki se preprosto čuti kot prihodnost cele serije. Komaj čakam na zaključek trilogije in upam, da bo vse naučene lekcije Rebirtha Square Enix odslej uporabil tudi za kovanje povsem novih poglavij Final Fantasyja, ki je te dni močnejši kot kadarkoli prej.
Vojna med Rusijo in Ukrajino je med nami že dovolj dolgo, da se je iz tega konflikta rodilo tudi nekaj dokumentarcev, filmov in celo iger. Na nedavni podelitvi Oskarjev je zlatega kipca osvojil dokumentarni vojni film 20 Days In Mariupol, stvari pa so se začele premikati tudi na igričarskem področju.
Pisali smo že o projektu The Best in Hell, ki nam bo pobližje predstavil bitke med najemniško skupino Wagner in ukrajinskimi domobranci, konec februarja pa se je na Steamu pojavila končna verzija igre Death from Above, ki nas postavi v vlogo ukrajinskega upravnika dronov.
Droni so morda največje presenečenje trenutne vojne med obema silama in vsak, ki vsaj malce spremlja ta konflikt, je na družabnih omrežjih zagotovo že opazil posnetek drona, ki se na skrivaj prikrade neki sovražni sili izza hrbta, nakar v kamikaze slogu strmoglavi proti tarči in preko detoniranega eksploziva povzroči instantno uničenje tarče.
Ti letečneži so postali tako pomembni, da jih marsikdo označuje za orožje prihodnosti, saj trenutno enostavno še ne obstaja neka dovolj zanesljiva zračna obramba, ki bi lahko na poceni način stvar odstranila iz neba. Finski studio Rockodile upravljanje drona v virtualni obliki predstavi vsakemu, ki je za Death from Above pripravljen plačati 9,75 €, igra pa celo vsebuje mikrotransakcije, saj lahko dronom natikamo različne skine. Rockodile se je zaobljubil, da bo 30 % dobička od prodaje romalo na račun dveh ukrajinskih dobrodelnih organizacij: Come Back Alive in Army of Drones.
Ruski strani igra seveda ni všeč, zato so spočeli povračilni udarec v obliki svoje lastne igre FPV Kamikaze Drone. Gre za več kot očitno kopijo Death from Above, ki jo je izdelal HFM Games, o njem pa se ve le to, da je to ruski razvijalec, ki se nahaja v Sankt Peterburgu in na igrah dela že vse od leta 2015. FPV Kamikaze Drone je za razliko od svoje vzornika na voljo samo skozi sistem Early Access in stane 1,99 €, vsebuje pa presenetljivo realistično grafiko, saj je skozi kamero potegnjen zrnat filter, bojišča pa so preslikava tistih, ki jih spremljamo iz resničnih poročil iz fronte.
Za razliko od Death from Above v FPV Kamikaze Drone ne vidimo ravno zastav in čeprav opis igre ne omenja na čigavi strani se borimo (temu bi verjetno brž sledil izbris iz Steama), je vsakemu jasno, da v njej ne uničujemo ruskih, ampak ukrajinske tanke.
Originalni The Crow iz leta 1994 je eden tistih filmov, ki je skozi čas razvil kultni status in veliko vlogo pri misterioznosti tega izdelka nosi igralec Brandon Lee, sin legendarnega Brucea Leeja, ki je bil med snemanjem filma zaradi malomarnosti snemalne ekipe ustreljen spravim nabojem, zaradi česar je nato tudi umrl, star vsega 28 let.
Po dveh desetletjih je čas za predelavo na kateri dela Rupert Sanders in o kateri se že dolgo govori. Brandonovo mesto bo tokrat zavzel popularni Bill Skarsgård, ki nam je srh po kosteh pošiljal kot klovn Pennywise v filmu Tisto in tip ima očitno nekakšen talent za igranje psihopatskih morilcev, ki na obrazu radi nosijo lepo dozo ličil.
The Crow bo tudi v novi verziji sledil dogodkom grafične novele izpod peresa Jamesa O’Barra, zgodba pa sledi Ericu Dravenu, ki je nekega dne umorjen, enaka usoda pa doleti tudi njegovo punco Shelly. Že ta njuna smrt, kjer neznani zlobneži par zadušijo preko prozornih plastičnih vrečk, nakaže, da tale film z brutalnostjo ne bo šparal, Eric pa nato v čudni dimenziji med življenjem in smrtjo pridobi super moči in te ga povrnejo v obstoj, v njegovem srcu pa zagori neusahljiva žeja po maščevanju.
Eric se tako odpravi za sledjo vseh tistih, ki so prekinili njegovo ljubezensko pravljico in ob njegovem krvavem pokolu bi nerodno postalo tudi Johnu Wicku. Draven sicer ni nek resen pretepač in še posebej na začetku je večino časa naravnost presenečen, da ga streli ne pokončajo, ob tem pa naravnost pljuva kri po vsakem, ki mu stoji nasproti. Sčasoma pri vihtenju orožij postane bolj zverziran in prizor, ko nekemu zlobnežu s puško z razdalje pol metra odpihne glavo mi še zdaj odzvanja v glavi.
The Crow nas bo v kinih šokiral od 7. junija dalje.
Pojavil se je nov priboljšek za vse tiste, ki trgovino Epic Games Store odprete samo vsak četrtek popoldne, preverite seznam brezplačnih iger tistega tedna, stvar prevzamete in nato zaganjalnik zopet zaprete do naslednjega tedna, ko se ponudba zamenja.
Epic Games ponudbo resda pridno menja vsak teden, a hkrati večkrat ponovi brezplačno ponudbo iger ali pa v njo vključi dokaj neznane indie naslove različne kvalitete. A ta teden je v obtok poslal pravo poslastico: igro Deus Ex: Mankind Divided iz leta 2016, ki je sicer resda zdaj že malce stara, a je vseeno prav lepo nadaljevanje sage Deus Ex in zaenkrat tudi služi kot njen zaključek: založnik Embracer naj bi že delal na polnopravnem nadaljevanju, a je bilo to zaradi vseh finančnih neprilik krovne hiše odpovedano, tako da je franšiza Deus Ex zdaj zopet mrtvi točki.
Human Revolution je neposredno nadaljevanje igre Deus Ex: Human Revolution iz leta 2011, čeprav drugi del ob izidu ni naletel na tako pozitivne kritike kot pa predhodnik. Levji delež krivde za to tiči na založniku Square Enixu, ki je takrat želel v to enoigralsko avanturo vriniti kup mikrotransakcij, nakar je poskušal nekaj iztržiti še iz DLC-jev. Tako na tej povezavi brezplačno dobite samo originalno kampanjo, za štorijalna DLC-ja System Rift in A Criminal Past pa bo treba odšteti 11,99 € po kosu ali pa raje vzamete sezonsko prepustnico za 14,99 €, ki vsebuje vse to plus še nekaj ostalih dobrin.
Poleg Deus Exa si lahko brezplačno privoščite črno-belo ugankarsko igro The Bridge, trgovina pa trenutno ponuja svojo vsakoletno pomladno razprodajo ostalih naslovov. Epic Games Store si na PC-ju še vedno lasti nekaj ekskluziv, ki jih drugje ne morete dobiti in te so dobile kar lepa znižanja:
Začuda pri tej razprodaji ni tistih kuponov, ki bi še dodatno znižali cene, boste pa ob vsakem nakupu nazaj pridobili 10 % vrednosti, kar lahko nato porabite za ostale igričarske dobrine.
Deus Ex: Mankind Divided bo brezplačen do 21. marca, ko v ponudbo vstopita igre Call of the Wild: The Angler in Invincible Presents: Atom Eve. Pomladna razprodaja bo trajala malce dlje in se bo zaključila 28. marca.
Pot razvijalca Asypr za zdaj vsebuje več neuspehov kot pa dobro izpeljanih projektov. Njihov najbolj hvaljen naslov je bila predelava igre Star Wars: Knights of the Old Republic za telefone in tablice, a od takrat so skakali iz ene težave v drugo.
Že predelava nadaljevanja Knights of the Old Republic 2 se je zapletla v probleme, ko je Aspyr dolgo obljubljal, da bo izid na Nintendo Switchu vseboval tudi ves moddersko obnovljeni DLC Restored Content, nakar so to obljubo prelomili. Nato naj bi delali na popolni predelavi Knights of the Old Republic za sodobne konzole in PC-je, a naj bi jim bil zaradi neizkušenosti projekt vzet, nedavno pa so se podpisali še pod obnovo prvih treh Tomb Raider iger, a so nato nekateri opazili, da je verzija na Epic Games trgovini grafično bolj napredna od drugih, Aspyr pa je priznal, da je Epic Games inačica razvojna in je nato to potegnil dol in zamenjal z inferiorno verzijo.
Težave so se zdaj pojavile tudi pri najbolj svežem projektu: Star Wars: Battlefront Classic Collection, ki si je za cilj zadal predelati originalni Battlefront igri iz leta 2004 in 2005, ki še danes vsebujeta veliko privržencev. Aspyr je bil očitno na izid povsem nepripravljen, saj so kmalu po izidu po spletu pojavile številne kritike igralcev, ki so dvojec predelav označevali za praktično neigralen.
-Battlefront Classic Collection currently 26% Positive on Steam, close to beating Overwatch 2 in negative reviews on Steam -63 GB for a game that is almost two decades old pic.twitter.com/Axy4nlH1N3
Battlefront igre so večigralske, zato bi človek pričakoval, da bo razvijalec poskrbel vsaj za ta aspekt izkušnje, a zgodilo se je ravno obratno. Največji problem je bil pri strežnikih, saj so nekateri poročali, da je prvi Battlefront vseboval vsega tri strežnike, ki so nase spustili 64 istočasnih igralcev, na PC-ju pa je že v prvem dnevu na strežnike poskušalo vdreti dobrih 9k igralcev. Spletna stran PC Gamer poroča, da se je situacija od takrat malce popravila: Battlefront 1 je vseboval 5 strežnikov, drugi del pa veliko več, a težave z večigralsko zabavo so se pojavile tudi na konzolah.
Vendar pa probleme ne najdemo samo na strežnikih, saj se igralci pritožujejo tudi nad celim kupim hroščev, manjkajočimi vmesnimi sekvencami, na sporedu pa so tudi rušenja igre. Živce dvigajo tudi takšne malomarnosti kot so denimo “inverted” kontrole letanja, ki jih ni možno spremeniti in zvočni efekti, ki so prava zmeda. Teh stvari ni bilo v originalu, zato je prava komedija, da vse te težave predstavi predelava, čigar primarna naloga naj bi bila poliranje že izdanega, skoraj dve desetletji starega izdelka.
Zaradi vseh teh težav Battlefront Classic Collection trenutno na Steamu nosi oceno “Overwhelmingly Negative”, razvijalec Aspyr pa se je že odzval in na svoji strani zapisal, da se zavedajo vseh težav in da jih nameravajo odpraviti, a seveda trenutno nihče ne ve, koliko časa bodo za to potrebovali.
Serija Black Mirror je imela morda najbolj pogumno pilotno epizodo v zgodovini televizije, saj nihče ni pričakoval, da bo neka povsem neznana zadeva za svojo uvod spočela zgodbo, kjer neznanci prisilijo politika, da v prenosu v živo na nacionalni televiziji seksa s prašičem. Vendar pa je imel ustvarjalec Charlie Brooker neko svojo vizijo in to je uspešno speljal do te mere, da se je ime Black Mirror zapisalo v zgodovino kot ena od najbolj unikatnih serij, kjer ti vsaka epizoda še dolgo ostane v spominu.
Black Mirror je bil sprva delan pod britanskim nadzorom in med tem časom so na površje zlezle nekatere od najbolj genialnih epizod, nakar je pravice kupil Netflix in mnogi so mnenja, da od takrat serija preprosto ni več ista. Osebno se sicer strinjam, da je bila 5. sezona precej slaba, a mnogi pozabljajo, da je Netflix pravice kupil že leta 2015 in tako so pod njegovim nadzorom nastale epizode od 3. sezone dalje in ravno takrat je bilo spočetih nekaj najboljših delov.
Black Miror še ne bo šel kmalu v pokoj, saj je Netflix na dogodku “Next on Netflix” izdal kratki dražilnik, ta pa napove 7. sezono še vedno priljubljene serije, ki bo izšla enkrat v 2025. Pol minute dolgi video je v bistvu sestavljen samo iz logotipov, a objavo na X-u spremlja napis, da nas čaka 6 epizod, ena od njih pa je morda že malce poznana. V videu lahko vidimo prikaz logotipa, ki je vzet iz epizode USS Callister, ki smo jo videli v 4. sezoni, iz česar lahko sklepamo, da bomo uvideli prvo nadaljevanje zgodbe znotraj univerzuma Black Mirror.
Vse epizode so bile namreč do sedaj samostojne in samo občasno so pozorni gledalci zagledali kakšno ohlapno povezavo med ločenimi epizodami, tako da je tole kar konkretna prelomnica znotraj te serije. In Netflix si je za ta eksperiment vsekakor izbral dobro epizodo, saj je USS Callister med gledalci še danes priljubljena, dogajanje pa se vrti okoli kapitana Robert Daly in njegove posadke, ki se v slogu serije Zvezdne steze spusti skozi pogumne vesoljske avanture. A novi rekrut te skupine kmalu spozna, da pri vsakdanjem delovanju Callisterja nekaj ne štima, stvari pa kmalu postanejo tako nore, da je pod vprašaj postavljena sama percepcija realnosti.
Nova sezona bo tako prinesla nadaljevanje te unikatne štorije, ostalih 5 epizod pa naj bi sledilo stari navadi povsem originalnih epizod.
Samopriznani alfa moški Andrew Tate in njegov brat Tristan se že dolgo valjata po romunskih zaporih, saj sta bila obtožena prekupčevanja ljudi, kriva pa naj bi bila tudi posilstva. Te obtožbe so se pojavile že leta 2022 in vse od takrat se dvojec bratov Tate ni premaknil iz Romunije, kjer sta čakala na sojenje.
Vmes pa so se pojavile nove obtožbe v Združenem kraljestvu, saj so štiri ženske Tata obtožile spolnega napada in posilstva. Za te obtožbe bi se moral vrniti domov na zagovor, vendar pa se je vmes malce zakompliciralo. Pravosodni organi Združenega kraljestva so namreč predčasno izdali nalog za aretacijo bratov Tate in to na podlagi prenosa v živo streamerja Adina Rossa, ki je namignil, da namerava obtoženi dvojec kmalu pobegniti iz Romunije.
Adin je sicer sam po sebi kontroverzna oseba, saj je bil zaradi svoje rasistične vsebine in komentarjev lani februarja odstranjen iz Twitcha, zdaj pa svoje gledalce zabava preko servisa Kick. Med tem časom je ostal velik podpornik Tata, ta pa naj bi mu nedavno poslal sporočilo, da naj bi kmalu zapustil Romunijo in da se v njo ne bo nikoli več vrnil, zato je Adina povabil k sebi, kjer bi spočela nekaj daljših prenosov v živo, ki bi znali biti zelo gledani. Ob to je dodal besede “now or never”, kar je očitno pri pravosodnih organih zbudilo mnenje, da Andrew načrtuje pobeg iz države, s tem pa si se izognil sojenju ne samo v Romuniji, ampak tudi doma.
Spletna stran Rolling Stone je potrdila, da sta oba brata bila znova aretirana, Tatov odvetnik pa pravi, da je bil vse skupaj samo nesporazum in da Tate ni želel nikamor pobegniti, saj si želi svojo nedolžnost dokazati na sodišču, sporočilo pa je bilo napačno interpretirano.
Američane že nekaj let pesti nadloga, ki se imenuje TikTok. To sicer ne velja za same uporabnike tega družabnega omrežja, saj je v ZDA izjemno priljubljeno in naj bi samo tam preko oglasov v 2024 prineslo več kot 8 milijard dolarjev zaslužka. Bolj je trn v peti vladi, saj je ta prepovedala nalaganje aplikacije na vse naprave, ki jih uporabljajo vladni delavci, saj jih skrbi nevarnost vohunjenja iz strani Kitajske.
To je tisto glavno jedro problema: TikTok je v lasti kitajskega podjetja ByteDance in ni v rokah ameriških družabnih omrežij, čeprav razni YouTubi, Instagrami in Snapchati že dolgo poskušajo neuspešno kopirati TikTokovo formulo.
Amerika se je poskušala znebiti tega družabnega omrežja že leta 2020, ko je v Beli hiši sedel Donald Trump, vendar pa jim je takrat spodletelo. Zdaj se je zopet ob izteku mandata aktualnega predsednika zopet pojavilo gibanje, ki bi aplikacijo bodisi prepovedalo na ameriškem trgu ali pa podjetje prisililo, da aplikacijo proda ameriškemu lastniku.
V ameriškem predstavniškem domu je bil včeraj odobren nov predlog zakona “Protecting Americans from Foreign Adversary Controlled Applications” v razmerju 352 (Za) in 65 (Proti), ki bi ByteDancu ponudil dve opciji: bodisi se odpove oziroma odproda večinski del aplikacije TikTok ali pa bo stvar preprosto izginila iz ameriškega trga. ByteDance bi za odločitev imel 6 mesecev, zakon pa bi v primeru sprejetja stopil v veljavo v roku 180 dni.
Odločitev še ni dokončna, saj je bil zdaj zakon poslan v senat, kjer mora biti dokončno potrjen. In rezultate glasovanja tam je težko predvideti, saj je ta zakon tako med republikanci kot tudi demokrati že sprožil nekaj burnih razprav.
Republikanci, skupaj z Donaldom Trumpom, pravijo, da bi bil ta zakon primer kršitve svobodnega govora, Trump pa je k temu dodal, da bi preko tega Meta in njegova omrežja Facebook in Instagram samo še pridobila na moči. Demokrate po drugi strani skrbi čas takšne prepovedi, saj se bližajo novembrske volitve in Joe Biden bi lahko preko te poteze odtujil mlade volivce, ki so glavna baza uporabnikov TikToka.
Biden se je sicer samo mesec nazaj pridružil TikToku, kar naj bi ga povezalo z mlajšo publiko, a obenem je nato izjavil, da če senat potrdi zakon, ga bo takoj podpisal.
Vprašanje tako ostaja, kdo bi lahko postal nato novi lastnik TikToka, saj je ta ocenjen na nekje 268 milijard dolarjev, kar je drobiž, ki si ga lahko privoščijo samo največja ameriška podjetja.
Sony je včeraj najavil nove prišleke svojega servisa PlayStation Plus, ki si jih bodo lahko brezplačno prisvojili vsi tisti z aktivnimi Extra in Premium naročninami.
Morda največja dobrota je igra Resident Evil 3 Remake, ki je izšla leta 2020 in je po mnenju mnogih najslabša od novodobnih predelav, ki jih je spočel Capcom. Igra sicer sama po sebi ni zanič, vendar pa je bilo iz nje izrezane preveč vsebine, zaradi česar je kampanja, kjer glavno vlogo zaseda Jill Valentine, izjemno kratka in jo je moč preigrati skozi eno popolne. A kot brezplačen naslov ob naročnini je tole čisto fajn zabava, preganjanje Nemesisa pa si zasluži izkusiti vsak pravoveren ljubitelj grozljivk.
V roke zdaj lahko poprimete tudi Dončića, saj se je na seznamu naslovov znašla tudi aktualna verzija košarke NBA 2K24. Čeprav je založnik 2K dandanes čedalje bolj požrešen z mikrotransakcijami, boste v NBA 2K24 še vedno našli dobro simulacijo košarke, kariero pa boste malce lažje razvili na račun tega, da ponudba zaobjema verzijo igre Kobe Bryant Edition, ki s sabo prinese nekaj brezplačnih kovančkov za izboljšanje statistik vašega igralca.
Pomemben doprinos k ponudbi prinese tudi igra Marvel’s Midnight Suns. Gre za zanimivo parjenje Marvelovih superjunakov in potezne strategije, ki jo je izdelal razvijalec Firaxis Games. Če se vam že dolgo kolca po novem delu XComa, potem je to naslednja najboljša stvar, saj za obema naslovoma tiči isti razvijalec za katerega še vedno upamo, da bo enkrat le dobil priložnost izdelati XCOM 3.
Poleg te trojice naslovov se je v ponudbi znašlo tudi nekaj manjših iger, kot so Blood Bowl 3, Lego DC Supervillains in Dragon Ball Z: Kakarot. Posodobljen je bil tudi katalog “klasik”, ki je na voljo samo naročnikom stopnje Premium, tam notri pa zdaj najdete igri Phoenix Wright: Ace Attorney Trilogy in Jak and Daxter: The Lost Frontier. Vsa ta zabava bo na voljo od 19. marca dalje.
Nova ponudba se pridružuje katalogu iger iz stopnje Essential, ki je v začetku meseca v ponudbo poslala igre F1 23, Destiny 2: The Witch Queen, Hello Neighbor 2 in Sifu.
Serija iger Resident Evil je skozi svoj obstoj šla skozi dve večji spremembi. Capcom je v sedmem delu nadaljnje igre preselil v prvoosebno perspektivo, a še bolj pomembna sprememba se je zgodila leta 2005, ko je na trg prilezel četrti del. Resident Evil 4 je namreč opustil navado žanra grozljivk, kjer smo graščine, policijske postaje in podzemne kanalizacije raziskovali preko fiksnih kamer, mi pa smo preko nerodnih kontrol našega izbranca premikali iz ene lokacijo na drugo, vmes pa je bilo treba gledati počasne animacije odpiranja vrat.
Četrti del je to spremenil in novi Resident Evili so postali lažji za upravljanje, boj pa je dobil novo dimenzijo. Vseeno pa se je med tem prehodom izgubilo nekaj nostalgije, statične kamere pa so dodale samosvojo dozo grozljivosti, saj včasih ob vstopu v sobo nisi videl, kaj te čaka za naslednjim kadrom, si pa dobro slišal bližajočo se nevarnost.
Modder alphaZomega se je odločil povrniti nekaj te izgubljene umetnosti in njegova stvaritev RE2R Classic v predelavo Resident Evil 2 Remake povrne ravno tiste statične kote kamer, ki smo jih ob igranju originala spremljali davnega leta 1998. V igro je ročno dodal kar preko 1.700 ločenih kotov kamer, vse te pa so bile v kampanjo vstavljene premišljeno, tako da boste še vedno lahko dokončali igro, brez da bi se ob tem ujeli v kakšno neizhodno zanko. Edino kar manjka je prehajanje med sobami, kjer smo včasih gledali dolgotrajne animacije odpiranja vrat, zdaj pa so ti prehodi instantni.
Takšno igranje seveda zahteva nekaj privajanja, saj se je alphaZomega odločil v igro prenesti tudi tankovske kontroler, merjenje orožja pa se zdaj lahko samodejno zaklene na sovražnika, prav tako pa je možno zdaj na čisto vse pokalice namestiti laserski merilnik. Vse te stvari lahko prilagajamo po svojih željah, tako da je izkušnja lahko povsem starošolska ali pa je okrašena z nekaj modernimi elementi.
Mod vas čaka na sledeči povezavi, namestitev pa zahteva nekaj več korakov kot pa samo kopiranje datotek, a vse to je natančno razloženo skozi navodila.
