Naslednja velika igra založnika Capcom se nezadržno približuje in večji mediji so včeraj dobili prve večje vpoglede v igro Dragon’s Dogma 2, ki je v zadnjih mesecih že dobila vrsto predstavitev igralnih razredov, ki bodo, tako kot v originalu, raznovrstni in dokaj unikatni.
Drugi del se glede igralne formule ne bo preveč razlikoval od predhodnika, tako da bomo še vedno raziskovali ogromen odprt svet, se bojevali proti vrsti večjih in manjših nasprotnikov, pri avanturi pa na bodo prav prišli posebni pomagači, imenovani “Pawni”, ki jih bomo nato preko spleta lahko delili tudi z drugimi igralci.
Grafično je zadeva videti odlično, a naveza odprtega sveta, dinamičnega pretepanja pravih velikanov in gledanja spektakularnih posebnih učinkov magije in prelestnega osvetljevanja preko ray tracinga bo zahtevala svojo ceno. Capcom je novembra lani že podelil uradne strojne zahteve za prijetno igranje in te so bile dokaj visoke: za 30 sličic na sekundo pri ločljivosti 2160i je potrebna vsaj grafična kartica RTX 2080 ali Radeon RX 6700. Zahteve si zdaj lahko preberete tudi na uradni Steam strani.
Režiser igre Hideaki Itsuno je za japonsko spletno stran RGJ potrdil, da se bodo te zahteve preselile tudi na konzoli PlayStation 5 in Xbox Series X, kjer sličice na sekundo sicer ne bodo omejene, a bodo tekle pri nekje 30 sličicah na sekundo, te pa niso trdno zakoličene. Na konzolah ne bomo imeli opcije izbiranja med dvema grafičnima načinoma kot je to pri večjih naslovih postalo že v navadi, ampak se bo tam treba zadovoljiti pač s tem, kar bomo dobili. Pričakujemo lahko, da bodo sličice na sekundo skakale nad in pod mejo 30, Capcom pa je stvar pustil odklenjeno najbrž zaradi tega, da imajo še nenajavljene konzole tipa PlayStation 5 Pro nekaj prostora za dihanje.
Itsuno je še potrdil, da bodo samo PC-ji zmožni poganjati Dragon’s Dogma 2 pri 60 sličicah na sekundo in to tudi pri ločljivosti 4K. Tudi tu bo meja sličic na sekundo odklenjena in glede na to, da bo igra že ob izidu podpirala tehnologijo DLSS 3, znajo te skočiti tudi visoko nad številko 60.
Razcvet pretočnih servisov je uradno za nami in stopili smo v drugo dobo, kjer založniki testirajo meje potrpežljivosti nabrane baze gledalcev in tudi pri tem večinoma kopirajo drug druge. Slovenija je sicer pri podražitvah zaenkrat imela nekaj sreče in morda smo lahko vsaj na tem področju hvaležni, da nas ti servisi tretirajo kot neko revno državo, ki si dražjih naročnin ne more privoščiti.
A pri drugih idejah založnikov nismo izvzeti. Netflix se je lani spomnil, da bi bilo nemara dobro preprečevati deljenje gesel med uporabniki, saj so po raziskavi ugotovili, da velik del njihove baze za storitev ne plačuje, kar je bil za njih velik minus. Zato so sprožili postopek preprečevanja delitev gesel, ki ga je marsikakšen amaterski internetni znalec označeval za napačno potezo, vendar se je zgodilo ravno obratno: baza uporabnikov je narasla, vrednost delnic pa se je povzpela.
Vsem je bilo nato jasno, kaj se bo zgodilo letos. Prvi se je zganil Disney, ki je enako potezo napovedal za svoj servis Disney+ in uporabniki v Kanadi so že prejeli prva obvestila, da gesla ne smejo deliti izven domačega omrežja, tisti v ZDA pa bodo enaka obvestila začeli prejemati od 14. marca dalje, nakar se bo zadeva razširila še drugod po svetu.
In po tej poti gre tudi pretočni servis Max, ki pri nas še vedno nosi oznako HBO Max. Šef JB Perrette je na nedavni konferenci izjavil, da bo tudi Max že pozno v 2024 na omejenih trgih začel preprečevati deljenje gesel med uporabniki izven družinskega doma, nato pa se bo v 2025 ta prijem razširil bolj globalno. Napovedana sprememba je sicer veljala samo za prenovljeni pretočni servis Max, ki pa k nam prihaja že enkrat v tej pomladi, tako da pri tem omejevanju ne bomo izvzeti.
Vse niso slabe novice. Kot rečeno se bo HBO Max pri nas kmalu preimenovan v Max, s tem pa se bo tudi malce spremenil in razširil njegov katalog. Med drugim se lahko veselimo vsebine kataloga servisa Discovery+, ki vsebuje cel kup resničnostnih oddaj tipa 90 dni do poroke, samo upamo pa lahko, da se cena bistveno ne bo spremenila.
Prejšnji teden smo poročali o večji tožbi Nintenda, ki se je po dolgem času vendarle spravil v tožbo zoper emulatorja Yuzu, ki ga igričarji že dolgo uporabljajo za emulacijo iger konzole Nintendo Switch. Emulator je sčasoma napredoval do te stopnje, da je znal Switch igre na računalnikih poganjati pri višjih ločljivostih in bolj stabilnih sličicah na sekundo kot pa na izvirni konzoli in to že na dan izida, včasih pa celo še prej.
Nintendu je šla predvsem v nos kopija igre The Legend of Zelda: Tears of the Kingdom, ki se je na spletu pojavila tedne pred uradnim izidom igre, v tožbi pa je bilo zapisano, da so pirati prenesli več kot milijon kopij igre, ki so jo nato preigravali preko emulatorja Yuzu. Nintendo je v tožbi hkrati zapisal, da emulator preprosto ne more delovati če uporabnik na nelegalen način ne zaobide zaščite igre in konzole, tako da je Yuzu sam po sebi nelegalen izdelek oziroma je namenjen nelegalnemu preigravanju Switch iger.
[yuzu]
yuzu, in its current form, will cease to exist.
Their settlement with Nintendo prohibits any distribution of yuzu in built and source code form. Development must also stop.
Avtorji emulatorja Tropic Haze so se sicer zagovarjali, da Yuzu ni namenjen piratstvu in da takšnega nelegalnega početja ne podpirajo, zato so najeli odvetnika in vsi smo pričakovali, da bo temu sledila dolga pravna bitka, ki zna odločiti prihodnost emulatorske scene. A rezultati pravne bitke so včeraj že dobili epilog, ki si ga lahko preberete tule: obe strani sta se pogodili za odškodnino v višini 2,4 milijona dolarjev, ki jo bo moral Tropic Haze plačati Nintendu, za povrh pa podjetje ne sme več delati na emulatorju Yuzu in mora iz splet izbrisati vse svoje objavljene kopije, domeno spletne strani pa predati v roke Nintenda.
Slabih novic tule še ni konec, saj ne samo, da ustvarjalci ne smejo več delati na podobnih projektih ampak morajo iz interneta izbrisati tudi emulator Citra, ki je že dolgo velja za najboljši PC emulator prenosne konzole 3DS. Yuzu je namreč veja Citre, tako da za obema aplikacijami stoji ista ekipa in Nintendo se je zdaj na en mah znebil dveh pomembnih emulatorjev.
Uradna spletna stran je že zdaj ustavila obratovanje in vsebuje samo daljše pismo, ki obsoja piratstvo in izraža obžalovanje, da je bil Yuzu uporabljen za namene poganjanja nelegalnih kopij igre.
Gre za zelo pomembno obravnavo, ki zna še dolgo vplivati na razvoj emulatorske scene. Emulator Yuzu je bil sicer že od začetka deležen večjih kontroverzij, saj je šlo za emulacijo aktualne konzole, pred tem pa so emulatorji oživljali igre in sisteme, ki so že dolgo bili opuščeni, zaradi česar jim tudi založniki niso namenjali toliko pozornosti. Tropic Haze je nato še dodatno prilil bencin na ogenj ko je odprl račun na Patreonu, tam pa so služili tako visoke denarce, da so zdaj lahko odplačali tako visoko odškodnino. A vprašanje zdaj ostaja, če se bo Nintendo po tem uspehu ustavil tule ali pa se bo spravil tudi na druge emulatorje: na področju Switcha je še vedno aktiven Ryujinx, močno pa je popularen tudi Dolphin, ki zna skoraj perfektno poganjati celoten katalog konzole Nintendo GameCube.
Prejšnji teden je skozi internet završala novica o dogodku, ki je temeljil na knjigi in filmih fantazijskega junaka Willyja Wonke, saj je bil ta promoviran od decembra dalje, nihče pa se ni zavedal, da so avtorji za promocijo izrabljali slike, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. Obiskovalce je ob obisku pričakalo prazno skladišče, ki je vsebovalo komaj kakšen poceni okrasek, temu pa je sledilo čudenje staršev in glasen jok mlajših, ki so se obiska dolgo veselili.
Dogodek je bil takšna katastrofa, da je bila na lokacijo poklicana tudi policija, na spletu pa so se brž pojavili razni memeji, ki so se norčevali iz praktično vsakega aspekta dogodka. Delavci festivala so postali internetne senzacije, po vsaj enemu od njih pa bo zdaj spočet čisto pravi film.
Gre za bizarno pojavo, ki je internetu znana samo pod imenom “Unknown”, nenavadnež pa nima čisto nobene veze s knjigami ali pa filmi, ki v imenu nosijo naslov Willy Wonka. Organizatorji so preprosto nekemu liku nadeli srebrno masko in nanj nataknili črn plašč, tako da je bilo na lokaciji vsaj nekaj za videti, igralec pa je nato strašil mlajše, kar je zagotovo spekter izkušnje, ki si ga obiskovalci niso želeli, niti ga niso pričakovali.
Unknown bo zdaj postal predmet filma na katerem dela produkcijska hiša Kaledonia Pictures, zgodba pa bo sledila paru, ki ga sestavljata slavni slikar in njegova žena, dvojec pa preganja tragična smrt njunega sina Charlija. Uteho poskušata poiskati sredi škotskih dolin in vzpetin, a tam ju čaka neznano zlo, kar bo verjetno prej omenjeni Unknown.
Film bo nosil ime The Unknown in kakšne resne kvalitete od njega ni pričakovati, saj Kaledonia Pictures napoveduje izid že v 2024. Kljub hitremu snemanju bo verjetno film še vedno zamudil tisto slavo okoli dogodka, ki je že v enem tednu skopnela, proti koncu leta pa se zadeve verjetno nihče sploh ne bo več spomnil.
Po ogledu dvojca filmov Peščeni planet se mi je zgodilo nekaj, kar je bilo običajno rezervirano za moje tradicionalne obiske filmov Vojna zvezd: močno sem si zaželel igranja neke igre, ki bi se dogajala znotraj istega univerzuma, a vendar pri temu nisem imel sreče. Resda lahko na Steamu najdem realnočasovno strategijo Dune: Spice Wars, a to ni ravno tisto, kar sem imel v mislih, saj sem želel razviti svojega Fremana, ki bi ga nato postopoma razvijal, dokler naposled ta ne bi bil dovolj pogumen, da se lahko spravi v jezdenje peščenih črvov.
Vsaj nekaj od teh fantazij mi bo omogočila igra Dune: Awakening, ki jo bo spočel razvijalec Funcom in tako kot večina njihovih iger bo tudi tole nekakšen MMO. Sam bi sicer preferiral enoigralsko izkušnjo, vendar pa je Awakening videti obetajoče v prvem igralnem napovedniku in obljublja tako zanimive igralne izkušnje, da me zna prepričati v namakanja palca znotraj večigralskih voda.
Potovanje našega lika bomo začeli sredi krute puščave Arrakisa in na začetku bo naš ubožec povsem izgubljen, sčasoma pa ga bomo lahko začeli nadgrajevati in kmalu bomo dobili opcijo izbire strani, saj bo politika pomemben del izkušnje in tako se bomo lahko zavezali k hiši Atreides ali pa zlobnim Harkonnenom. To bo tudi povod za PvP boje, čeprav nas bo dosti nevarnosti čakalo znotraj puščave, tako da bo vzdušno opravljanje PvE nalog, ki jih sestavljajo pobijanje sovražnega živelja, opravljanje raznoraznih misij in izogibanje peščenim črvom.
Ogromni deževniki bodo nesmrtni, zaradi česar se jih bo pametno izogibati, tu pa nam bo prav prišla uporaba “thumperjev”, ki jih bodo zamotili ravno toliko, da jim bomo lahko pobegnili na vrhu motornih sani ali pa bomo skočili na krov bolj varnega ornihopterja.
Velik del izkušnje bodo tudi preživetvene mehanike, saj je peščeni planet zelo skop s surovinami, te pa boste krvavo potrebovali za preživetje in kovačenje nadgradenj. Voda bo tista, ki je nikoli ne bo dovolj, zato bomo lahko v kritičnih situacijah lahko izsušili mrtva trupla sovražnikov, kar nam bo dalo ravno dovolj rezerve, da odkrijemo kakšen bolj konkreten vir tekočega bogastva.
Dune: Awakening je zaenkrat videti odlično, a Funcom zanj še nima datuma izida. Ko ta MMO izkušnja enkrat izide jo bomo lahko zagnali preko PC-ja, na voljo pa bo tudi na konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X.
Bo razvijalec Bethesda šel po korakih studia CD Projekt RED, ki je leta življenja in proračuna vložil v popravljanje svojega naslova Cyberpunk 2077 in na koncu iz njega naredil nekaj, kar je služilo kot opravičilo za vse težave ob izidu? Bethesda nam je lani predstavila svoj dolgo pričakovan naslov Starfield in ta med igralci in kritiki ni požel ravno takšne slave, kot pa sta jo pričakovala z založnikom Microsoftom. Bethesda se je sicer zaobljubila, da nad Starfieldom ne nameravajo obupati in da nas čaka sveža vsebina, v 2024 pa naj bi dobili tudi cel kup posodobitev.
We're improving the scanner so you can continue to use it to monitor the world around you while harvesting resources or opening doors. pic.twitter.com/G9nEkLS3P6
— Bethesda Game Studios (@BethesdaStudios) March 1, 2024
Prva od teh je bila zdaj napovedana in razvijalec je na X-u predstavil tiste njene najbolj pomembne lastnosti. Serija popravkov se bo osredotočila predvsem na takšne izboljšave, ki nam bodo polepšale in poenostavile igranje: med skeniranjem okolice nam denimo ne bo treba ugašati skenerja vsakič, ko bomo vmes želeli kaj pobrati iz tal ali pa odpreti vrata, med šprintanjem pa naš lik v tretjeosebnem pogledu ne bo več obračal glave v levo.
Izboljšan bo tudi uporabniški vmesnik za navigacijo med misijami, odpravljenih pa je bilo tudi nekaj večjih hroščev zaradi katerih se NPC-ji v nekaterih misijah preprosto niso pojavili, to pa je nato onemogočalo napredovanje naloge. Fotografski način bo prav tako pridobil nekaj izboljšav, splošno gledano pa posodobitev ne bo prinesla nobene nove vsebine.
Ready for your next mission? Setting course on an inactive mission will now make it active! 🌌 pic.twitter.com/orgqZwhfOh
— Bethesda Game Studios (@BethesdaStudios) March 1, 2024
Bethesda pravi, da bo poln seznam popravkov objavljen še ta teden, posodobitev pa bo 6. marca najprej na voljo v beta obliki in to samo na Steamu.
Razvijalec se je torej najprej odločil popraviti tehnični vidik igre, a to ne pomeni, da ne delajo tudi na vsebinski posodobitvi. Že dolgo nazaj je bil napovedan prvi dodatek Shattered Space, pozorne oči igralcev pa so včeraj na spletni strani SteamDB pri datotekah opazile nov zapis za “unknown app”, kar bi skoraj zagotovo morala biti ta razširitev, ki zaenkrat, razen obširnega “enkrat pozno v 2024” še nima datuma izida. Ne pozabimo, da se je nekaj podobnega pojavilo tudi pri igri Elden Ring iz česar je nato kmalu sledil uradni napovednik in morda se nekaj podobnega pripeti tudi v primeru Starfielda.
Ko se je Sony vendarle odločil spraviti v posel delanja predelav svojih ekskluziv za PC je marsikdo slinasto pričakoval, da bo eden od takšnih projektov postal tudi Ghost of Tsushima. Gre za odlično samurajsko avanturo, ki jo je leta 2020 spočel razvijalec Sucker Punch Productions in to še za konzolo PlayStation 4, čemur je nato naslednje leto sledila nadgradnja Director’s Cut, ki je vsebovala še dodatek Iki Island.
I’m hearing that we might be getting something about the Ghost of Tsushima PC port pretty soon. Maybe around the 5th?
A verzije za PC še kar ni bilo na spregled, Sucker Punch Productions pa je tudi že dolgo tiho, čeprav je najbrž vsem jasno, da že dolgo delajo na polnopravnem nadaljevanju. Navsezadnje je bil že dolgo nazaj najavljen film, ki ga bo ustvaril Chad Stahelski (John Wick: Chapter 4), zaradi česar je jasno, da ima Sony s franšizo še velike načrte.
In morda je eden od teh planov tudi predelava igre za PC. Uradno ni bilo najavljenega nič, a soustanovitelj spletne strani XboxEra, Nick Baker, je na X-u zapisal, da je slišal govorice o potencialni najavi igre za PC. Nick pravi, da bi znal Sony stvar uradno napovedati že jutri, 5. marca, čeprav se morda zna tale datum malce spremeniti. Nick velja za dokaj zaupljiv vir, saj je pravilno napovedal večino zadev znotraj Sonyjeve konference State of Play, sama stran XboxEra pa je bila tista prva, ki je napovedala, da bo Microsoft svoje ekskluzive začel seliti tudi na druge konzole.
Ghost of Tsushima na PC-ju bi bil vsekakor dobrodošel, saj bi morda preko modov končno dobili funkcijo instantnega preoblačenja našega lika za samurajski ali skrivaški pristop, namesto da moramo skakati skozi vrsto menijev. Predelava bi bila zdaj tudi pričakovana: Sony je napovedal, da letos ne bo izšla nobenega večja ekskluziva in zaradi upada dobička so se začela masovna odpuščanja, ves ta finančni minus pa bi znala pokriti predelava za računalnike.
Tomb Raider I-III Remastered je pogumen in dokaj nepričakovan projekt, ki v naprednejšo grafično preobleko preobrazi prve tri Tomb Raider igre in stvar je bila dokaj dobro sprejeta. Kritiki so ji podelili visoke ocene, paket pa se je tudi dobro prodal, saj so si špilavci očitno že dolgo želeli arheološke platformske avanture v 3D, kjer je bil poudarek preprosto na premagovanju raznih ovir in raziskovanju ostarelih templjev, zraven pa se ni bilo treba ukvarjati s preživetvenimi mehanikami, vmesne sekvence pa so bile rezervirane sam za začetek in konec igre.
Razvijalec Asypr je svoje delo dobro opravil. V bistvu ga je opravil še bolje kot pa se je sploh zavedal, saj so se kmalu po spletu razširile informacije, da je verzija igre znotraj trgovine Epic Games grafično bolj napredna kot pa na konzolah in je videti bolje celo od inačice na Steamu. Aspyr pred izidom ni nikjer napovedal, da si bo Epic Games lastil kakšno ekskluzivno verzijo igre, zato je bila ta grafična naprednost pravo nepričakovano presenečenje.
Razlike so bile prisotne v vseh treh igrah in so mestoma skoraj neopazne, včasih pa kar konkretne. Vegetacija je v Epic Games različici videti bolj napredno, voda bolj realistična in teksture so preprosto boljše. Nekatere stopnje vsebujejo celo fizične spremembe: luknja v stropu kakšne jame je večja, zaradi česar v okolico pride več svetlobe, pri nekaterih delih pa je preprosto prisotno več podrobnosti, kot je denimo dodatno kamenje ali pa so pečine znotraj puščavske stopnje manj oglate. Dodajte k temu še dejstvo, da je fotografski način deloval bolje in da je Lara v njem vsebovala več poz za slikanje in dobite nekakšno predelavo predelave, ki za isto ceno kot na Steamu preprosto ponuja boljšo izkušnjo.
Aspyr je vse te hvale opazil in spočel nepričakovano potezo. V izjavi za javnost so zapisali, da je bila na Epic Games naložena napačna verzija igre, ki ne predstavlja njihove vizije. To so zdaj umaknili in namesto nje je bila naložena inačica igre, ki je identična tisti iz Steama, to pa je seveda dokaj bizarna poteza.
Morda je Asypr obljubil Nintendu, da bodo predelave videti identično na vseh platformah in so tekom razvoja vse te detajle umaknili iz končne verzije igre, saj Switch ni dohiteval tako olepšanih stopenj. Je pa Aspyr najavil, da za paket predelav nastaja prva posodobitev, ki bo izdana v naslednjih tednih in kdo ve, morda se takrat vse te olepšave zopet vrnejo.
Vsaj tako pravi nova študija iz strani norveških raziskovalcev, ki so se osredotočili na mlade igralce, starosti med 10 in 15 let, in na njihove igralne navade ter kako te nato vplivajo na njihovo družabno življenje. Vsem je sicer že dolgo jasno, da je današnja mladina precej bolj digitalna kot pa je bilo to ob rojstvu družabnih omrežij, a raziskava je vseeno ponudila nekaj dokaj šokantnih vpogledov v delovanje brezplačnih iger tipa Fortnite, FIFA, Apex Legends in Valorant, ki svoj digitalni vpliv nato preselijo tudi v resnično življenje.
Študija, ki sta jo spočela Kamilla Knutsen Steinnes in Clara Julia Reich, prikaže zanimivo prepletanje digitalnega resničnega življenja mlajših, med tema dvema pa ne obstaja več tako vidna meja, kot pa je bila prisotna nekoč. Mikrotranskacije zgoraj omenjenih F2P iger namreč oblikujejo socialni status posameznika in “skini” oziroma preobleke igranega lika štejejo ravno toliko kot oblačila, ki jo najstnik nosi v resničnem življenju. S tem se lahko poistovetim tudi sam, saj je bilo med mojim odraščanjem v osnovni in srednji šoli hudo pomembno, kakšne čevlje si imel nataknjene in če te niso nosile oznake Nike, D.C. ali Adidas, potem si veljal za siromaka, ki si teh stvari ne more privoščiti.
Današnji najstniki se morajo tako obremenjevati s tem, kar nosijo na sebi, nakar morajo poskrbeti še za svojega digitalnega avatarja in če si med sošolci ujet igranja na privzetem “skinu”, potem lahko brž postaneš tarča zasmehovanja. Seveda obstaja opcija, da teh iger sploh ne igraš, a kakor pravi 13-letni Frank, ki je bil eden od sodelujočih znotraj študije: “Če ne igraš z nikomer, potem se v šoli nimaš o čem pogovarjati”. Še ena sodelujoča v študiji, 14-letna Sidra pravi, da je za mlade punce še težje – poleg vseh zgoraj omenjenih problemov se morajo soočati še z nadlegovanjem znotraj iger, kjer še vedno prevladuje moška populacija, ki je do punc mnogokrat sovražna naravnana.
Mikrotransakcije so tako postale sestavni del družabnega življenja mlajših, v tem pa se skrivajo marsikakšne pasti. Razvijalci teh iger so namreč postali mojstri promoviranja takšnih plačljivih dodatkov, zaradi česar se mlajši težje fokusirajo na ostale stvari, saj jim misli ves čas bežijo na privlačne preobleke in kako se do teh dokopati. Mikrotranskacije lahko skozi leto pošteno spraznijo bančne račune, zaradi česar se mlajši začnejo ozirati za alternativnimi viri ponudb, kar pomeni, da lahko tudi hitro postanejo žrtve spletnih prevar, kjer nekdo za majhne denarce ponuja zvrhan koš V-Bucksov, nakar se vse skupaj izkaže za čisti nateg.
Celokupne rešitve vseh teh problemov ni, saj so vse to izjemni pritiski na mlade, ki jim lahko prištejemo še besede vplivnežev, ki vse preradi v zameno za mastna sponzorska partnerstva mlajše napeljujejo h kupovanju mikrotransakcij, medtem ko drugi preko svojih kanalov oglašujejo čisto prave spletne stavnice in napeljujejo na hazardiranje. Študija opozarja, da je ena od rešitev večja regulacija teh trgov, a to je težko, saj vsaka država drži svoja pravila, zato bi lahko vsaj Evropska unija uvedla neka splošna pravila, ki bi se jih nato morale držati vse članice.
Sem velik oboževalec filmske franšize Paranormalno, saj ta spada v moj omiljeni žanr grozljivk “found footage”, ki me je prvič pošteno prestrašil leta 1999, ko je izšla grozljivka Čarovnica iz Blaira, nakar mi je srh v kosti poslal še leta 2009, ko je izšel prvi film znotraj franšize Paranormalno.
Film je nato dobil še nekaj nadaljevanj, ki pa so, vsaj po mojem mnenju, po kvaliteti strmo polzela navzdol, saj nobeno od nadaljnjih poglavij ni doseglo mojstrskega stopnjevanja groze, ki ga je pričaral izvirnik. V bistvu me je poleg originalnega filma v celi franšizi zares navdušil samo še en izdelek: igra Paranormal Activity: The Lost Soul, ki smo jo uvrstili na sam vrh največjih srhljivk za igričarsko praznovanje Noči čarovnic.
Franšiza Paranormalno bo v prihodnosti še enkrat skočila v igričarski svet, saj je bila včeraj napovedana igra Paranormal Activity: Found Footage, ki ga bo spočela studio DreadXP in DarkStone Digital, slednji pa je znan po svoji presneto srhljivi igri The Mortuary Assistant.
Za razliko od The Lost Soul bo Found Footage moč igrati brez VR naprave, igra pa bo vsebovala napredni sistem strašenja, kar pomeni, da bo igra dinamično prilagajala kje in kdaj nas bo napadla strašljiva paranormalna entiteta, to pa bo odvisno od naših dejanj skozi igro. Found Footage bo gradil na zgodbi, ki so jo filmi izpovedali skozi sedem filmov – zadnjega smo dobili leta 2021, ko se je rodil film Next of Kin.
My latest project is a Paranormal Activity game. I am beyond excited to be doing this as I have loved this series from the very beginning and it heavily shaped my style of horror.
Več podrobnosti glede igre še ni znanih, kar je razumljivo, saj je izid planiran šele za enkrat v 2026. Filmska franšiza je medtem zopet poniknila, saj so se sicer pojavile govorice o osmem delu franšize, nakar so se te izkazale za neresnične.
Naravnost obožujemo, ko se slovenska skupnost igričarjev združi in ustvari nekaj na svojo lastno roko. Tako dobimo prečiščene dogodke, ki zapolnijo manjkajoče vrzeli in s tem dobimo nekaj nostalgije na dogodke včerajšnjika, kjer za srečanje z istomislečimi nisi potreboval neke silne marketinške kampanje, vrste prisotnih vplivnežev in obljubljanja podeljevanja bogatih nagrad.
Ravno takšen bo prihajajoči dogodek Slovenski Retro Gaming Kupi/Prodaj/Menjaj Meet, ki na kup vabi vse igralce iz Slovenije, še posebej pa je srečanje namenjeno tistim, ki se jim doma valjajo odslužene konzole, kontrolerji ali ostareli Commodorji, vse to pa čisto prevečkrat pristane na smetiščih, čeprav bi lahko dom našle pri kakšnemu drugemu lastniku.
Dogodek pa ni namenjen samo oddajanju brezplačnih stvari, ampak tudi izmenjavi dobrot, kjer lahko svoje odslužene fizične igre na kartušah ali pa DVD-jih/Blu-rayih zamenjate za nekaj takšnega, kar še niste preigrali. Srečanje zna biti tudi pravi raj za vse zbiratelje, ki v svoji zbirki preprosto morajo imeti celoten katalog iger konzole Super Nintendo Entertainment System in so za to pripravljeni žrtvovati kakšno podvojeno kartušo ali pa nemara celo privarčevani evro.
Srečanje se bo odvilo 24. marca in sicer med 10.00 in 15.00 in to kar na parkirišču pred Kolosejem oziroma Woop Areno v Ljubljani, se pa zna ta lokacija v primeru slabega vremena spremeniti. Obiskovalcem se svetuje, da s sabo prinesejo kakšno kamping mizo na katero bodo lahko postavili svojo ponudbo izdelkov, za aktualne informacije pa spremljajte Facebook stran organizatorja.
Šala “It runs Doom” je v krogu igričarjev prisotna že mnogo let in se tiče vsake stvari, ki vsebuje ekran in nekaj elektronike, saj na to zadevo nato slej kot prej nekdo poskuša preseliti igro DOOM iz leta 1993 in velikokrat so takšni poskusi uspešni. Spomnimo se, da je nekomu uspelo igro zagnati celo na ekranu testa za nosečnost, vendar pa je zdaj šala dobila nov pomen, saj jo je uradno podprlo podjetje Husqvarna, ki z igrami navidez nima kakšne resne povezave in je njegova najbližja vez znotraj Farming Simulatorja.
Nedavno pa je Husqvarna čisto zares najavila sodelovanje z razvijalcem Bethesdo in spočela napovednik, ki Doom preseli na zaslon njihovih samodejnih robotskih kosilnic. V kreiranje napovednika je šlo kar nekaj dela in prisoten je celo glasoven igralec ter nekaj prikaza igranja, kjer vidimo, da bomo prvoosebno akcijo nadzorovali preko večjega gumba in z njim pokosili legije demonov. Preko gumba Start se bomo lahko premikali naprej, s pritiskom gumba za obračanje pa bomo sprožili streljanje.
Igra bo na kosilnico prišla preko brezplačne posodobitve in bo na voljo samo lastnikom NERA modelov. Za posodobitev se lahko registrirate preko sledeče povezave, glede na uradno stran pa je med vsemi trgi podrta tudi Slovenija.
Izid je načrtovan za 9. april, a igra bo na “platformi” prisotna samo nekaj mesecev in bo 9. septembra preko nove posodobitve umaknjena.
Morda je parjenje Husqvarne in Bethesde čudno, a še bolj bizarno je dejstvo, da se je takšno partnerstvo enkrat že zgodilo. Na lanskem turnirju DreamHack Winter 2023 je bilo prirejeno tekmovanje 1v1 Deathmatch, ki so ga tekmovalci izvajali ravno na zaslonih teh kosilnic. Stvar je očitno bila dovolj popularna, da se je Husqvarna nato odločila igro tudi uradno preseliti na svoje izdelke in to je dokaj pretkana marketinška strategija.
Umetna inteligenca je vsekakor postala že zdaj neločljiv del naših življenje, a skrbi glede njene uporabe še vedno niso bile odpravljene in tako kot vsako tehnologijo so tudi to začeli izrabljati za zle namene. Preko ZDA so se nedavno pojavile zaskrbljujoče novice glede lažnega klica, ki je oponašal glas predsednika Bidna, ta pa je volivce naprošal, naj se ne udeležijo lokalnih volitev.
A tisto je bil samo robotski klic, ki se ga da hitro prepoznati, veliko nevarnejši pa so lažni vizualni mediji, ki z vsakim dnevom preko umetne inteligence postajajo bolj realistični. Verjetno se marsikdo med vami spomni prvega pojava “deepfake” posnetkov, ki so se pojavili na YouTubu. Trik pri teh je bilo spajanje glasu z govorjeno mimiko nastopajočega, zaradi česar smo lahko pred kamero videli bivšega ameriškega predsednika Obamo govoriti besede, ki jih ta nikoli ne bi izrekel javno.
This is mind blowing.
This AI can make single image sing, talk, and rap from any audio file expressively! 🤯
A za “deepfake” najprej potrebuješ originalni posnetek, novo orodje EMO: Emo Portrait Alive pa ne potrebuje niti tega. Kitajski Institute of Intelligent Computing za referenco ne potrebuje celega posnetka, ampak je za njegovo delovanje dovolj ena sama sličica, ki jo nato spremeni v prepričljivo gibanje preko naprednih umetnopametnih algoritmov, s tem pa lahko govoru vcepimo naključen zvočni posnetek.
Kako orodje deluje v praksi si lahko preberete na uradni strani, tam pa boste odkrili tudi celo paleto praktičnih primerov uporabe. Leonardo DiCaprio zna tako rappati pesem Godzilla, legendarna igralka Audrey Hepburn pa zna odpeti pesem izpod rok Eda Sheerana. EMO zna celo izrabiti iznajdbe drugih umetnih inteligenc: tista ženska, ki jo je impresivno izrisalo orodje SORA, zdaj spremeniti obrazne mimike iz govora Where We Go From Here, ki ga je originalno spočela Mira Murati – tehnološka direktorica podjetja OpenAI.
Potem so tu še druge bizarnosti, saj zna EMO denimo obuditi sliko Mone Lise, ki nam nato recitira Shakespearja, Joaquin Phoenix iz filma Joker pa poda slavni govor igralca Heatha Ledgerja iz filma The Dark Knight. Morda nam ravno ta zadnji primer nakaže, da EMO še ni čisto izpopolnjen, saj tako udarnemu govoru ne zna dostaviti dovolj izpopolnjenih mimik, napake pa se pokaže tudi pri nekaterih drugih primerih – če se nekdo na izvirni sliki smeje, potem je umetna pamet mnenja, da se mora smejati tudi skozi pesem, nakar dobimo naravnost psihopatsko petje.
EMO ni na voljo za splošno uporabo, vsebuje pa orodje svojo GitHub stran.
Glasbena tekmovanja sicer na naši strani niso na rednem sporedu, a vedno naredimo izjemo pri tekmovanju Evrovizija, saj pri njem vsako leto pridno sodeluje tudi naša država in vedno je zanimivo pogledati v nastopajoče tekmovalce, se čuditi vsem kontroverzijam in se spraševati o smiselnosti izbora naših nastopajočih.
Tudi letošnja Evrovizija zbuja bogate pogovore in to že mesece preden se bo odvil finale znotraj Švedske. Letos je za naelektreno vzdušje najprej poskrbel Izrael, saj ga je, zaradi njegovega bojevanja s Palestinci, veliko drugih držav gledalo postrani in pojavile so se peticije, da bi bil državi prepovedan nastop na glavnem odru, a se bo ta vseeno zgodil. Vroče pa je bilo tudi pri nas, saj letos glasbene oddaje za izbor zmagovite popevke sploh ni bilo. RTV Slovenija naj bi glasbenikom najprej takšno oddajo obljubila, a se je kasneje premislila in napovedala, da je komisija že izbrala Raiven in njeno skladbo “Veronika”, kar je nekatere od nastopajočih pogrelo, eden od njih pa je celotno dogajanje prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. Rezultat te slabe volje je bil odstop Vanje Vardjana, šefa razvedrilnega programa RTV Slovenija, a izbor Raiven ostaja in tako bomo na Evrovizijski oder zopet stopili preko balade.
Naši južni sosedi pa se s takšnimi problemi ne ubadajo. Hrvatje so ugotovili, da na tem tekmovanju moraš izstopati preko nekega originalnega nastopa in lani je njihova skupina Let 3 že pred prvim nastopom dvigala veliko pragu na račun pesmi Mama ŠČ!, ki je vsebovala protivojno sporočilo. Let 3 so se na koncu uvrstili na 13. mesto, letos pa ima Hrvaška še bolj pogumne načrte, saj si želijo prvič sploh osvojiti glavni pokal tekmovanja.
Na izboru Dora je zmagala skupina Baby Lasagna, njihova skladba “Rim Tim Tagi Dim” pa je na YouTubu hitro začela nabirati oglede in odobravajoče kimanje. Vizualno skladba malce spominja na lanskoletnega finskega predstavnika Käärijä in njegova skladba “Cha Cha Cha” je bila po mnenju mnogih oropana prvega mesta. Hrvaški pevec Marko Purišič celo nosi podobno opravo, čeprav njegov glas se včasih ne zdi dostojen izzivu in je hreščanje slišati kot nek najstnik, ki bi rad rulil v svoji sobi, a se ne upa razburiti staršev v naslednji sobi.
A vizualna prezentacija in ozadna spremljava sta vrhunski in sta tako vzdušni, da je Baby Lasagna začel pridobivati mesta tudi na stavnicah. Hrvatje so se počasi prebili do 2. mesta, včeraj pa so skočili kar na sam vrh in iz njega izbili Ukrajino, ki je dolgo vztrajala na 1. mestu. Za naše južne sosede smo lahko samo veseli, saj bi bil res že skrajni čas, da zmago pobere še nekdo drug kot pa vedno isti šampioni – Švedska bo tekmovanje letos gostila že sedmič, hrvaška zmaga pa bi dogajanje preselila bližje k našim mejam, tako da bi si šel marsikdo lahko dogajanje ogledati v živo.
Žal Slovenija na stavnicah ne kotira visoko. V bistvu se nahajamo šele na 28. mestu, tako da se postavlja vprašanje, če nam bo Raiven sploh lahko prinesla finale ali pa bomo tega spet spremljali na rezervni klopi.
Se morda spomnite igre Greedfall? Ambiciozen RPG izpod rok razvijalca Spiders nas je pozdravil leta 2019 in nam dal vedeti, da ima ta studio med sabo kar nekaj pametnih glav, ki so ravno pred tem, da spočnejo en res dober naslov. Greedfall je bil do takrat njihov najboljši izdelek in se je tudi dobro prodal, zato ni čudno, da sta Spiders in založnik brž najavila nadaljevanje, ki je včeraj dobilo svež napovednik in celo približen datum izida.
GreedFall 2: The Dying World ne bo tipično nadaljevanje, saj se bo štorijalno odvijalo tri leta pred dogodki iz prve igre, tokrat pa bomo nastopali v vlogi domorodca otoka Teer Fradee, ki bo pobegnil suženjstvu, se združil s kompanjoni in se odpravil skozi novo RPG štorijo, ki ga bo vodila skozi novo pokrajino Gacane, saj od tam izvirajo njegovi nekdanji lastniki.
Glede na opis na Steamu se bo drugi del igral podobno kot predhodnik, tako da vas čaka veliko tretjeosebnega tekanja po na pol odprtem svetu, opravljanja raznoraznih nalog, iskanja istomislečih spremljevalcev in seveda veliko pretepanja, ki naj bi bilo tokrat bolj napredno od originala. Od izida prvega Greedfalla je Spiders namreč spočel še igro Steelrising, ta pa je preko “soulslike” mehanik nakazal, da zna razvijalec ustvariti tudi dokaj zadovoljiv bojevalni sistem in nekaj lekcij iz te igre bo zagotovo preseljenih v Greedfall 2.
Drugi del je sicer resda dobil svež napovednik, a ta ne pokaže nobenega igranja. Smo pa z njim dobili tudi datum izida, ki se bo zgodili že letos poleti, vendar pa takrat ne bomo dobili polne inačice igre. Greedfall 2 bo namreč najprej na voljo znotraj programa Early Access, kar je tudi prva igra tega razvijalca, ki že takoj ob izidu ne bo na voljo v obliki verzije 1.0. Kdo ve, morda zna ravno to pomagati Spidersu do tega, da na koncu izda nek res zadovoljiv izdelek in bo šel tako po korakih Lariana, ki je na enak način doživel preporod znotraj igre Divinity: Original Sin, nakar so preko naslova Baldur’s Gate 3 postali eno najbolj spoštovanih imen igričarskih poljan.
Založniška hiša Embracer Group je v zadnjih dveh letih zagotovo postal najbolj osovražen založnik znotraj igričarskih krogov, saj so Švedi v zadnjih nekaj letih kupovali razvijalce in založnike levo in desno, zdelo pa se je, da imajo pod prsti praktično neusahljivo zalogo denarja. Vendar se je za vsem tem skrival pretkan načrt, kjer bi veliko finančno injekcijo priskrbela arabska stran, ki pa je nato tik pred zdajci kupčijo odpovedala, nakar je založnik ostal spuščenih hlač, z milijardami dolgov, ki jih prihodki od iger preprosto ne morejo pokriti.
SCOOP: Saber Interactive, developer of the Star Wars: Knights of the Old Republic remake, will leave Embracer in a $500 million deal to become a privately owned company — the biggest move yet in Embracer's ongoing cost-cutting initiative https://t.co/QzpQ2uQ9r2
Zato so se začela množična odpuščanja in Embracer Group je pošteno zarezal v svoje meso, ob tem pa opozarjal, da bo moral odpuščati in zapirati studie še skozi leto 2024. Spletna stran Bloomberg in vedno čuječi novinar Jason Schreier sta se zdaj dokopala do informacije, da nameravajo Švedi prodati založnika Saber Interactive in to za lepo vsoto 500 milijonov dolarjev. Založnik bo šel v roke neznanih zasebnih investitorjev, pogodba pa naj bi bila tik pred podpisom.
Saber Interactive je morda najbolj znan po temu, da ni samo založnik, ampak tudi razvijalec in trenutno dela ali pa je delal na predelavi igre Star Wars: Knights of the Old Republic. Kaj se bo s tem projektom zdaj zgodilo še ni jasno, a že dolgo se sumi, da je stvar mrtva in to bi znal biti zadnji žebelj v njegovo krsto. Vendar pa je Saber veliko večji kot se morda zdi na prvi pogled, saj si lasti priznane razvijalce kot so New World Interactive, Slipgate Ironworks, Tripwire, Aspyr in tudi talentirani 4A Games, ki ga poznamo kot očeta serije Metro. Skupno zaposluje okoli 3.500 delavcev in ni še jasno, ali pogodba zaobjema tudi vse te razvijalce.
To pa ni edini večji založnik, ki se ga namerava znebiti Embracer. Kotaku poroča, da naj bi švedske vode zapustil tudi razvijalec in založnik Gearbox Entertainment, ki ga je Embarcer leta 2021 kupil za 1.3 milijarde dolarjev. Kam naj bi skočil lastnik franšize Borderlands zaenkrat ni znano, a šef studia Randy Pitchford naj bi zaposlenim že prejšnji teden sporočil, da je bil dogovor o prodaji sklenjen in naj bi bila stvar uradno najavljena še enkrat ta mesec.
Filmske franšize Dune: Peščeni planet sem se dolgo otepal, saj sem zgrešil originalno predvajanje znotraj kinodvoran, nakar sem si ves čas obljubljal, da si bom stvar ogledal na domačem televizorju, a me je hkrati ves čas grizel dvom, da morda tako ne bom dobil prave izkušnje, ki si jo je zamislil izjemno cenjen režiser Denis Villeneuve. A ko so slovenski kinematografi najavili ponovno predvajanje prvega dela in to tedne pred premiero nadaljevanja, sem se odločil skočiti v peščeno brezno in tako sem si končno lahko v polnem sijaju ogledal prvi del, nakar sem včeraj pogumno zakorakal še v premiero nadaljevanja.
In priznati moram, da me je drugi del precej bolj navdušil od izvirnika, čeprav si oba delita isti problem. Če ste morda ogled prvega film zapustili z občutkom, da ste šele dobro zagrizli v meso pripovedi, nakar se je že odvila zaključna špica, zato ste kinodvorano zapustili nepotešeni, potem vas enako razočaranje čaka tudi v 2. delu, ki je več kot očitno sredina daljše pripovedi, tej pa manjka tisti pravi zaključek.
NAPOVEDNIK
V bistvu 2. del ni neko samostojno poglavje, ampak točno to, kar je zapisano v imenu: 2. del pripovedi, ki jo je Villeneuve započel leta 2021. Poznavanje dogodkov iz prvega dela je tako nujno, saj je ta opravil levji delež pripravljanja terena za nadaljnji razplet zgodbe, kar so mu nekateri tudi zamerili, saj se je zaradi tega slišalo veliko pritožb glede “dolgočasnosti” prvenca. A vsa ta ekspozicija je zdaj poplačana, saj že v prvi uri filma vidimo veliko več akcije kot v celotnem predhodniku, Denis pa se hkrati ne rabi več obremenjevati z razlaganjem različnih frakcij in želj ter ambicij tistih najbolj pomembnih likov.
Največ pozornosti kamere še vedno prevzame Paul Atreides, ki ga zopet odigra Timothée Chalamet, ki se postopoma spreminja iz Padawana v pravega Jedija in zna proti koncu filma s svojimi bučnimi govori sprožati mravljince po telesu. Paul še vedno išče maščevanje za izdajstvo, ki je pokopalo praktično njegovo celo družino, zatočišče pa najde pri domorodcih Fremenih, kjer mu srce prevzame bojevnica Chani, ta pa ima tokrat veliko večjo vlogo kot pa prej.
Glavna junaka filma sta še vedno Paul in Chani, s tem da ima slednja zdaj veliko večjo prisotnost pred kamerami.
2. del je resda bolj akcijski, vendar pa si film vseeno vzame čas za razvoj likov, ki se vrtijo okoli Paula in njegovega postopnega razvoja v vodjo, ki ga že dolgo napovedujejo prerokbe Fremenov. Velik del filma preživimo znotraj tega ljudstva, ki po cele dneve žuli riti na vročem pesku, izjemno cenijo pa vsako kapljico vode, ki jo znajo iztisniti iz vsakega organskega vira: trupla pri temu niso izjema. Prav tako dobimo vpogled v njihov verski aspekt, ki ni tako klišejski kot pa bi morda nekdo predvideval: starešine resda verjamejo v prerokbe, saj že desetletja čepijo na peščenem planetu in tam lahko preživijo samo tisti najbolj goreči verniki, ki jih naprej pelje misel na odrešitev in prerod celega planeta. Mlajši, med katere lahko prištejemo tudi Chani, pa vse to označujejo za čisto bedarijo, saj raje verjamejo vase in kakšnih resnih upanj za obnovo peščenih sipin v rodovitna zelena polja niti nimajo.
Malce več izvemo tudi o zlobnih Harkonnenih, ki so sicer uspešno prevzeli nadzor nad planetom, a ne v celoti. Fremeni jih namreč pridno napadajo in uničujejo zaloge Spicea, zato se baron Vladimir posluži alternativne taktike in v pomoč vpokliče svojega nečaka Feyd-Rautha, ki ga odlično odigra Austin Butler. Feyd-Rautha je bil velik del promocije 2. dela, vendar pa se v filmu pojavi šele nekje na polovici in takoj sproži zanimanje gledalca, saj je tole izurjen vojščak, ki mu pobijanje ni samo v interesu, ampak v njem pravzaprav uživa. Njegov prihod v film je dobrodošel, saj so mi Harkonneni splošno bolj ubogi zlikovci, ki pobijajo ljudi okoli sebe samo zaradi tega, ker jim je nekdo postavil vprašanje in rezanje grl samo za testiranje novega noža postane že malce trapasto. Primerjajte Harkonnene s kakšnimi Lannisterji iz Igre prestolov in takoj je jasno, da jim preprosto manjka neke resne osebnosti oziroma političnih ciljev, saj so zlobni zato ker pač morajo biti zlobni in kakšnega večjega vpogleda v njihovo zgodovino ali pa ambicije posameznih likov tekom filmov ne dobimo.
Gologlavi Feyd-Rautha je dobrodošel novinec 2. dela, ki zlobni frakciji Harkonnenov doda nekaj osebnosti.
To je morda moj največji problem s temi filmi, saj je posamezen del dolg skoraj tri ure, a še vedno se zdi, da samo praskamo po površini vsega tega, kar si je leta nazaj zamislil avtor Frank Herbert in še posebej proti koncu filma se zdi, da je moral Denis rezati vsebino in skrajšati nekatere pomembne kadre, ki bi si zaslužili malce več raziskovanja. Na splošno se ne morem znebiti občutka, da bi Dune zares zaživel šele v podobi serije, ki bi štela več sezon in bi nam omogočila večji vpogled v zgodovino tega izjemno fascinantnega sveta in raziskovanje vseh političnih tvorb, ki so v filmih samo nakazane, a jih nikoli zares ne vidimo na platnu.
Akcija je tokrat konkretna in če ste v prvem delu pogrešali eksplozije ter jahanje ogromnih črvov, potem vam bo dvojka odpravila vse te zamere. Jezdenja črvov je v bistvu toliko, da se na stvar kmalu navadiš in dobiš občutek, da je za Fremene vožnja na njih kot klicanje Uberja. Več je tudi fizičnih bitk in to takšnih masivnih, kot tudi pretepanja 1v1, vse skupaj pa je podprto z veličastno, teatralno glasbo izpod rok Hansa Zimmerja, ki je svoje delo tudi tule opravil odlično. Vendar pa še bolj kot to včasih navdušijo trenutki čiste tišine: ko v bistvu cela dvorana pričakuje razplet nekega boja ali pa čaka, kako se bo iz tal pojavil titanski, vedno lačen deževnik. Čedalje bolj mi je tudi všeč jezik Fremanov, ki bi ga lahko označil za sodobno klingonščino in ta govorjena beseda se tako lepo ujame z vsem dogajanjem, da mi je angleščina postala tuja – še posebej tista, ki jo govori Chani, saj ne vsebuje nobenega naglasa in je čista amerikanščina.
Brez skrbi, peščenih črvov ne manjka in jih v bistvu vidite tolikokrat, da se jih počasi že kar navadite in njihovo srečanje ne vzame toliko sape kot v prvem delu.
Splošno gledano je Dune: Peščeni planet, 2. del ena od obveznih izkušenj kina leta 2024, a glede na razplet zgodbe in konec mi je res bizarno, da je 3. del zaenkrat samo predmet govoric in da že ni sredi aktivnega snemanja, saj tale zgodba niti približno ni dokončana in Paul se s svojimi največjimi izzivi v bistvu sploh še ni srečal. Me je pa ta dvojec izdelkov definitivno navdušil do te mere, da zdaj slinast pričakujem tiste izdelke, ki so do sedaj že bili uradno najavljeni: igro Dune Awakening in serijo Dune: Prophecy.
Ta teden je bil še posebej uničujoč za igričarsko industrijo, saj vsak dan dobivamo novice o novih, masivnih odpuščanjih. Že v začetku tedna je odpuščanja najavil razvijalec Supermassive Games, nakar je samo dan za tem Sony odpustil 900 zaposlenih, na tem področju pa se mu je pridružil tudi razvijalec Deck Nine.
Ni še pretekel en dober dan in že imamo novico o novih izgubljenih službah, saj se je tudi založnik EA odločil znebiti odvečne delavne sile. Objavo je na EA-jevi strani objavil trenutni direktor Andrew Wilson in stvar na začetku niti ni videti negativno, saj se je Andrew razpisal o temu, kako dobro posluje EA in njegovi razvijalci in kako skrbijo za dobro delovno klimo.
Šele proti koncu klobasanja pridemo do jedra tele najave, saj se bo založnik znebil okoli 5 % vseh zaposlenih. EA se bo po novem osredotočil na svoje lastne licence in se bo odmaknil od dela na franšizah, ki niso njihove lastne. To pomeni, da so bili nekateri projekti, ki so bili že sredi nastajanja, ukinjeni, s tem pa je treba tudi malček sprazniti pisarne.
Andrew v najavi ni zapisal, koliko točno ljudi bo izgubilo službe, a pri zadnjem uradnem štetju je EA marca 2023 zaposloval okoli 13.400 glav, kar pomeni, da bo brez službe ostalo okoli 670 ljudi.
Oglasila se je tudi predsednica EA-ja, Laura Miele. Ta je v ločeni izjavi zapisala, da so pregledali trenutni katalog razvijalca Respawn Entertainment in spoznali so, da jih najbolj navdušujejo razvijalčeve lastne franšize in ločena serija iger Star Wars: Jedi. Vendar pa so se na tem mestu odločili, da se bo Respawn osredotočil na tiste igre za katere si lasti licenco, zaradi česar je bila preklicana še nenajavljena streljačina, ki se je odvijala znotraj vesolja Star Wars. Tretji del serije Jedi na tem mestu ni bil omenjen, a glede na zapisano se zdi, kot da EA sploh ne namerava več delati na Star Wars vsebini.
Laura se je dotaknila tudi znamke iger Battlefield. Novo poglavje te franšize lepo napreduje, za razliko od prejšnjega dela pa bo nova igra vsebovala tudi enoigralsko kampanjo na kateri je delal studio Ridgeline Games. Tega lahko zdaj označujemo v pretekliku, saj je studio zapustil vodilni mož Marcus Lehto, zato je EA razvoj enoigralske kampanje preselil v roke razvijalca Criterion, Ridgeline Games, ki se je rodil leta 2022, pa bo po samo dveh letih zaprl svoja vrata.
Legendarni komik Richard Lewis se je včeraj od nas poslovil v svojem 76. letu starosti, kar ni razžalostilo vseh njegovih prijateljev in nebroj sodelavcev, ampak tudi oboževalcev, ki so njegovo pot spremljali vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je prvič pojavil znotraj obujajoče se stand-up komedije ZDA.
Igralec je do svoje prepoznavnosti prišel na račun stand-up komedije in leta 1989 je razprodal celotno dvorano Carnegie Hall, že takrat pa je bil zelo dejaven tudi na televiziji. Radi so ga imeli predvsem gostitelji nočnih pogovornih oddaj, kjer je vedno navduševal s svojimi ciničnimi šalami, črno obleko in odkritim humorjem, ki se je rad delal norca tudi iz svojih osebnih problemov, saj se je Richard dolgo boril s težavami glede odvisnosti od alkohola.
Malce mlajšim gledalcem se je zagotovo vtisnil v spomin preko serije Curb Your Enthusiasm oziroma Nikar tako živahno, kjer je igral fiktivno verzijo samega sebe, tam pa je bil idealen par vodilnemu komiku in svojemu dobremu prijatelju Larryju Davidu. Leta 2000 je nastopil v pilotni epizodi in hitro postal ljubljenec občinstva, nakar je nastopil v več kot 40 epizodah te serije. Leta 2021 je najavil, da se ne bo pojavil v zadnjih sezonah, saj je moral okrevati po operacijah, a se je nato vendarle pojavil v eni sceni. Lani je Lewis javno priznal, da trpi za Parkinsonovo boleznijo, zaradi česar je bil njegov pričakovani izostanek iz še zadnje, 12. sezone, upravičen, a nato so bili gledalci presenečeni, ko se je v novi sezoni, ki te dni izdaja še zadnje epizode, spet pojavil in je bil videti bolje kot pa v preteklih nastopih.
Žal pa je usoda vseeno rekla svoje in igralec je včeraj doživel srčni zastoj na svojem domu v Los Angelesu. Novico je potrdil njegov tiskovni predstavnik, širom spleta pa so se brž izlili pokloni njegovih prijateljev in sodelavcev, marsikomu pa je služil tudi za vzor.
We are heartbroken to learn that Richard Lewis has passed away. His comedic brilliance, wit and talent were unmatched. Richard will always be a cherished member of the HBO and Curb Your Enthusiasm families. Our heartfelt condolences go out to his family, friends and all the fans… pic.twitter.com/tNaQEqzhF1
Oglasil se je tudi Larry David, ki se je z Lewisom spoznal ko sta bila stara vsega 12 let, vse od takrat pa sta bila neločljiva. Larry je Richarda označil za svojega mlajšega brata in da je kot oseba držal redko kombinacijo zabavnega a hkrati srčnega človeka, a ga je včeraj spravil v jok, za kar mu ne bo nikoli odpustil.
Vsi smo potihem pričakovali, da se bo to zgodilo, a glede na življenjski cikel konzole Nintendo Switch se je zdelo, da tokrat Nintendo ne bo ukrepal in izgubljal časa na sodišču in se bo raje osredotočil na Switch 2. Vendar pa očitno Japonci nikoli ne pozabijo zamer, zato so zdaj sprožili tožbo proti stvariteljem Switch emulatorja Yuzu, ki omogoča igranje Nintendo Switch iger na praktično vsakem PC-ju.
Kot rečeno, poteza je bila pričakovana, čeprav je malce nenavaden čas tega pravdanja na sodišču, saj je emulator Yuzu med nami prisoten že dolgo časa. Stvar je ob svojem rojstvu komaj delovala, a je hitro začela pridobivati na optimizaciji. Sčasoma so ustvarjalci emulator tako optimizirali, da so igre na njem delovale že na prvi dan izida in to bolje kot na originalni konzoli, saj Yuzu omogoča višjo ločljivost, podporo za 60 sličic na sekundo in dopolnitev izkušnje z raznimi modi. Zaradi vseh teh naprednosti so po emulatorju začeli posegati tudi legitimni lastniki kupljenih iger, saj je bila izkušnja na PC-ju enostavno boljša, s predstavitvijo prenosnih mini računalnikov tipa Steam Deck, ROG Ally in Legion Go pa so igralci pridobili tudi na mobilnosti konzole Nintendo Switch.
Nintendu so vse te stvari šle seveda v nos, a sodu dno je izbila igra The Legend of Zelda: Tears of the Kingdom, ki je predčasno izcurljala na internet, skupnost pa je nato na hitro izdelala popravke zaradi katerih je bilo igro moč na emulatorju poganjati daleč pred njenim uradnim izidom. Iz tega so sledili kvarniki glede zgodbe, ki so se nato hitro razširili povsod, to pa je Nintendo dovolj razjezilo, da so zdaj proti stvariteljem vložili tožbo, ki si jo lahko v celoti preberete zgoraj.
V tožbi je specifično navedena igra Tears of the Kingdom in kako so pirati iz spleta prenesli več kot milijon kopij tega naslova, nakar so uporabili ravno Yuzu za uspešno poganjanje tega naslova. Nintendo je v zgornji dokument vključil celo izjave igralcev iz spletnega omrežja X, kjer se nekateri pritožujejo, da je Tears of the Kingdom izcurljal dva tedna pred uradnim izidom in da zdaj lahko naletijo na kvarnike, ki jim bodo pokvarili izkušnjo. Nintendo je ob vse to dodal, da se emulatorja Yuzu preprosto ne da uporabljati, brez da ob tem ne bi kršili avtorske pravice podjetja Nintendo.
Yuzu sicer sam po sebi ne more poganjati Nintendo Switch iger, njegovi stvaritelji pa tudi ne ponujajo piratskih kopij iger. Kot emulator je tako povsem legitimen, saj mora uporabnik za poganjanje iger sam namestiti BIOS Switcha, prav tako pa mora sam pridobiti datoteke za igro, ki bi jo po pravilih moral prenesti iz kopije igre, ki jo je kupil s svojim denarjem in načeloma bi nato lahko uporabnik s to kopijo počel kar se mu zahoče – razen seveda, da jo ponudi na torrente za prenos drugim. Nintendo pravi, da se je zgodilo ravno to: da je večina uporabnikov tega emulatorja piratov, ki želijo na brezplačen način igrati celotno ponudbo Nintenda in drugih založnikov ter razvijalcev, ki so svoje igre izdali na njihovi konzoli. V temu tiči nekaj resnice: zaradi nepremostljive zaščite iger Denuvo so nekateri računalniški pirati začeli te iste igre preigravati preko emulatorja, saj tam te zaščite ni.
Kako točno se bodo odzvali lastniki emulatorja še ni znano, a verjetno se bodo morali res braniti na sodišču, saj Nintendo ne zahteva samo ukinitve razvoja emulatorja in prevzem uradne strani yuzu-emu.org, ampak si želi tudi uradne odškodnine in te številke so naravnost nore: 150.000 dolarjev za vsako kršitev Nintendove licence. A Nintendo na sodišču je povsem drugačen kot pa tisto družinsko prijazno podjetje, ki osrečuje najmlajše: spomnimo se Garyja Bowserja, ki je prodajal čipe za piratsko igranje Nintendo Switch iger, zaradi česar ga je doletela zaporna kazen, finančno pa bo moral podjetju celo življenje nakazovati od 25-30 % svojih mesečnih dohodkov. Stvaritelji emulatorja so na sodniško srečanje vsaj malce bolje pripravljeni, saj imajo na Patreonu več kot 7k podpornikov, ki jim mesečno nakažejo lepe denarce.
Sodniška bitka zna biti tako zelo pomembna ne samo za ta emulator, ampak tudi za prihodnost emulatorske scene. Če bo Nintendo tule uspešen se bo skoraj zagotovo nato spravil še na lastnike Nintendo Switch emulatorja Ryujinx, morda pa se nato opogumita tudi Microsoft in Sony, saj tudi konzole Xbox in PlayStation vsebujejo samosvoje napredne emulatorje.
