Igra Final Fantasy 16 je zdaj stara dva meseca in med tem časom so kritiki in igralci podali svoja mnenja, ta pa so bila razdeljena. Nam je bila zadeva sicer všeč, a smo hkrati v recenziji opozorili, da je tole morda tisti Final Fantasy, ki se je najbolj odmaknil od svojih RPG-jevskih korenin in skočil v bolj akcijske vode. Nekaterim je bila ta sprememba všeč, drugim spet ne, kar je privedlo do bučnega kreganja preko interneta.
Vsem pa je bilo jasno eno: Square Enix bo zadevo definitivno enkrat pripeljal tudi na PC, to pa je včeraj uradno potrdil producent Naoki Yoshida, bolj znan pod vzdevkom Yoshi-P, ki je pred tem pridno skrbel za rast MMO-ja Final Fantasy 14, zdaj pa je dobil priložnost za razvoj polnega, enoigralskega poglavja.
Naoki je stopil pred kamero in najprej povedal, da pozornost spremljajo odzive igralcev in da zaradi tega spočeli povsem novo brezplačno posodobitev, ki bo v igro vnesla nekaj tistih najbolj gorečih želj igralcev. Posodobitev, ki je zdaj že na voljo, omogoči nadevanje alternativnih kostumov na tiste najbolj pomembne like, hkrati pa je bila omogočena opcija spreminjanja izgleda orožij, tako da če najdete nekaj bolj vizualno privlačnega, a s slabšimi statistikami, lahko novo orožje okrancljate z lepšim izgledom, brez da bi se zato morali odpovedati statistikam. Dodanih je bilo še nekaj sprememb, kot so denimo dodatne kontrolne sheme, te pa naj bi prav prišle povsem svežim igralcem.
Naoki je priložnost izkoristil še za napoved dveh plačljivih DLC-jev, ki sta zdaj stopila v aktivni razvoj. To je malce presenetljivo, saj je bilo ob izidu napovedano, da Final Fantasy 16 ne bo dobil nobene dodatne vsebine, a načrti so se v tem času očitno spremenili. O dodatkih ne vemo trenutno ničesar, prav tako manjkajo informacije glede predelave za PC. Tudi ta je bila preko te najave uradno napovedana, a prav ničesar ne vemo o kakšnem potencialnem datumu izida.
Skoraj zagotovo lahko pričakujemo PC predelavo in DLC-ja šele enkrat v 2024, Naoki pa je še dodal, da upa na kakšno dodatno razkritje do konca tega koledarskega leta.
Po dobrem mesecu špekuliranja je podjetje Lenovo vendarle zbralo pogum in uradno napovedalo svojega šampiona, ki se bo boril znotraj arene prenosnih PC-jev. Stvarca se bo imenovala Legion Go in v prvem napovedniku ter naknadnem razkritju strojnih specifikacij so bile potrjene praktično vse stvari, o katerih smo predhodno že pisali.
Legion Go bo tako prenosna naprava, ki jo bo poganjal procesor AMD Ryzen Z1 Extreme, ki bo sparjen s 16 GB pomnilnika, za shranjevanje podatkov in iger pa se bomo odločali med 512 in 1 TB variantami, ki jih bo naknadno moč razširiti tudi preko SD kartic.
Zadeva bo vsebovala tudi naravnost titanski zaslon, ki je v praksi videti še bolj impresiven kot pa samo na slikah. 8,8 palčni zaslon bo ponujal maksimalno ločljivost 2560 x 1660, ki se bo osveževala pri 144 Hz, kar so specifikacije za igranje pri tistih pravih namiznih PC-jih. Vprašanje je, kako bo Ryzen Z1 Extreme lahko novejše zadeve poganjal pri tako visokih ločljivostih, saj ta procesor najdemo na konkurenčnem ASUS-ovem ROG Ally-ju in že tam ima težave pri poganjanju nekaterih naslovov in to pri nižjih ločljivostih. No, tudi Go bo seveda ponujal možnost nižanja ločljivosti pri kakšnih bolj zahtevanih igrah, medtem ko nam vedno ostane opcija poganjanja indie naslovov pri polni ločljivosti.
Dodatna posebnost Go-ja je odstranitev kontrolerjev, ki jih nato lahko uporabljamo samostojno in z njimi mahamo po zraku, pričvrstimo pa jih lahko na posebna stojala, nakar ju lahko uporabljamo kot letalne palice, kar je vsekakor zanimiva ideja. Tako odstranjeni kontrolerji nam bodo prav prišli tudi za izrabo posebnih AR očal, ki se bodo prodajala ločeno, a so hkrati lep spremljevalec takšnega prenosnega izuma.
Legion Go obljublja tudi dobro baterijo in bliskovito hitro polnjenje, za programsko plat pa bo skrbel operacijski sistem Windows 11, kar nam bo omogočalo enostavno poganjanje programov in aplikacij, ki so sicer na voljo tudi Linux podprtemu Steam Decku, a se je treba tam za namestitev teh stvari malce bolj potruditi.
Legion Go bo v prodajo stopil enkrat v novembru, cena zanj pa bo znašala 799 €. Očala Legion Glasses bodo na voljo že oktobra, za njih pa bo treba odšteti 499 €, več informacij o obeh izdelkih, ki ju bodo spremljale tudi ločene slušalke, najdete na uradni strani.
Pretekla dva tedna sem se kopal v objemih nostalgije, saj mi je razvijalec Rockstar, oziroma njegov uvoznik za Slovenijo CD Media, poklonil kodo za preigravanje igričarske klasike Red Dead Redemption. Gre za naslov iz leta 2010, ki pa je zdaj dobil predelavo za konzoli PlayStation 4 in Nintendo Switch. Beseda predelava je tule morda bolj za okras, saj je tole bolj prenos tehnično enake igre na bolj sodobne sisteme, med katerimi se je znašla tudi prenosna konzola Nintendo Switch.
Red Dead Redemption lahko zdaj po novem igramo tudi v mobilni obliki in po tej obliki igranja so segle tudi moje roke, čeprav sem kasneje za potrebe ustvarjanja videa presedlal na emulator na PC-ju, ki zna izvreči sliko višje ločljivosti. In čeprav sem bil najprej do tega 13 let starega naslova skeptičen, sem bil presenečen nad tem, kako hitro sem bil potegnjen v dogajanje in kako igralna formula kljub pretečenemu desetletju še vedno ni zastarala, čeprav bi ji prav prišlo vsaj nekaj osvežitve – tako v igralnih sistemih kot tudi v štorijalnem oddelku, saj bi Rockstar zlahka original malce prenovil in ga bolje povezal z drugim delom, ki je govoril predzgodbo prvega dela.
Razvojna ekipa: Rockstar Games Založnik: Take-Two Interactive Platforme: PS4, NS Nakup: uradna stran Datum izida: 17. avgust 2023 Igrano na: Nintendo Switch
Se morda spomnite Arthurja Morgana in kako je Rockstar v Red Dead Redemption 2 iz njega naredil enega najbolj zapomljivih protagonistov v igričarski industriji? No, ta tip v Red Dead Redemption ni omenjen niti z besedo, saj v prvi igri prevzamemo nadzor nad Johnom Marstonom, ki v bistvu obstaja samo zaradi herojskih dejanj Arthurja, vendar pa seveda pisci leta 2010 niso vedeli, kako točno bodo oblikovali predzgodbo. Rezultat je malce bizarna pripoved, ki je sicer v drugih pogledih dobro navezana na dogodke iz dvojke: Johnovo potovanje se začne z lovom na nekatere bivše pajdaše, ki ste jih srečali v drugem delu, na čelu njih pa ni nihče drug kot Dutch van der Linde, tako da boste lahko v Red Dead Redemption poravnali nekaj starih zamer. John se ni zapodil v ta lov za bivšimi sodelavci kar tako zaradi lepšega, ampak ga za uzde držijo šerifi, ki so mu zapovedali te ukaze, drugače se slabo piše njegovi kmetiji in družini, ki jo pustil tam. Vendar pa se kljub tem navezam, še posebej zdaj, po preigravanju drugega dela, čuti ena ogromna zevajoča luknja, ki bi jo moral zapolniti Arthur oziroma vsaj spomini nanj.
Tako se znajdete v tem kavbojskem svetu v katerem morate najprej okrevati po poškodbah in to na manjšem ranču, ki je nekakšen uvajalni del. Naučili se boste jezditi, loviti divjad, peljati krave na sprehod in udomačiti razne konje. Ne mine dolgo in se odpravite v prvo večje mesto, kjer vam lokalni šerif takoj potoži o vseh svojih težavah, večino njih pa se da razrešiti preko vročega svinca naših revolverjev.
Tako kot GTA igre vsebuje tudi Red Dead Redemption zapretiravane like, ki pa so kljub temu zabavni za spremljanje.
Tako se lahko prvič spustite v streljanje, ki je bilo že v Red Dead Redemption 2 deležno večjih kritik, predhodnik pa je na tem delu še slabši. Nadzor je namreč obupen in bi bil sprejemljiv samo v navezi miške in tipkovnice, medtem ko je merjenje z gobico kontrolerja recept za instantni glavobol. Namesto merka imamo samo eno pikico, ki jo je nato treba natančno nameriti v nasprotnega kavbojca, ta pa seveda ne bo samo sedel pri miru in čakal na našo potezo. Prav tako se bolj redko zgodi, da se boste streljali s samo eno tarčo, saj vas občasno napade cel bataljon nasprotnikov, ki se nato še rad skrije za bližnji zid, mi pa takrat poskušamo nekako Johna umakniti v zavetje in zraven še izničiti tarče. A to je težko narediti, ko merek skače na vse strani in da je nadzor obupen se je zavedal tudi Rockstar, zaradi česar je uvedel samodejno merjenje. Tega lahko sicer izklopite, a če si želite prihraniti živce, potem se ga za Božjo voljo ne dotikajte, saj boste samo tako lahko preživeli tiste strelske obračune, kjer je treba streljati iz premikajoče se kočije.
Pri streljanju lahko izrabite tudi način Dead Eye, ki je omejen z merilnikom. Ta za nekaj sekund upočasni vse dogajanje, nakar lahko sami izberete dele tarč in tako instantno izničite nekaj par nebodijihtreba. Stvarca v praksi izpade kulsko in je nujna za posebej ustvarjene obračune 1 na 1, kjer poskušate prej potegniti revolver kot vaš nasprotnik, a priznati moram, da sem večkrat na zadevo povsem pozabil, saj je samodejno merjenje poskrbelo za skoraj vse situacije.
Misije niso kaj preveč razgibane, a branjenje vlaka seveda ni izostalo.
Samodejno merjenje tako odpravi nekaj težav pri boju, žal pa nobena stvar ne more pomagati pri premikanju Johna, ki je pri premikanju presneto lesen in včasih preprosto ne gre tam, kamor mu zapovemo. Za hec sem za nadzor preizkusil še eno igro iz tistega časa ko je originalno izšel Red Dead Redemption in sicer Assassin’s Creed 2. Presenečeno sem ugotovil, da je tudi upravljanje Ezia podobno nadzoru kamiona in igralci se morda sploh ne zavedamo, koliko so igre med tem časom naredile na področju animacij in bolj natančnega nadzora protagonista tretjeosebnih iger.
Kar se tiče odprtega sveta sem nekatere aktivnosti že naštel, ostale pa so zdaj tipične Rockstarjeve aktivnosti. Na mini mapi najdemo glavne misije, ki so označene s črkami podajalcev nalog, vsake toliko pa naletimo tudi na stranske opravke, ki so označeni z vprašaji. Te nalogice so prav bizarne, saj nekatere razrešimo v korakih in za nagrado dobimo prazen nič oziroma večjo slavo, ki nam nato navrže nižje cene v trgovinah, spet druge pa prinesejo kar lepe denarce, tako da se jih splača opraviti. Potem je tu igranje pokra, polaganje rok, metanje podkev in ostale stvari, ki so jih takrat kavbojci preprosto morali početi, preden se jim ni zmešalo od vohanja konjskega in kravjega dreka ter nenehnega peska v škornjih.
Veliko časa boste preživeli na kočijah in konjskih hrbtih, takrat pa se bo treba tudi streljati in preklinjati neroden nadzor pušk.
Red Dead Redemption vsebuje dokaj veliko mapo, čeprav boste sprva omejeni samo na polovico nje, ta pa je ameriška, nakar skočite na mehiško stran. Priznati moram, da mi je prvi del bolj dogajal, saj si preprosto srečal bolj zanimive in res unikatne osebe, medtem ko so na mehiški strani vsi čisto preveč resni in jim gre po glavi samo nasilje ter kako bi vas lahko na najlažji način zabodli v hrbet. Ves ta širni svet boste prejahali, saj instantnega teleportiranja ni, je pa za malce lažje prehajanje med točkami mape na voljo plačljiva kočija. Ta malce pomaga, a velikokrat se je vseeno zgodilo, da sem moral po nek opravek na drug konec mape, kar te včasih navdahne z občutkom brezupja. Še posebej je to moteče zaradi dejstva, ker na poti nimaš ravno veliko videti in okolica se po raznovrstnosti niti približno ne more primerjati z Red Dead Redemption 2. Tu boš pač gledal pesek, kanjone in kaktuse, ki so prvih desetkrat zanimivi, petdesetič pa pač ne. Vsake toliko sicer naletiš na kak dinamičen dogodek kot je pomoč kakemu civilistu, ki so mu banditi odtujili kočijo, vendar sem zaradi nerodnega streljanja te stvari najraje preskočil.
Grafično je igra kljub letom še vedno videti impresivno, vendar se ji seveda pozna starost, saj so teksture včasih blede in meja izrisanega prenizka. Na konzoli Nintendo Switch sicer zadeva pridno sopiha pri 30 sličicah na sekundo, sam pa nisem opazil padcev niti v večjih mestih.
Leta se igri poznajo, a obstajajo tudi določeni trenutki, ko si naravnost očaran nad videnim.
Opis te igre se tako danes ne razlikuje kaj preveč od leta 2010, saj Rockstar sem notri ni dodal ničesar novega. V bistvu je celo izrezal večigralski način, a je v paket vključil dodatek Undead Nighmare, ki prinese novo kampanjo, le da se boste morali tokrat spopadati z nemrtvimi v svetu Divjega zahoda, kar je koncept, ki ga v igrah ne vidiš pogosto.
Red Dead Redemption je tako še vedno kvalitetna igra, ki jo je zob časa šele zdaj začel malce gricljati po petah. Igra je še vedno vrednega vašega časa in za to vsebino, ki jo dobite na Nintendo Switchu je cena 50 € morda malce previsoka, a ne spet tako pretirano. Vseeno pa je žalostno videti, koliko več bi lahko Rockstar naredil s to igričarsko klasiko, ki ji je naklonil res tisti minimum pozornosti in bojim se, da zaradi tega tretjega dela ne bomo videli še vsaj desetletje – če kdaj sploh.
Slab mesec je že pretekel od izida igre Baldur’s Gate 3, ki je zabeležila naravnost fenomenalen uspeh, razvijalec Larian Studios pa je po letih kovanja kode ves ta trud dobil poplačan v obliki dobre prodaje in visokih ocen kritikov ter igralcev. Tretji del sage Baldur’s Gate je s svojim uspehom presenetil tudi samega razvijalca, ki te dni uživa v hvalospevih, a hkrati razmišlja o prihodnosti.
O teh načrtih se je za spletno stran IGN razgovoril Tom Butler, ki si pri studiu kruh služi kot produktni vodja. Larian je trenutno zaposlen z delanjem popravkov za igro, saj tako velik izdelek potrebuje kar nekaj uravnoteženj, vedno pa prav pridejo tudi razne optimizacije, čeprav je Baldur’s Gate 3 eden tistih naslovov, ki je na PC-ju že od začetka delal presenetljivo dobro.
PS5 players, welcome to the party. 🐙
Baldur's Gate 3 is available now for Collector's Edition and Digital Deluxe Edition players on PS5, and out for everyone September 6.
Prav tako ekipa veliko naporov vlaga v prenos igre na konzolo PlayStation 5, ki bo tam izšla že 6. septembra in čeprav je ta izid samo še teden stran, za zdaj še nismo videli niti enega pravega igralnega posnetka na tej konzoli. Verzija igre za konzolo Xbox Series X ni bila napovedana, a se je pred kratkim vendarle uspel dogovoriti z Microsoftom o prenosu igre na njihovo platformo, le da s kompromisi glede šibkejše konzole Xbox Series S, ki ne bo vsebovala lokalnega igranja za enim televizorjem.
Je pa začel studio začel razmišljati o bolj konkretni prihodnosti in Tom pravi, da bodo delavci po izidu verzije za PlayStation 5 najprej odšli na en lep dopust ter nato začeli delati konkretne plane. Ti so se pri nekaterih že oblikovali v glavi, saj se vsi strinjajo, da želijo narediti še več vsebine v Baldur’s Gate svetu, a niso še prepričani, kako točno bo ta videti.
Larian je o potencialnih dodatkih in DLC-jih že govoril, vendar pa je šef studia Swen Vincke na začetku tega meseca izjavil, da to ni lahka naloga, saj je treba razmišljati o nadaljevanju zgodbe likov, ki so v originalni kampanji dosegli stopnjo 12, kaj več od tega pa jim da že praktično božje sposobnosti. Poleg tega je treba upoštevati vse pretekle odločitve igralcev in jih organsko povezati v nadaljevanje zgodbe, kar zahteva ogromno napora.
❤️🔥New Karlach Epilogue 🗄️Removing Co-Op Avatars from party 📈Performance Improvements 🔮The Future of Baldur's Gate 3, and your part in it.
Skratka, zdi se skoraj sigurno, da bo Baldur’s Gate 3 dobil neko razširitev, vendar pa je o njej prezgodaj razmišljati, saj bo za svojo izdelavo bržkone potrebovala vsaj dobro leto, če ne celo dve in bi tako znala iziti enkrat v 2025. Do takrat se lahko veselite vseh večjih posodobitev: ena od teh je že izšla in je na en mah popravila več kot 1.000 hroščev, pa je prav tako zdaj že na voljo in je v obseg naravnost titanska.
Ne vem sicer kakšno kozmično naključje je pripeljalo do tega, da sem včeraj zaključil z ogledom serije Pod rušo in je le dan za tem eden najbolj poznanih pisateljev George R. R. Martin, ustvarjalec fantazijske serije Pesem ledu in ognja, ki je podloga za televizijsko serijo Igra prestolov, na svojem blogu zapisal, da ima ravno ta serija najboljšo zaključno epizodo vseh časov. In presneto, da ima George prav.
George se je na svojem blogu zanašal na nedavni članek spletne strani Vanity Fair, ki je naštel seznam 25 popolnih epizod, ki so nastale v zadnjih 25 letih. Na seznamu najdemo nekaj resničnih težkokategornikov, ko so Prijatelji, Pisarna, Lost, Mad Men, Kriva pota in druge klasike. George je zapisal, da je veliko teh stvari v celoti pogledal tudi sam in zraven pripomnil, da je tudi epizoda Blackwater iz serije Igra prestolov ena njegovih najljubših, saj jo je tudi spisal sam. Vse te zadeve so po njegovem mojstrovine, a obstaja ena epizoda, ki premaga vse druge. Ta se imenuje Everyone’s Waiting in je zadnja, finalna epizoda serije Pod rušo, ki jo drugod po svetu imenujejo Six Feet Under.
George je na blogu pripomnil, da mu sicer celotna serija ni najljubša, saj so jo premagale stvari kot so Rome, Deadwood in Fargo, a ta zadnja epizoda je tako perfektna, da si preprosto ne more zamisliti, da bi jo kdo lahko premagal.
Georgevo mnenje delim tudi sam in z nama se strinja veliko starejših gledalcev. Serija Pod rušo je namreč na internetu redno našteta kot ena tistih z najboljšimi konci in ta sloves drži tudi danes, pa čeprav je od zaključka preteklo že 18 let.
Serijo je ustvaril Alan Ball, zgodba pa se vrti okoli družine Fisher, ki si lasti pogrebniški zavod. Že to je nam da unikatno lokacijo dogajanja, vendar pa je največja odlika serije fantastična zasedba igralcev in neverjeten scenarij, ki da osebam neverjetno globino. Medtem ko se liki dnevno soočajo z vprašanji glede življenja in smrti, se osebnostno skozi leta tudi pridno razvijajo, tako da na koncu 5. sezone gledamo povsem druge ljudi kot pa na začetku. No, skoraj, nekateri se preprosto ne morejo spremeniti, medtem ko drugi odrastejo, a ta njihova rast se ne zgodi čez noč in je treba na njej še kako delati.
Vse to privede do čudovitega, čeprav morda za nekatere tragičnega zaključka. Epizoda Everyone’s Waiting nam ne poda samo solzečega epiloga, ampak je v celoti odlična in vsebuje toliko zapomljivih trenutkov, da si nekateri samo iz izrečenih besed delajo tetovaže. Vendar pa je tistih zadnjih 10 minut najbolj zapomljivih, saj epizoda servira en boleč in zapomljiv udarec za drugim, vse to pa podpira čustvena skladba Breathe Me, ki jo je takrat spisala in odpela Sia.
Skratka, pod Rušo si zahteva veliko večjo slavo kot pa jo drži dandanes, a kakor pravijo njeni oboževalci, te ta serija najde takrat, ko jo potrebuješ v svojem življenju. Vseh 5. sezon si lahko ogledate na servisu HBO Max, a bodite opozorjeni, da prvi dve sezoni zaradi svoje starosti nista na voljo v formatu širokega zaslona, tako da boste ob straneh gledali črnino, se pa to spremeni v 3. sezoni, ki je na voljo v načinu 16:9.
Prednaročniki igre Starfield se trenutno zabavajo v tej Bethesdini najnovejši igri, ki bo za vse ostale običajne kupce izšla čez samo nekaj dni. Znanstveno-fantastična avantura bo vsekakor potešila žejo tistim največjim navdušencem nad igrami tega razvijalca, ostali pa še vedno potrpežljivo čakajo na bolj fantazijske avanture, ki jih zna pričarati serija The Elder Scrolls.
Bethesda je sicer že leta 2018 najavila, da je The Elder Scrolls 6 v izdelavi, vendar je že takrat opozorila, da ga še nekaj časa ne bo na spregled. Od takrat smo glede novega poglavja dobili bore malo posodobitev, vendar pa je vsaka informacija, pa čeprav tako majhna, igralcem vlila novega upanja in jih pri čakanju vsaj malce potolažila.
Nova informacija glede razvoja zdaj prihaja iz španske spletne strani Vandal, za katero se je nedavno razgovoril Bethesdin Pete Hines. Ta je sicer takoj opozoril, da je The Elder Scrolls 6 še daleč od izida in da tudi kakšnih novic o njem še ni za pričakovati, saj trenutno Starfield zavzema vso pozornost razvijalca, ki bo nato za to igro spočel še nekaj posodobitev, se ukvarjal s podporo za mode in zagotovo bo razvil tudi kakšen dodatek. Šele nato se bo zares začel ukvarjati s svojim naslednjim naslovom za katerega je bilo že potrjeno, da bo to 6. del sage The Elder Scrolls.
Kljub temu pa tudi The Elder Scrolls 6 počasi napreduje in Pete je v intervjuju potrdil, da je projekt zdaj uradno zapustil predprodukcijo in stopil v zgodnji razvoj. Pri razvoju iger to pomeni, da se je končalo oblikovanje dokumenta, ki ima zapisane vse korake razvoja in kako si bodo ti sledili v zaporedju. Zdaj se je šele začel tisti pravi razvoj, ki se tiče samega programiranja, oblikovanja zgodbe in vsega tega, kar potrebujemo za izgradnjo temeljev nove igre. Vse to bo potrebovalo svoj čas, a zdaj, ko se je praktično zaključil razvoj Starfielda, bo del ekipe lahko presedlal na razvoj naslednjega poglavja Elder Scrolls sage.
Asked about Elder Scrolls VI platforms: "It’s so far out it’s hard to understand what the platforms will even be…" … "We’re talking about a game that’s five-plus years away"
Spencer fuzzy on whether he previously made a public statement saying it'd be Xbox-only
Če bo šlo pri razvoju vse prav in brez zapletov potem je najbolj zgodnji datum za The Elder Scrolls 6 nekje v letu 2028. To je junija potrdil tudi Phil Spencer, ki je takrat povedal, da je novi Elder Scrolls vsaj 5 let stran, a seveda je tule treba upoštevati, da je to najbolj optimistični datum in glede na vse prestavitve izidov večjih projektov se zna tudi tule zgoditi, da bi dejanski izid dočakali 2029 ali celo 2030, kar je na koncu že skoraj 20 let od izida Skyrima. Hkrati bi takšen datum izida pomenil, da The Elder Scrolls 6 ne bi izšel na trenutni konzoli Xbox Series X, ampak na njegovem nasledniku, saj naj bi tako Sony kot tudi Microsoft za 2028 spočela povsem novi konzoli.
Razvijalec Volition je pred dvema mesecema praznoval svoj 30. rojstni dan, a žal se bo s to obletnico njihovo potovanje tudi zaključilo. Studio je namreč včeraj razkril presenetljivo novico, da se je njegov lastnik Embracer Group odločil za takojšnje zaprtje razvijalca, številni člani tega pa bodo zdaj morali poiskati zaposlitve nekje drugje.
Volition je svoje potovanje začel že leta 1993 in sicer pod imenom Parallax Software, njihova prva igra pa je bila streljanka Descent in je bila leta 1995 ena prvih iger, ki je posedovala resnično 3D grafiko. Svoj uspeh so nato nadaljevali z igro Descent: FreeSpace – The Great War, nakar so se poslovili od vesoljskih ladjic, a žanra znanstvene-fantastike še niso zapustili, saj so se nato odpravili kovati prvi Red Faction.
Red Faction je bil leta 2001 nekaj res posebnega, saj je igralcem predstavil napredne fizične učinke, ki jih v igrah do takrat še nismo videli. Z orožji smo lahko v pečinah Marsa delali ogromne luknje in realistično razbijali šipe in čeprav je igro po fiziki par let kasneje prekašal Half-Life 2, je Red Faction še vedno ena bolj pomembnih streljačin iz začetka drugega tisočletja.
Volition pa je najbolj slaven postal na račun franšize Saints Row, ki je svoj prvi del dobila leta 2006 in je bila sprva mišljena kot malce bolj odštekana verzija GTA-ja. Volition je nato spočel štiri nadaljevanja, vsako od teh pa je postalo bolj noro, zaradi česar so se lani odločili vse skupaj zagnati na novo in serijo vrniti na bolj realna tla.
Žal pa se ta poskus ni obnesel, saj je igra ob izidu prejela katastrofalne ocene in je bila najbrž tudi zadnji žebelj v krsti tega razvijalca. Volition je bil kmalu po izidu preseljen pod Gearbox in čeprav so za Saints Row še vedno delali novo vsebino, to ni zadovoljilo potreb založnika Embracer Group, ki je zaradi propadle kupčije, vredne 2 milijardi dolarjev, začel sekati razvijalce in igre na vse strani. Med temi nesrečnimi žrtvami se je znašel Volition in tudi njegova nova krovna hiša Gearbox, ki ravno tako spada pod Embracer, ni ostala brez odpuščanj.
Te dni se razvijalci zapirajo kot po tekočem traku in na pritiske igričarske industrije niso odporni niti manjši razvijalci. Pisali smo o zapiranju priznanega razvijalca Mimimi Games, na isti dan kot Volition pa se je zaprl tudi razvijalec Black Eye Games, ki je več kot 10 let koval srednjeveški MMO Gloria Victis, z njim 6 let prebil v stanju Early Access, nakar je igra letos januarja letos končno zaživela v polni verziji, zdaj pa je razvijalec na Steamu zapisal, da preprosto ne zmorejo več.
Razvijalec Mimimi Games je uradno zaživel leta 2008, svoj prvi pravi uspeh pa so leta 2016 našli v igri Shadow Tactics: Blades of the Shogun, odlični strategiji, ki se je žanrsko zanašala na igralne prvine, ki jih je leta pred tem predstavila serija iger Commandos, nakar je žanr skrivalniških, od zgoraj gledanih strategij izumrl in počival vse dokler ga ni spet oživel Mimimi Games.
Svoj uspeh so nato nadaljevali z igrami Desperados 3 in dodatkom Shadow Tactics: Blades of the Shogun – Aiko’s Choice, letos pa so splovili igro Shadow Gambit: The Cursed Crew, ki so jo založili sami in tudi ta je prejela visoke ocene iz strani kritikov ter igralcev samih.
Shadow Gambit je v bistvu izšel pičla dva tedna nazaj in kljub dobrim ocenam bo to žal zadnja igra tega studia. Ustanovitelja Dominik Abé in Johannes Roth sta namreč na uradnem blogu zapisala, da je razvoj iger postal uničujoč za njihova osebna življenja, trpele pa so tudi njihove družine. Razvoj iger, ki dosega njihov nivo kvalitete zahteva veliko žrtvovanja in ustanovitelja sta spoznala, da je izdaja igre Shadow Gambit idealen trenutek, da za vedno zapreta vrata poslovalnice, namesto da se lotita razvoja novega projekta, ki bo za izdelavo zopet zahteval več let življenja.
Shadow Gambit bo sicer še vedno nekaj časa prejemal posodobitve in priliv večje vsebine, ko pa bo tudi ta projekt popravljen in zabasan z vsebino, ki bo zadovoljila standarde Mimimi Games, bo razvijalec ugasnil luči in se za vedno poslovil od sveta videoiger.
Novica je dokaj velik šok, saj je Mimimi Games praktično konstantno izdajal dobro ocenjene igre, a to v današnjem svetu igričarske zabave očitno preprosto ni več dovolj, saj člani ekipe lahko preprosto pregorijo od napora. Nekaj podobnega se je sredi avgusta zgodilo z indie razvijalcem Acid Wizard Studio, ki je slaven na račun svoje grozljivke Darkwood in po letih tišine so končno izdali nov naslov Soccer Kids, a kmalu za tem ugotovili, da preprosto nimajo v sebi dovolj moči, da bi se zopet spravili skozi vse izzive razvoja nove igre.
Sonyjeva prenosna konzola je nedavno dobila uradno ime PlayStation Portal, podjetje pa je napravi pripisalo tudi ceno, ki bo znašala 220 €, kar je za ene veliko, za druge spet malo.
Večina namreč ni ravno prepričana ali Portal res potrebujejo ali pa je to samo draga igračka za tiste največje zaljubljence v Sonyjev ekosistem. Gre namreč za napravo, ki samostojno ne zna ponuditi ničesar, ampak se zanaša na konzolo PlayStation 5, ki mora biti prižgana znotraj vašega doma. Portal ima preprosto nalogo in sicer igranje na prenosni napravi, ki jo lahko vzamete s sabo v posteljo ali drugo sobo, prav pa pride predvsem takrat, ko je televizor zaseden ali pa bi se preprosto radi umaknili nekam na samo in v miru preigravali svoje najljubše naslove.
Za zabavo boste tako doma potrebovali močno Wi-Fi mrežo, kar dandanes ni več takšna težava kot nekoč, nakar preko pretočnega protokola preigravate svoj izbrani naslov. Portal na žalost na podpira pretočnega igranja preko Sonyjeva lastnega servisa PlayStation Plus, tako da je za igranje nujno prisoten PlayStation 5. Na napravo, ki vsebuje 8-palčni LCD zaslon ločljivosti 1920 x 1080 in se osvežuje pri 60 Hz, ne bo možno povezati Bluetooth slušalk, saj bo za brezžičnost Sony ponujal svoje lastne slušalke, k sreči pa se bo na Portal še vedno moč priklopiti preko kabla in sicer v 3,5 mm odprtino.
Morda se komu zdi naprava zaradi tega preveč okleščena, a vseeno zna v določenih trenutkih priti prav. Včasih se preprosto paše spustiti v igranje sredi ležanja na postelji in čeprav lahko to tehnično naredimo tudi preko telefona na katerega nato priklopimo kontroler, bo imel Portal bolje razporejeno težo, hkrati pa bo vseboval vse pritikline DualSense kontrolerja, kar pomeni dobre učinke vibracij.
Sony je na že objavljeni blog dopisal še datum izida, ki se bo zgodil 15. novembra. Prednaročila so zdaj na voljo na uradni strani, a samo za peščico izbranih držav, med katerimi pa Slovenije ni. Sony pravi, da bodo naknadne države za prednaročilo znane kmalu, a nekako sumimo, da bomo v Sloveniji za svoj kos morali potrpeti kar do uradnega začetka splošne prodaje.
Nintendo je za igralce včeraj pripravil novi Nintendo Direct, ta pa je bil tokrat povsem osredotočen na njihov naslednji Mario naslov, ki se bo tokrat imenoval Super Mario Bros. Wonder in je navdušil že v prvem napovedniku, zdaj pa se je založnik spravil bolj podrobno razložiti nekatere njegove igralne mehanike.
Tole bo platformska igra, ki jih sicer dandanes ne manjka, a večina njih je skočila v žanr roguelite, medtem ko bo Wonder starošolska platformščina, ki pa bo s sabo prinesla toliko različnih igralnih mehanik, da zna v tem žanru narediti manjšo revolucijo.
Igra nam bo v roke ponudila cel kup različnih likov, ki so privržencem Maria že dolgo znani. Poleg rdeče-modrega vodovodarja bomo lahko prevzeli nadzor tudi nad Luigijem, Toadom, Peach, Daisy, Toadette, Nabbitom in Yoshijem, vsak od teh pa se bo igral malce drugače.
Tiste najbolj pomembne spremembe so se zgodile na področju posebnih sposobnosti, ki jih lahko najdemo tekom stopenj. Vsake toliko naletimo na moč mehurčkov, ki bo sovraga ujel in izničil že od daleč, te mehurčke pa nato lahko plodno izrabimo tudi za platformske izzive. Še bolj zanimiva je transformacija v slona, ki nam omogoči prav posebne poteze, saj lahko z rilcem špricamo ogenj, hodimo skozi majhne prepade in se spravimo v množično odstranjevanje opek. Pri vsem tem navdušijo tudi animacije, saj se Mario v slonji obliki malce težko stlači skozi bližnjo cev, sukanje rilca pa je na splošno hudo prisrčno.
Najbolj zanimiva sposobnost je Wonder Effect, ki nekatere stopnje povsem spremeni in iz njih naredi nekaj, kar bi nam pričarale halucinogene gobice. Ne samo, da se prej statične cevi spremenijo v počasi se polzeče črve, odneslo nas bo celo v vesolje ali pa se bo naš nadzorovani lik spremenil v Goombo, kar mu bo spet dalo nove sposobnosti. Spremeni se celo sama perspektiva, tako da Maria in kompanijo nadzorujemo iz navpičnega pogleda in že zdaj je jasno, da nam bo Wonder Effect dal lepo priložnost za ponovno preigravanje nekaterih stopenj.
Super Mario Bros. Wonder bo omogočil tudi sodelovalno igranje, ki ga bomo lahko izvajali lokalno za enim televizorjem ali pa preko internetne povezave. Sodelovalno igranje vam bo dalo nekatere bonuse kot je denimo oživljanje padlih soigralcev, ki so ob utrpeli preveč škode ali pa omahnili v kakšen prepad.
Super Mario Bros. Wonder je videti preprosto zabavno in pravi vrelec svežih idej, ki jih bomo na Nintendo Switchu igrali od 20. oktobra dalje.
MMO igra New World bo konec naslednjega meseca praznovala svoj 2. rojstni dan, Amazon pa se je odločil to obletnico izkoristiti za najavo dodatka Rise of the Angry Earth, ki bo za New World postala tudi prva plačljiva razširitev.
Dodatek je dobil prvi napovednik, ki pa žal ne pokaže igranja ampak samo boginjo Artemis, ki je na nas pošteno jezna, zato je proti nam zarotila samo naravo. Dogajanje se bo tokrat preselilo na južni del Aternuma, ki je bil včasih znan pod imenom First Light, zdaj pa je ta del pokrajine prizadela nekakšna apokalipsa. Iz obličja zemlje so izginili celi zaselki in nikomur ni jasno, kdo točno je zaslužen za njihovo izginotje, seveda pa bomo to skrivnost morali raziskati igralci, ki se bomo pogumno soočili z novo nevarnostjo Beast Lordov, ti pa nam ne bodo samo stregli po življenju, ampak nam bodo omogočili skok na hrbet volkov, levov in konjev, katere bomo lahko končno tudi jezdili.
Napovednik obljublja raziskovanje res barvite okolice, ki bo vsebovala nove nasprotnike, zaklade in novi raid, ki se tule imenuje Expedition, ta pa je rezerviran samo za tiste z najvišjo stopnjo izkušenosti. Tudi ta se bo z dodatkom zvišala, saj bomo lahko zdaj like privedli vse do stopnje 65, vihteti pa bo moč tudi nov tip orožja Flail, ki se mu pri nas strokovno reče bojni mlat.
Rise of the Angry Earth bo tako s sabo prinesel kar nekaj nove vsebine in bo zase zahteval 30 €, novi igralci pa boste lahko kupili prav poseben paket igre New World: Elysian Edition, ki bo stal 70 €. Amazon bo za dodatek kmalu pokazal tudi kakšen bolj konkreten igralni napovednik, saj bo razširitev izšla že 3. oktobra in to skladno z izidom 3. sezone.
Igranje videoiger zna kmalu postati hobi, ki si ga bo privoščila samo elita. Še posebej to velja za konzolne vode, kjer so igre že tako dražje od PC različic, tam pa je treba plačati še dodaten davek v obliki vsakomesečnih naročnin, drugače ti je preprosto vzeta možnost večigralstva in shranjevanja v oblaku.
Sony in Microsoft poskušata te dajatve ublažiti s podeljevanjem iger, ki jih dobite vsak mesec, a ponudba ni vedno privlačna in to še posebej velja za septembrsko ponudbo, ki jo Sony ponuja vsem naročnikom stopnje PlayStation Plus Essential. September s sabo prinaša igre Saints Row, Black Desert – Traveler Edition in Generation Zero, nobena od teh iger pa pri kritikih ni zabeležila res dobrih ocen.
Sony pa je v septembrski najavi iger zraven poskušal še prikrito najaviti novico, da bodo vse stopnje naročnine PlayStation Plus naslednji mesec postale dražje. In v tem primeru ne govorimo samo o kakšnem evru razlike, ampak konkretnem zvišanju cen, zaradi katerih so nekateri igralci že zaželi javno najavljati preklic naročnin ali pa preusmeritev na cenejše stopnje PlayStation Plusa.
Zaenkrat so najavljene cene za letne naročnine, ki so vse po vrsti pošteno dražje. Osnovna stopnja Essential bo dvignila ceno iz 59,99 € na 71,99 €, medtem ko bo Extra iz 99,99 € skočil na 125,99 €. Največja podražitev se bo zgodila na stopnji Premium, ki trenutno stane 119,99 €, po novem pa bo ta cena znašala kar 151,99 €.
Kot vidite so zadeve postale presneto drage, a Sony pravi, da bo letna naročnina še vedno cenejša kot pa v primeru kupovanje naročnine za vsak mesec ali pa tri mesece posebej. Obstoječi letni naročniki boste nove cene zaznali ob naslednjem obnavljanju naročnine, ki se bo zgodil pred ali po 6. novembru. Višje cene 12-mesečnih naročnin bodo v veljavo stopile 6. septembra, tako da imate samo še nekaj dni časa, da izkoristite stare cene in si s tem prihranite vsaj nekaj evrov.
Višanje naročnin je bilo sicer pričakovano, a ne do te mere. To je vsekakor pogumna poteza, saj so se naročniki stopnje Premium že od samega začetka pritoževali nad slabo ponudbo iger znotraj kataloga in tisti, ki so do sedaj kolebali glede odločitve, ali bi še naprej ostali na tej stopnji ali pa bi nemara preklopili na nekaj cenejšega, se bodo zdaj zagotovo odločili v prid stopnje Extra, če ne celo Essential.
Razvijalec Crate Entertainment je v zadnjem letu v zraku zavohal veter sprememb. Po izidu igre Diablo 4 je veliko oči nase preusmeril Path of Exile 2, nakar je temu sledila še najava igre Titan Quest 2. Zdi se, da je žanr akcijskih RPG-jev, ki se vrti okoli pobijanja tisočerih zveri, medtem ko igralci nabirajo višje stopnje in boljšo opremo, znova nenadoma oživel, Crate Entertainment pa vsega tega ni pričakoval. Ekipa namreč te dni ustvarja igro Farthest Frontier, nekakšno preživetveno strategijo, ki sicer na Steamu nosi visoke ocene, a po drugi strani je to razvijalec, ki je leta 2016 spočel odlični akcijski RPG Grim Dawn, ki bi zdaj ob najavi potencialnega nadaljevanja nase privlekel lep delež igralcev.
Crate Entertainment se je zato odločil za drugo najboljšo stvar in sicer je najavil razvoj povsem novega dodatka za sedem let stari Grim Dawn, ki bo nosil ime Fangs of Asterkarn.
Razširitev bo s sabo prinesla zajeten kup nove vsebine. Skočili bomo lahko v povsem novo regijo Asterkarn, kjer bo moč spremljati novo štorijo, poigrali pa se bomo lahko tudi z 10. igralnim razredom Berskerji, ti pa se lahko med igranjem pretvorijo v različne pošasti in živali, medtem ko se bodo v humanoidni obliki zanašali na vihtenje dveh orožij hkrati.
Poleg tega bo Fangs of Asterkarn s sabo prinesel novo višjo težavnost, imenovano Ascendant, nove šefe v že obstoječih regijah, zajeten kup novih temnic, dve novi frakciji in seveda cel kup novih oklepov in orožij. Crate Entertainment bo poskrbel za prenovo že obstoječe vsebine, ki je sestavljena iz osnovne kampanje, dodatka Ashes of Malmouth iz leta 2017 in razširitve Forgotten Gods iz leta 2019. Kdaj bo posodobitev 1.2 postala na voljo še ni znano, se pa bo to zagotovo zgodilo pred izidom dodatka Fangs of Asterkarn, ki ga bomo igrali enkrat v 2024.
Zdi se, da smo v zadnjih letih dobili kar nekaj avtobiografskih filmov glede največjih imen v dirkaškem svetu in sam pravim, da je Hollywood dobrodošel pri delanju novih takšnih izdelkov, saj so bili praktično vsi kvalitetni in vredni ogleda. Letos v kina prihaja nov takšen celovečerec pod imenom Ferrari, ta pa bo pod drobnogled vzel Enzo Ferrarija in njegovo življenjsko potovanje do ustanovitve ene najbolj prepoznavnih in uspešnih avtomobilskih znamk na svetu.
Film bo režiral Michael Mann, v glavni vlogi pa bo nastopal Adam Driver, ki ima dirkaško žilico že v svojem priimku in tip se je očitno specializiral za igranje italijanskih mogotcev, saj smo ga v podobni vlogi gledali znotraj filma Hiša Gucci. Tokrat bo nastopal v malce starejši vlogi, zato so mu lasje posiveli, v kadre pa gleda izjemno resno. Kako tudi ne bi, saj se film dogaja v ključnem obdobju Enzojevega življenja leta 1957, ko se pripravlja na slovito dirko Mille Miglia. Ferrari je sicer takrat bil že dobro uveljavljeno ime dirkaškega sveta, vendar pa se je Enzo še vedno boril s problemi, saj je bil Ferrari takrat udeležen v večji avtomobilski nesreči, ki je zahtevala kar nekaj smrtnih žrtev, Enzo pa je bil zaradi tega celo obtožen umora.
Težave pa ni imel Enzo samo na dirkališču ampak tudi v osebnem življenju. V njegovi karieri je pomembno vlogo igrala njegova žena Laura, ki jo bo tokrat odigrala Penélope Cruz, Enzo pa ni vsega kar je želel dobil doba, zato je tolažbo iskal tudi v objemu svoje ljubimke Line Lardi, to pa bo k življenju poskušala obuditi igralka Shailene Woodley.
Dražilnik pokaže ravno dovolj, da nam vzbudi željo po ogledu in že iz teh kratkih kadrov je jasno, da bo tale stvar zahtevala močne zvočnike, ki jih je najbolje slišati znotraj kinodvorane. Tam bomo film gledali letos in sicer enkrat med decembrskim rajanjem.
Od izida Starfielda nas zdaj loči samo še nekaj dni in logično je, da vsake toliko ven izcurlja neka nova informacija tistega, ki je predčasno pridobil kopijo igre za recenzijo, a se preprosto ni mogel zadržati in na splet poslati nekega posnetka ali slike, ki mu je prinesla vsaj nekaj začasne slave. Enega od teh pogumnežev so nedavno celo aretirali, čeprav je tip počel veliko hujše reči kot pa samo nalaganje prepovedanih posnetkov Starfielda na splet.
Igralci pa so zdaj razburjeni zaradi omejevanja pri raziskovanju planetov, ki naj bi ga Bethesda vgradila v Starfield. Na nekem kitajskem forumu se je najprej prikazala slika, ki kaže igralce pri raziskovanju neznanega planeta, na zaslonu pa se mu je izpisalo opozorilo, da je dosegel mejo tega dela planetoida in da se lahko zdaj obrne nazaj, odpre mapo ali pa se instantno teleportira nazaj na svojo ladjo.
You guys probably already saw this screenshot flying around & people saying "You cant explore planets, bethesda lied!". Guys, There is nothing stopping you from exploring the planet. It just may be a loading screen or you may have to land at the next spot (a short loading or… pic.twitter.com/Qq161IZ9Dl
Da je nekaj na tem je nato razkril še igralni posnetek, ki je bil hitro pobrisan iz YouTuba, a se ga na določeni straneh še vedno da ogledati. V posnetku je prikazan astronavt, ki v pohitrenem videu raziskuje puščavski svet, nakar po samo 10 minutah doseže nevidni zid, ki mu preprečuje nadaljevanje hoje, na zaslonu pa se izpiše enako opozorilo kot v zgornji sliki.
Stvar se morda res zdi kot brezvezno ustvarjanje drame, vendar pa hkrati ponudi zanimiv vpogled v različne percepcije, ki so jih igralci pridobili med oglaševalsko kampanjo igre. Ko je Bethesda sprva najavil igra je obljubila več kot 1.000 različnih planetov, ki jih bo igralec lahko obiskal po mili volji. Vsakemu izkušenemu igralcu je takoj postalo jasno, da ni niti najmanjše možnosti, da bodo vsi vsebovali neke res zapomljive lokacije in morda celo naloge, to pa je nato potrdil tudi sam Todd Howard, ki je v intervjuju povedal, da bo življenje na sebi nosilo samo okoli 10 % planetov. Ostali so tam zato, da je igralcem ponujena možnost raziskovanja in na njih bomo našli samo surovine in kilometre ponavljajoče okolice.
Vendar pa očitno nekaterim igralcem ta svoboda, kjer lahko na enem planetu hodiš ure v eno smer in čeprav vmes ne boš našel skoraj ničesar omembe vrednega, je nekaterim pomembno že zgolj to, da obstaja možnost tosortnega raziskovanja. Ki bo glede na zgornji posnetek najverjetneje res omejena z umetnimi zidovi, kar sicer ljubiteljev RPG-jev, ki večji poudarek dajejo na zgodbo in igralne mehanike ne bo preveč motilo, znajo pa grdo pogledati tisti, ki obožujejo naslove tipa No Man’s Sky. Takšnim je Pete Hines samo teden nazaj na X-u zatrjeval, da bodo lahko po mili volji raziskovali vsak košček izbranega planeta.
Kako točno je s temi stvarmi glede omejevanja svobode bomo izvedeli že kmalu, saj se bodo prve recenzije na spletu pojavile že jutri, 31. avgusta.
Blizzard je nedavno zagnal uradne strežnike za verzijo igre World of Warcraft Hardcore, ta pa se v sami srži igra precej drugače od klasične izkušnje. Namreč ko enkrat umreš na strežniku Hardcore svojega lika ne moreš več oživeti, kar je lep recept za prave igričarske drame ko nekdo podleže po stotinah urah igranja, včasih pa za svojo smrt ni kriv sam.
Sledeča zgodba sicer ne prihaja iz uradnih Hardcore strežnikov, saj se je skupnost na takšni verziji igre zabaval že prej, le da so to počeli preko vtičnika, medtem ko so se za stalno smrt dogovorili vsi sodelujoči – razlika tule je le dejstvo, da je moral igralec nato sam izbrisati lik iz strežnikov, medtem ko na uradnih serverjih za to poskrbi igra sama.
Na takšen način je delovala tudi določena gilda, ki je pridno stopnjevala člane in nabirala opremo, po skoraj letu truda pa so prišli do točke, ko so se spravili v opravljanje Naxx raida. V ta težaven izziv se je spravilo 40 članov ceha, ki je uspešno premagalo več izzivov, nakar so se ustavili pri štirih konjenikih. Tu je bila potrebna izjemna natančnost, saj jih je treba razdeliti na različne konce sobe, saj so skupaj preprosto prevelik zalogaj. Nihče ni tule pričakoval večjih zapletov, a hkrati se igralci niso zavedali, da imajo v svojih vrstah izdajalca, ki je dolge mesece čakal na svojo priložnost. Igralec tinyviolin je zastopal vlogo tanka in ta je nalašč enega od konjenikov privabil direktno do drugih članov raida, čemur je sledila instantna smrt kar 36 igralcev, medtem ko so na koncu pokol preživeli samo štirje srečneži.
Celotna situacija je res unikatna, saj člani ceha te izdaje niti približno niso pričakovali. Igralec tinyviolin je z ekipo namreč preživel res veliko ur, saj so člani skupaj nabirali opremo za izziv v Naxxu, tinyviolin pa je z njimi celo igral druge igre in nikjer ni pokazal kakšnega namena, da bi jih rad zabodel v hrbet.
Vendar pa je ta igralec WoW skupnosti že dolgo znan in to ravno na račun svojega nadlegovanja drugih igralcev, znanega bolj kot “griefing”. Leta 2021 je bil bannan iz igre, saj je naenkrat nadzoroval 16 ločenih računov, igralce pa je izseljeval za denar, drugače so bili podvrženi njegovemu nadlegovanju.
Člani ceha so se sicer zavedali njegove preteklosti, a tinyviolin jim je zagotovil, da se je med tem časom spremenil, skozi večmesečno sodelovanje pa si je pridobil zaupanje drugih, samo zato, da bi na koncu dobil svoje želeno maščevanje. tinyviolin je kasneje spočel intervju in svoja dejanja zagovarjal s tem, da je skozi čas uvidel, da je gilda pokvarjena do obisti in da jo je bilo preprosto treba kaznovati. Svoje maščevanje je tako le dosegel, a morda bi bilo bolje, da bi še malce počakal na uradne strežnike, saj so se člani ceha pritožili in njihove prošnje so bile uslišane, tako da so vsi lahko oživeli svoje like in nadaljevali z igranjem – tokrat seveda brez tinyviolina.
Na uradnih Hardcore strežnikih pa je medtem en igralec prvi dosegel stopnjo 60. Gre za majhnega Twitch streamerja VitochieR1, ki je svojega gnome Frost čarodeja kot prvi na svetu pripeljal do stopnje 60, za ta podvig pa je potreboval 69 ur, 53 minut in 34 sekund.
Sredi naslednjega meseca se bo odvil naš že tretji turnir, ki ga delamo v navezi s trgovino Mimovrste, ki bo tokrat za tekmovanje zopet predstavil novo igro. Na premieri POP-UP-a smo kurili gume v igri Assetto Corsa Competizione ter se ritmično gibali znotraj Beat Saberja, nakar smo na drugem turnirju gledali v mojstrsko prvoosebno streljanje privržencev Valoranta.
Zdaj je prišel na vrsto Fortnite, ki je že dolgo nazaj presegel meje žanra battle royale streljanja in postal nekakšna kulturna ikona, ki je velik del promocije novih iger, filmov in sezon raznih serij. Zaradi tega in njegovih različnih igralnih načinov se v njem zabavajo stari in mladi, ki zaradi možnosti deljenja strežnikov preko različnih platform, kot so Android telefoni, konzole in PC-ji tekmujejo med sabo in se s pomočjo hitro priučljive formule brezskrbno zabavajo.
Čeprav je Fortnite enostaven za igranje, je vseeno zahteven za mojstrovanje in ravno ti igralci vedno iščejo nove turnirje z bogatimi nagradami. Takšnega bomo zdaj ustvarili tudi mi in sicer sredi septembra, ko se bodo odvile kvalifikacije, v teh pa boste lahko tekmovali kar iz svojega doma. Prijave so zdaj že odprte zato pohitite in si rezervirajte svoje mesto med tekmovalci.
Gre za turnir iz igralnega načina Fornite Duos, tako da boste za sodelovanje potrebovali še enega prijatelja, lahko pa si poiščete kakšnega partnerja na našem uradnem Discord kanalu, kjer si boste lahko v sobi #fortnite-duos izmenjavali vprašanja in odgovore ter morda spoznali koga, ki ga boste lahko povabili na sodelovano igranje turnirja. Kvalifikacijski del se bo odvil v načinu Duos Battle Royal Custom Games in za igranje bo obvezna uporaba Discorda, saj nam bo pri izvedbi pomagal Yunite bot, točkovanje pa bo enako kot na uradnih Fortnite tekmovanjih Fortnite Champion Series oziroma FNCS.
Pravila glede tekmovanja si lahko preberete na sledeči povezavi, udeležba spletnega dela kvalifikacij, ki se bodo odvile 17. septembra ob 14.00, pa je povsem brezplačna.
Po kvalifikacijah bomo objavili rezultate, nakar se bo 20 najboljših ekip prebilo v naslednji krog, ta pa se bo 23. septembra ob 11.00 odvil na fizični lokaciji Mimovrste BTC Ljubljana, kjer so se odvili že vsi prejšnji “offline” zaključki. Tako kot prej bo sodelovanje na tem fizičnem dogodku plačljivo in bo znašalo 30 €, tako da bo vsak od udeležencev dvojic moral prispevati 15 €. Prijavnina nam zagotovi, da se ekipe nato res pojavijo na turnirju, denarci pa bodo romali v denarni sklad, ki bo znašal 1.500 € v obliki fizičnih nagrad, čisto vsak od tekmovalcev pa bo domov odnesel vrečico priboljškov, ki bo vsebovala vrednost prijavnine.
Na lokaciji vas bo čakala vsa potrebna oprema, tako da vam ne bo treba s sabo vlačiti PC-ja ali kakšnega titanskega monitorja. Igranje boste izvajali na Lenovo Legion računalnikih in Lenovo monitorjih, ki se bodo osveževali pri 240 Hz. Za periferijo v obliki mišk, tipkovnic in slušalk se priporoča, da poskrbite sami in pač igrate na tistem na čemur ste navajeni, vas bo pa tam čakala tudi periferija podjetja UVI, tako da res nihče ne bo ostal prikrajšan.
Tako, zgoraj so naštete vse tiste najbolj pomembne informacije, za dodatna vprašanja pa vam je vedno na voljo Discord. Oddajte prijavo ter se spravite v trening, med tem časom pa si lahko ogledate ponudbo novega partnerja dogodka Western Digital, ki ta hip na Mimovrste ponuja diske z lepimi popusti. Seznam partnerjev naših dogodkov je vsakič daljši in kdo ve, koga bomo dopisali na našem finalnem dogodku za Counter-Strike 2.
Kot velik oboževalec del režiserja Davida Fincherja vedno dvignem ušesi, ko se približuje čas izida njegovih projektov. Kako tudi ne bi, če pa je tip ustvaril morda moj najljubši film Zodiak in mojstrovine kot so Sedem in Ni je več, hkrati pa je za Netflix spočel odlično serijo Mindhunter in še vedno sem jezen, da ta očitno nikoli ne bo dobila 3. sezone.
Ni pa Fincher zaradi tega prekinil pogodbe z Netflixom, saj za njih zdaj ustvarja nov film imenovan preprosto The Killer. Ta bo ustvarjen po francoski seriji stripov z istim imenom, ki jih je ustvaril Alexis Nolent, zgodba pa govori o profesionalnem najetem morilcu, ki ima za sabo zgodovino uspešnih umorov, a pri eni nalogi gre nekaj narobe, zaradi česar se mora morilec soočiti sam s sabo, hkrati pa se bo zapodil za svojim bivšim delodajalcem.
The Killer je dobil več napovednikov in takoj je razvidno, da sta tako originalni strip kot tudi filmska priredba navdih potegnila iz več različnih virov. Zgodba spominja na neko mešanico dogodkov iz Jason Bourna, medtem ko sam morilec spominja na Agenta 47 iz iger Hitman. Uvodna scena napovednika po drugi strani v spomin instantno prikliče film Profesionalec iz leta 1995, v katerem je Antonio Banderas na podoben način ure in ure potrpežljivo čakal, da se pred merek ostrostrelske puške sprehodi njegova tarča.
The Killer bo v glavno vlogo postavil Michaela Fassbendera, ki je svoj zadnji film X-Men: Dark Phoenix posnel leta 2019, ta pa je bil tako slabo sprejet, da se je tip kar poslovil od igralskih odrov in je raje skočil v svet profesionalnega dirkanja. Tam bi verjetno ostal do danes, a ko te v glavno vlogo vpokliče sam Fincher, potem se ti prioritete spremenijo, zato je vse prerad sprejel ponujeno, saj bo dobro poskrbljeno tudi za scenarij, ki ga je spisal Andrew Kevin Walker, ki je isto nalogo opravil v filmu Klub golih pesti.
Film The Killer bo omejen izid v kinih dobil 28. oktobra, a že 10. novembra ga bomo gledali tudi na Netflixu.
Opisovalci iger iz večjih igričarskih strani se zdaj že en teden zabavajo v preigravanju Starfielda. Med temi srečneži se mi nismo znašli, saj smo za Microsoft še vedno tretjerazredna država, ki igre še vedno preigrava na Commodorjih in se okoli prevaža z Lada Nivami, tako da bomo mi svoj ključ pridobili šele v začetku septembra.
A niso samo kritiki tisti, ki so se predčasno dokopali do zgodnje kopije igre. Tako igralci, kot tudi sam založnik Bethesda so bili pošteno presenečeni, ko se je prejšnji teden na spletu pojavil igralni posnetek nekoga, ki se očitno požvižga na podpisane NDA pogodbe. Igralni posnetek je bil dolg kar 45 minut in Bethesda ga je urno začela brisati iz interneta in čeprav ga zdaj bolj težko najdemo, še vedno ni bil povsem pobrisan iz obličja spleta.
Seveda je založnik želel tipa tudi čim prej izslediti, a ta se v bistvu ni preveč skrival. V bistvu je želel izkoristiti svojo nenadno popularnost, zato se je pod imenom memphian94 začel pojavljati na družabnih omrežjih in govoriti o svojih izkušnjah z igro. Skupnosti se je celo malce priljubil z izjavo: Todd, brez zamere, ampak to je res dobra igra”, vendar pa se je skozi dneve izkazalo, da tip ni tako nedolžen kot se je zdelo na prvi pogled.
The person who leaked the Starfield gameplay on YouTube has uploaded a response video. “Todd, no offense man, that’s a good game.” 😂 #Starfield#Xboxpic.twitter.com/EuwxOhC7BJ
Memphian94, s pravim imenom Darin Tyrone Harris, namreč ni noben igričarski kritik, ampak nekdo, ki mu je iz nekega skladišča uspelo ukrasti cel kup iger, nakar jih je prodajal na omrežju Mercari. Prodajal ni samo Starfielda in to po ceni 200 $ za kos, ampak tudi druge igre in opremo kot so SSD diski in GoPro kamere. A najbolj dobičkonosen mu je bil zagotovo Starfield, ki so ga nekateri celo kupovali po tako napihnjenih cenah, saj so lahko tako začeli z bolj zgodnjim igranjem, Darin pa se je celo snemal, ko je zadeve pakiral v kuverte in jih razpošiljal preko FedEx-a.
No, policiji ni bilo treba dolgo, da so tipa izsledili in 24. avgusta je bil že aretiran. Darin je imel pri sebi kar nekaj prepovedane robe, saj so pri njemu našli tudi zaloge marihuane ter kar 67 kopij igre Starfield – ena od njih je bila že v kuverti in je bila pripravljena na razpošiljanje.
Darin se zagovarja, da kopij igre ni ukradel ampak jih kupil od nekoga drugega, trenutno pa je na prostosti, saj je plačal varščino v višini 10.000 $, že 28. avgusta pa bo moral zopet stopiti pred sodnika.
Da se namerava podjetje Legion prav tako udobno namestiti na trg ročnih prenosnih konzol, ki so v bistvu miniaturni PC-ji, smo že pisali. Takrat smo večino informacij dobili iz strani Windows Report, ta ista spletna stran pa ima očitno zelo dobre vire in nekoga, ki je blizu razvoja naprave, saj so zdaj v roke dobili večji dokument, ki vsebuje cel kup informacij glede strojnih specifikacij, prvič pa je bila razodeta tudi cena.
Legion Go, ki bo vizualno dokaj podoben tekmecema Steam Decku in ROG Allyju naj bi vseboval tudi odstranljiva kontrolerja, to funkcijo pa si je sposodil od Nintendo Switcha. Napravo bo poganjal operacijski sistem Windows 11, ki bo vseboval tudi 3-mesečno naročnino na Microsoftov servis Game Pass Ultimate.
Znotraj ohišja se naj bi nahajale najbolj impresivne specifikacije na trenutnem trgu prenosnih konzol, saj bo igre poganjal procesor AMD Ryzen Z1 Extreme, 16 GB LPDDR5X pomnilnika, medtem ko bomo na področju shranjevanja podatkov lahko izbirali med NVMe M.2 pogoni, kapacitete od 256 GB pa vse do 1 TB.
Tudi zaslon bo večji od konkurence, saj bomo gledali v 8,8 QHD+ palčni ekran, ki bo znal izdaviti ločljivost 2560 x 1600 in se bo osveževal pri 144 Hz. Steam, Deck in ROG Ally vsebujeta zgolj zaslon premera 7 palcev, tako da bo Legion Go proti njima pravi titan, a vprašanje ostaja, kako bo vse to prenesla baterija in kakšna bo vzdržljivost le te.
A Lenovo se ni ustavil samo pri ustvarjanju prenosnega PC-ja, saj bomo tega lahko uporabljali v navezi z AR očali Lenovo Legion Glasses, ki bodo vsebovala OLED zaslončke, ti pa bodo na vsako oko znali izgotoviti ločljivost 1920 x 1080, osveževanje pa bo omejeno na nekam ubogih 60 Hz. Zdaj imajo tisti odstranljivi kontrolerji malce več smisla, saj bomo na ta način te izrabili v tudi v AR okolici, kar je v bistvu presenetljivo dobro ideja – če bo le funkcionirala, tako kot mora. Malce skrbi povzroča že dejstvo, da AR očala ne bodo brezžična ampak jih bo treba uporabljati skupaj s kablom.
Lenovo naj bi obe napravi uradno predstavil 1. septembra in jih nato v prodajo poslal že enkrat oktobra. Cena Legion Go-ja naj bi znašala 799 €, očala Lenovo Legion Glasses pa se bodo prodajal posebej in sicer po ceni 499 €.
