Igra Bulletstorm se je prvič pojavila leta 2011 in bil je to dokaj zabaven naslov. Skupaj ga je spravil poljski razvijalec People Can Fly, ki ga danes poznamo po igri Outsiders, leta nazaj pa so se najprej proslavili z zabavno streljanko Painkiller, Bulletstorm pa je bil njihov naslednji večji naslov. Ta prvoosebna streljanka je v enem paketu združevala dobro streljanje, nekaj začinjenega humorja in posebnost v obliki energetskega biča, ki je stvari ali pa sovražnike potegnil bližje h nam, ubožca pa smo nato lahko brcnili v bližnje prepade ali pa jih nataknili na kakšno bodičasto past.
Kljub zabavnosti se Bulletstorm ni dobro prodal, zato od nadaljevanja ni bilo nič, je pa leta 2017 Gearbox poskušal zadevo obuditi preko predelave Full Clip Edition, a tudi ta se očitno ni tako dobro prodal, saj še vedno nismo dobili drugega dela.
Šest let kasneje je nastopil ponoven čas za obuditev, saj smo na včerajšnji predstavitvi Meta iger ugledali povsem nov vnos v franšizo, imenovan preprosto Bulletstorm VR. People Can Fly je stopil v partnerstvo z izkušenim VR studiem Incuvo, ta pa se specializira za prenos že obstoječih franšiz v VR okolico – v preteklosti so na ta način preselili igre Layers of Fear, Blair Witch in Green Hell.
A tisto so bili bolj umerjeni naslovi, medtem ko bo Bulletstorm VR glede na prvi napovednik vse stavil na akcijo. Zopet bomo nastopili v vlogi Graysona Hunta, ki je strmoglavil na zapuščeni planet Stygia, tam pa ga čaka različna favna in flora, oboje pa bo proti njemu sovražno nastrojeno. Zagrabili bomo za različna orožja in se podali v radostno destrukcijo, med sovragi pa bomo našli vsaj enega titanskega šefa.
Energijski bič se ne poslavlja in zopet ga bomo lahko izrabili za cel kup naprednih potez, preko katerih se bomo bojevali bolj učinkovito, preko njega pa bomo lahko prečkali marsikakšno oviro.
Bulletstorm VR prihaja enkrat letos, igrali pa ga bomo lahko na napravah Meta Quest 2 in 3 ter tudi PS VR2.
Oboževalci vampirske franšize Vampire: The Masquerade ste v preteklih letih sicer dobili nekaj novih naslovov, a vse to so bile v bistvu vizualne novele, skupaj z eno avanturo, ki pa nas ni ravno odpihnila. Tista prava zadeva na katero vsi čakamo nosi naslov Bloodlines 2, a zaradi nesrečnih zmešnjav sredi razvoja je status projekta zaenkrat neznan in zna preteči še mnogo let, preden se bo igra pojavila med nami – seveda če do sedaj ni bila že po tihem preklicana.
Vampire: The Masquerade – Justice bo poskušal medtem zapolniti praznino in glede na prvi napovednik je bilo v stvar vloženega nekaj proračuna. Tole je VR naslov, ki ga bomo igrali preko očal Meta Quest 2 in 3, skočil pa bo tudi na konzolna VR očala PS VR2.
V igri bomo zavzeli vlogo vampirja Justina iz klana Banu Haquim, ki ima pred sabo pomembno nalogo. Nekdo mu je namreč ubil gospodarja, nakar je iz New Yorka pobegnil v Benetke, mi pa smo se odpravili po njegovi sledi. Temačno mesto Benetk bo tako postalo naše novo lovišče in kot gibčni vampir bomo skakali med strehami, se izogibali vodnim kanalom, vmes pa bo ves čas treba upoštevati pravila maškarade, ki pravi, da lahko sesamo kri civilistom, a nas pri temu ne smejo opaziti.
Justice nosi zanimivo vizualno podobo, ki kar konkretno spomni na trojico naslovov iz franšize Dishonored. Tudi igranje je podobno, saj bomo lahko med hitrim šviganjem po stopnjah sovrage lahko napadali iz vseh strani, največ pa bo štelo prikrito smukanje.
Vampire: The Masquerade – Justice izide pozno v 2023, več pa bo znanega, ko bo igra bližje k izidu.
Da očala Meta Quest 3 obstajajo je morda ena najslabših varovanih skrivnosti znotraj VR industrije, saj nas je celo Zuckerberg dražil z njimi, le da je sam izdelek zakrival in cenzuriral kot kakšna mlada mamica pazi na slike svojega pomladka na družabnih omrežjih.
A včeraj je Meta vendarle spočela uradno predstavitev preko minuto dolgega napovednika, ki Quest 3 pokažejo v vsem svojem sijaju.
Vizualno zadeva ostaja podobna svojemu predhodniku, saj bo tudi Quest 3 na voljo samo v beli barvi in bo na sebi zopet nosil tisti trapasti trak, ki se lahko čisto prehitro raztrga, medtem ko je konkurenca že preklopila na bolj kakovostna plastična držala, ki so tudi lažje nastavljiva.
Meta Quest 3 bo na sebi vseboval trojico kamer, ki jih najdemo na sprednji strani in kar pošteno izstopajo v primerjavi s kamerami na predhodniku, ki smo jih našli na robovih naprave. A večje kamere bodo s sabo prinesle polno prepustnost barv, tako da bo Quest 3 izjemno pripraven tako za VR kot tudi za AR izkušnje.
Zahvaljujoč novih tehnologiji “pancake” leč bodo nova očala za 40 % tanjša od predhodnika, Meta pa je notri vgradila novo Snapdragon čipovje, ki bo prineslo boljšo ločljivost, skupaj z dvakrat boljšo grafično optimizacijo. Kaj vse to pomeni še ne vemo, saj Meta ni najavila prav nobenih omembe vrednih specifikacij, tako da bo na te stvari treba počakati.
Tehnologija Meta Reality nam bo omogočala lažja navigacijo po prostoru, saj bodo kamere lahko prepoznale ovire in prostore mapirale tako, da bomo vedno vedeli kam stopiti, pa čeprav bomo čez oči še vedno imeli poveznjeno napravo.
Prenovo so doživeli tudi kontrolerji, ki so izgubili tisti značilni lok in se bodo zdaj čutili kot resničen podaljšek naše roke. Meta je noter vgradila tudi napredne učinke tresenja, ki nam bodo pričarali bolj verodostojne igričarske izkušnje, te pa bomo lahko črpali iz bogate knjižnice naslovov. Dobra novica je tudi združljivost s prejšnjo generacijo iger, tako da bo vaš katalog Quest 2 iger brez problema deloval tudi na napravi Quest 3.
Kontrolerje bomo lahko tudi pustili ob strani, saj bomo lahko svetove in aplikacije nadzorovali samo preko dlani in gest, žal pa se zdi, da naprava ne bo vsebovala tehnologije sledenja oči, kar je ena od glavnih prednosti nedavnega PlayStation sistema PS VR2.
Meta Quest 3 bo stal 499 $, ti dolarji pa za nas nimajo neke prave veze, saj ne upoštevajo davka, Meta pa še vedno svojih VR naprav uradno v Sloveniji ne prodaja, zaradi česar lahko v Sloveniji pričakujete ceno okoli 700 €. Meta bo 4. junija znižala cene Questa 2: 128 GB verzija bo padla na 299 $, 256 GB pa na 349 $. Spet te cene so pri nas čisto drugačne in najbolj ugodno in aktualno ponudbo v Sloveniji najdete tule.
Meta Quest 3 izide jeseni, zato se tale najava zdi nekam hitra, a bržkone je Meta želela prehiteti Apple, ki bo svoj pionirski VR projekt razkril na svoji konferenci Worldwide Developers Conference, ta pa se bo pripetila že 5. junija.
Torrent svet bo kmalu zabeležil še en boleč udarec, saj se po letih delovanja poslavlja popularna spletna stran RARGB. Zaživela je leta 2008 in zaradi svojega preprostega vmesnika ter dobre moderacije vsebine hitro začela pridobivati mase uporabnikov, kar je sčasoma naneslo na milijone mesečnih obiskovalcev. Stran je sčasoma postala tako popularna, da je začela izdajati tudi svoje piratske verzije filmov, ki so ob sebi nosile kratico RARGB, te inačice pa so veljale za zelo kvalitetne.
Po 15 letih uspešnega delovanja pa je osebje na spletni strani zapisalo sporočilo, da je čas za slovo. Razlogov za ugašanje spletne strani je veliko, a presenetljivo osebje med njih ne prišteva kakšne težave z zakonom. Vzdrževanje spletne strani je padlo v težave že nekako tri leta nazaj, ko je svet objela pandemija novega koronavirusa, zaradi posledic te bolezni pa je umrl en ključen član osebja.
Težave se s tem še niso zaključile, saj se je zatem pojavila vojna med Rusijo in Ukrajino, osebje RARGB-ja pa pravi, da imajo v svojih vrstah člane, ki se bojujejo na obeh straneh konflikta. Potem je tu še inflacija, zaradi česar so narasle tudi cene vzdrževanja strežnikov in elektrike, vse to pa je privedlo do skupne odločitve, da stran preneha z obratovanjem.
Osebje se sicer ni izjasnilo, kdaj točno bodo strežniki izključeni in stran trenutno še vedno obratuje.
Piratski svet bo izgubil eno od večjih destinacij, seveda pa alternativ ne bo kmalu zmanjkalo. V bistvu je preteklo kar nekaj vode, odkar so pod rušo šle večje torrent strani: največji pretresi na tem področju so se zgodili med letoma 2015 in 2016, ko so izginile popularne strani KickassTorrents, ExtraTorrent in Torrentz, ločeno pa se je letos poslovil gostitelj datotek ZippyShare, ki je bil prav tako znan po držanju piratske vsebine.
Nekateri najstniški heroji se ne postarajo dobro in to velja za vse tiste, ki smo v mladosti spremljali serijo Oh, ta sedemdeseta, ki je vsebovala superiorno zasedbo igralcev, med katerimi se je našel tudi Danny Masterson v vlogi Stevena Hydea.
Serija je bila ob začetku drugega tisočletja na vrhuncu svoje popularnosti, žal pa je ravno takrat Danny počel tudi resne grdobije, ki so dolgo ostale skrite pred javnostjo. Po dveh desetletjih pa znajo žrtve vendarle dobiti nekaj pravice, saj je bil Danny včeraj pravnomočno obsojen za dve posilstvi, zaradi česar bo šel za zapahe, grozi pa mu do 30 let zaporne kazni.
Prve obtožbe proti igralcu so se pojavile leta 2017, ko je bilo gibanje MeToo na vrhuncu svoje aktivnosti. Masterson je obtožbe takoj zanikal, vendar mu to v Hollywoodu ni preveč pomagalo, zaradi česar je bil hitro odsekan od vseh projektov – najbolj ga je pri tem prizadel Netflix, ki ga je odrezal od serije The Ranch, kjer je skupaj s svojim starim prijateljem Ashtonom Kutcherjem igral glavni vlogi.
Od takrat je vse nekako potihnilo, nakar decembra lani porota ni mogla doseči dogovora, tožilci pa so se nato odločili za ponovno sojenje, v katerem je sodnik dovolil predstavitev novih dokazov. To je bilo dovolj, da je porota igralca spoznala za krivega za dve od treh posilstev, medtem ko se je pri tretjem primeru razmerje ustavilo pri 8 za nedolžnega in 4 za krivega.
Pri sojenju se je veliko vrtelo tudi okoli scientološka cerkev, čigar Masterson je pripadnik že več kot dve desetletji in naj bi igralca že dolgo ščitila. Vse tri žrtve so bile pripadnice te iste cerkve in so te seksualne napade najprej prijavile vodilnim znotraj cerkve, ti pa so jim povedali, da so si za to same krive in da jim odsvetujejo obisk policije. Eni so celo ponudili 400.000 dolarjev v zameno za njen molk, zraven pa so ji še zagrozili, da jo bodo v primeru javnih obtožb brcnili iz cerkve.
Žrtve so na sodišču opisale same napade, ki so naravnost grozljivi. Spletna stran Los Angeles Times je dobro popisala nekatere njihove izkušnje, tem pa je bilo skupno to, da so pred posilstvom bile omamljene z drogami, ki naj bi jih Masterson zamešal v njihove pijače. V enem primeru naj bi Danny žrtvi celo prislonil pištolo na glavo in jo zraven dušil s povštrom, igralec pa je vse te obtožbe zanikal, a na nobenemu od sojenj ni pričal.
To je drugo večje dogajanje glede slavnih in njihovega obiska zaporniških celic. Včeraj se je zaključila tudi dolgoletna saga prevarantske podjetnice Elizabeth Holmes, ki je preko propadlega podjetja Theranos prevarala cel kup premožnih ljudi. Po njeni zgodbi je vila posneta tudi serija The Dropout, Elizabeth pa je včeraj začela služenje svoje 11-letne zaporne kazni.
Streljačina Six Days in Fallujah je v nastajanju že več kot 10 let, saj je prvi idejo za njo dobil založnik Konami, a ko je ta najavil projekt, je bil brž deležen hudih kritik, zaradi česar se je tudi odpovedal razvoju tega naslova. Razlog je tema igre, ki se tiče ameriške vojne v Iraku – specifično gre tule za nekje 6-tedensko vojno iz leta 2004, ki na Wikipediji nosi ime Second Battle of Fallujah, Američani pa so ta spopad označili za drugi najhujši ulični spopad v svoji vojaški zgodovini, ki ga je premagala samo bitka v Vietnamu.
Bilo je to nekaj krvavih tednov, ki je vzelo veliko življenj – ne samo vojakov ampak tudi civilistov, saj naj bi med temi bitkami umrlo vsaj 800 civilistov. Američani se tako tega obdobja ne spominjajo radi, zaradi česar je bila takrat igra tudi bila deležna tako ostrih kritik.
Od takrat pa je minilo že skoraj 20 let in razvijalec Highwire Games ter založnik Victura sta se zdaj opogumila, zopet poprijela za tole licenco in tako že nekaj časa nastaja sodelovalna štiričlanska prvoosebna streljačina, ki je včeraj dobila nov napovednik.
V njem lahko vidimo nekaj vojaških veteranov, ki so se dejansko streljali po ulicah mesta, v videu pa obujajo spomine, v katerih so praktično vsak dan pričakovali smrt. Igra bo poskušala poustvariti to izjemno napetost, zaradi katere je bilo vsako odpiranje vrat morebitna smrtna obsodba in za preživetje si se lahko zanesel samo nase in na svoje soborce.
Igra bo poskušala to nepredvidljivost poustvariti preko ustvarjanja map, ki bodo vsakič generirane naključno, tako da bo vsaka izkušnja in smrt prišla nepričakovano. Grafično je zadeva sicer videti nekam zastarano, vendar se zna podoba popraviti tekom razvoja, saj bo igra sprva izšla v sistemu Early Access.
In izid se bo zgodil presenetljivo hitro, saj se bo igranje na Steamu pričelo že 22. junija. Cena zaenkrat še ni znana, razvijalec Highwire Games pa je obljubil reden priliv dodatne vsebine.
Na spletu se je pojavil posnetek 18-letnega Camerona Robbinsa, ki je zaradi svoje nravi postal instantno viralen in je samo na Twitterju zabeležil več kot 30 milijonov ogledov, pa čeprav je bil objavljen šele včeraj. Video sicer ne pokaže nobene krvi, a glede na dejstvo, da so tole zelo verjetno zadnji kadri še živečega Camerona, je gledanje hudo neprijetno.
Footage shows Cameron Robbins, 18, who jumped off a cruise ship in the Bahamas as a dare on Wednesday 5/24/23. He has still not been found and the search has been suspended. pic.twitter.com/q8u1ic74H2
Cameron Robbins je samo nekaj dni nazaj zaključil srednjo šolo, nakar se je s sošolci odpravil na križarjenje blizu otoka Athol. Ni dvoma, da je na ladji kmalu nastala prava fešta, kjer je kdo spil kakšen kozarček alkohola, sredi nočne plovbe pa je nekdo Cameronu postavil izziv, da naj skoči v morje in okoli malce zaplava.
Najstniška neumnost in dodatek alkohola sta pri Cameronu sprožila željo po temu, da se pred sošolci dokaže, zato je skočil preko palube v morje, s tem pa si je naložil smrtno obsodbo.
Ladja je namreč takrat bila sredi aktivne plovbe in očitno ni nikomur padlo na pamet, da se takšno večje plovilo ne more kar instantno zaustaviti kot avto sredi ceste, ampak za zaustavljanje potrebuje nekaj sto metrov. To dejstvo je hitro postalo jasno tudi vsem navzočim in tudi Cameron je verjetno v nekaj sekundah spoznal svojo kruto napako. Na posnetku ga vidimo malce plavati in nekdo mu je pred tem celo vrgel rešilni obroč, vendar pa je bil ta predaleč, Cameron pa je nato izginil v temo, s tem pa se je na ladji smejanje hitro obrnilo v paniko.
Ladja se je kasneje sicer ustavila in ga iskala, a brez uspeha, nakar se je aktivirala tudi ameriška obalna straža, a tudi ta pri večdnevnem iskanju ni našla ničesar. Iskanje je bilo zdaj preklicano, kar pomeni, da je Cameron zdaj za njih domnevno mrtev.
Zadeva je naravnost srhljiva, še posebej če si v mislih predstavljamo Cameronove zadnje trenutke, ko začne luč ladje izginjati v temi, ti pa obstaneš sam sredi ocena, vpliv alkohola pa izginja in v telesu začne vladati panika. Spletni detektivi so na posnetku videli plavut morskega psa, a video je bolj slabe ločljivosti in tista plavut je bila najbrž samo val, resnice glede Camerona bržkone ne bomo nikoli izvedeli.
V zadnjih mesecih so se pojavile govorice, da naj bi Sony zelo kmalu za PC pripravil novo predelavo ene od svojih ekskluziv, zato so se igralci brž začeli spraševati, kdo je naslednji kandidat, ki ga bodo po vseh teh letih končno lahko izkusili tudi računalničarji.
Kandidata sta bila v bistvu samo dva: Demon’s Souls ali pa Ratchet & Clank: Rift Apart. Sony je včeraj razkril, da bo predelavo doživela slednja igra, tako da bomo za celoten katalog iger razvijalca FromSoftware morali še malce potrpeti – no, morda ne čisto celega, saj za Bloodborne obstaja bolj malo šans za takšno predelavo.
A tudi igre Ratchet & Clank: Rift Apart ne bomo zavrgli, saj je ta serija iger od vedno bila zavezana samo konzolam PlayStation, zdaj pa bo prvič uradno doživela prehod na PC. Rift Apart nas je leta 2021 navdušil in to še vedno ostaja ena od tistih iger, ki najbolj nazorno pokaže moč konzole PlayStation 5. Grafična podoba je mestoma prav neverjetna, animacije so odlične, prehodi med dvema različnima dimenzija pa so instantni, kar gre na račun izjemno hitrega diska znotraj konzole PlayStation 5. Ob igranju smo resnično dobili občutek, da gledamo v neko Pixarjevo risanko, le da je ta tukaj podprta z zabavnimi igralnimi vložki, ena od posebnosti pa so bili tudi podnapisi, ki so podpirali hrvaški jezik.
Vse to bomo dobili tudi na PC-ju, za predelavo pa bo poskrbel veteranski studio Nixxes Software, ki mu bo pomagal tudi originalni ustvarjalec Insomniac Games, ki je očitno eden od Sonyjevih najbolj pridnih studiev: poleg te predelave istočasno delajo še na igrah Spider-Man 2 in Wolverine.
PC igralci se lahko veselite odklenjene meje sličic na sekundo in podpore za cel kup ločljivosti, ki bodo upoštevale ultra široke monitorje, razmerij 21:9, 32:9 in celo 48:9. Tu je še ray tracing in podpora za tehnologije DLSS 3, FSR 2 in XeSS, celotno igranje pa bomo lahko spočeli skozi navezo miške in tipkovnice. Seveda se bomo najbolj fajn imeli pri igranju s kontrolerjem in če bomo na PC priklopili DualSense bomo lahko uživali v vseh naprednih učinkih tresenja, ki bodo identični izkušnji iz konzole PS5.
Ratchet & Clank: Rift Apart izide 26. julija, prednaročila pa so na voljo znotraj trgovin Steam in Epic Games.
Morda pisanje novic o 20 let stari igri Gothic 2 za tako majhen trg kot je Slovenija nima posebnega smisla, še posebej zaradi dejstva, da franšiza Gothic naslovov nikoli ni bila prava prodajna uspešnica. A po drugi strani je mod Chronicles of Archolos: Myrtana dokazal, da imajo starošolski igralci za te evropske RPG-je v sebi še veliko ljubezni in mod si je zaradi tega prislužil prestižno lovoriko najboljše modifikacije zadnjih desetih let, s tem pa je premagal izdelke iz močno bolj popularnih iger tipa The Elder Scrolls Morrowind in Skyrim.
Archolos pa ni edini mod, ki ga je skupnost v vseh teh letih razvila za igri Gothic 1 in 2. Po obsežnosti ga namreč prekaša Returning, ki prihaja iz ruskih koncev in je še vedno v aktivnem razvoju. Po izvirniku je nastala nova verzija moda Returning 2.0, nakar se je iz te podlage razvilo še nekaj dodatnih vej. Trenutno najbolj popularna verzija je Returning New Balance, ki uravnoteži igralne vidike originala in celo doda nekaj nove vsebine.
In stvar je naravnost titanska. Za razliko od prej omenjenega Archolosa, Returning ni povsem sveža izkušnja, ampak v bistvu nekakšna predelava originalne kampanje. Začetek je tako skoraj isti: naš junak se zbudi znotraj stolpa čarovnika Xardasa, a že takoj opazimo spremembe, saj nas pričaka nov dialog, ki je sicer zvočno na voljo samo v ruščini, bolj kot pa raziskujemo, večje razlike in novosti opazimo. Ko končno dosežemo mesto Khorinis opazimo, da se nihče noče z nami pogovarjati, zato je treba najprej stopiti v revno sosesko in tam opraviti cel kup nalog in šele nato lahko postanemo vajenci pri srednjem sloju mesta.
To je samo en od primerov vsebine, ki jo prinese Returning, a s tem smo samo popraskali površje. Kasneje namreč naletimo na povsem nove pokrajine, igra pa celo dobi povsem novo poglavje, ki razširi nekam hiter konec drugega dela. Zato ni presenetljivo, da vam bo eno igranje kampanje odgriznilo 180 ur igralnega časa, medtem ko smo Gothic 2 osnovno kampanjo obrnili v nekje 40 urah.
Returning je bil dolgo dostopen samo ruskemu, poljskemu in nemškemu trgu, medtem ko se je angleško govoreči svet moral zadovoljiti s prevodom, ki je bil zasnovan na Google prevajalniku. Ta je bil do določene mere razumljiv, a določeni deli so bili prevedeni povsem napačno, kar je razreševanje določenih nalog naredilo praktično nemogoče.
Nekdo pa se je dejansko lotil lastnoročnega popravljanja celotnega teksta, kar je titanska naloga in je zahtevala 3 mesece neprestanega dela. Skupno gledano je bilo popravljenih več kot 103k vrstic dialoga in zadeva je zdaj končno postala igralna tudi za angleško govoreči svet. Prevod vas čaka tule, še pred tem pa bo treba seveda namestiti kopijo igre Gothic 2 ter mod New Balance – povezave za tega lahko najdete na sledeči povezavi.
Založnik Konami se ne ubada preveč z raznimi marketinškimi triki, ki zaobjemajo stvari kot so lastne spočete govorice, predčasno spuščene dražilnike in najemanje vplivnežev, ki bi nato preko družabnih omrežij puščali kriptična sporočila. Vse to bi nato ustvarjalo pričakovanja za uradno razkritje igre, ki bi nato požela milijone ogledov in hitra prednaročila same igre kot tudi njene sezonske prepustnice.
Konami je pač Konami, ki konference najavi kak dan prej ali pa sploh ne. Tako so na naključen torek izdali prvi napovednik za igro Silent Hill Ascension, čeprav dobro vedo, da so ljudje hudo lačni kakršnihkoli novic glede franšize Silent Hill, ki je na mrzlem že čisto predolgo.
Ascension je bolj posebne sorte naslov, ki mu je malce težko nadeti naslov igra. Igra je bila prvič najavljena lani kot partnerski produkt razvijalcev Genvid Entertainment in Bad Robot Games – slednjega ima v lasti dobro znani režiser JJ Abrams. Napovednik pokaže vrsto različnih oseb po celem svetu, ki jih nadlegujejo srhljive pošasti Silent Hilla, premisa igranja pa se bo vrtela okoli krivde, ki se jo lahko nalezeš kot bolezni in jo znaš prenesti tudi na svoj pomladek.
Vendar pa v Ascension ne bomo raziskovali kakšnega temnega mesteca preko tretjeosebne perspektive, saj bo tole neke sorte interaktivna vizualna novela, v kateri bodo o razpletu dogodkov in usodi oseb odločali igralci po celem svetu. Kako točno se bo zadeva igrala še ni čisto jasno, a zdi se, da bo tole nekakšna verzija igranja Twitch Plays.
Genvid je eno takšno igro v preteklosti že izdal in sicer je bil ta naslov The Walking Dead: Last Mile, ki smo ga lahni lahko igrali samo preko Facebooka, gledalci pa so tam igrali mini igrice, preko katerih so nabirali točke, te pa so nato lahko uporabili za delanje večjih odločitev. Posebnost te igre je bilo dejstvo, da je bil tole dogodek v živo in ko je enkrat minil se ga nisi mogel več udeležiti. Bo šel tudi Ascension po tej poti in ga bomo lahko doživeli samo enkrat?
To bi bila škoda, saj je bilo v zadevo očitno vloženega kar nekaj proračuna. Grafično zadeva ni videti slabo in res nas zanima, kakšen greh pooseblja tista ogromna hodeča kreatura, ki razmetava vse pred sabo.
Silent Hill Ascension izide enkrat letos, a zaenkrat še ni znano, na katerih platformah bomo zadevo preigravali.
Odkar je ChatGPT z nami spregovoril prvi stavek je postalo jasno, da bo umetna inteligenca predrla vse pore naših vsakdanjih navad. Temu se ne bodo izognile niti igre in čeprav bo zadeva nedvomno igrala veliko vlogo v svetu moddanja, je morda malce manj dobrodošel njen prehod v svet visokoproračunskih iger. Umetna inteligenca bo namreč olajšala delo, a zaradi nje bo službo izgubilo cel kup talentiranih piscev, oblikovalcev stopenj in grafičnih artistov, slabo pa jo bodo odnesli tudi tisti, ki se ukvarjajo s 3D modeliranjem in izdelovanjem animacij.
To niso samo zle napovedi nekih teoretikov zarot ampak kruta resničnost, podjetje NVIDIA pa je na nedavni predstavitvi pokazala, kako bo takšna prihodnost delovala kaj kmalu. Platforma ACE for Games bo namreč delovala na podlagi umetne inteligence, ta pa bo znala prikazati realistične NPC-je, ki se bodo z nami pogovarjali, umetna inteligenca pa ne bo samo poskrbela za unikatno spisane dialoge, ampak tudi za zvočno oponašanje in izrisovanje animacij obrazov.
ACE je še v zgodnji fazi, a iz zgodnjega primera je zadeva že zdaj presneto impresivna. NVIDIA je za prikaz nove tehnologije skupaj spravila demo, ta pa je močno podoben nečemu, kar bi videli znotraj igre Cyberpunk 2077. Demo je bil ustvarjen znotraj pogona Unreal Engine 5, vidimo pa lahko NPC-ja z imenom Jin, ki mu lahko zastavljamo naključna vprašanja, on pa nam na njih poda svoje unikatne odgovore. Nič od tega ni skriptirano, tako da v praksi to pomeni, da bo vsak igralec iz tega srečanja potegnil svojo izkušnjo, kar je za igričarsko industrijo dobesedna revolucija. Preko tega bomo dejansko lahko ven dobili prave, živeče svetove, ki bodo lahko vedno dostavili povsem svežo in unikatno vsebino.
ACE sicer ni popoln. Jinova intonacija glasu je sicer impresivna, a se ne more kosati s profesionalnimi glasovnimi igralci, nakar igralcu izda neko nalogo, ki se sliši kot neko brezvezno odstranjevanje tarč. A kot rečeno: tole so samo začetki, ki bodo samo leto kasneje že čisto drugačni, saj se umetna inteligenca vsak dan nauči nekaj novega.
Vprašanje tudi ostaja, kako bo zadeva delovala v praksi. Se bo za igranje treba povezovati na oblačne storitve in takšnih iger zaradi tega ne bo mogoče igrati brez internetne povezave? NVIDIA se pri tem ni preveč razgovorila, a je poudarila, da je platforma narejena tako, da izniči zamik pri odgovarjanju na naša vprašanja. Vsak, ki je kdaj prste namočil v pogovarjanje s ChatGPT-jem vam zna povedati, da za vsak odgovor umetna pamet potrebuje nekaj sekund premlevanja podatkov, medtem ko pri zgornjem primeru tega ne vidimo, zaradi česar pogovor teče veliko bolj tekoče.
ACE je vsekakor videti impresiven in je sestavljen iz več modulov. Eden od teh, Audio2Face, skrbi za verno oblikovanje animacij obraza med govorom, prvi igri, ki bosta to tehnologijo izrabili pa bosta S.T.A.L.K.E.R. 2: Heart of Chornobyl in Fallen Leaf.
Studio Bungie je dandanes poznan po dvojcu iger Destiny, zadnja sveža igra pa je bila Destiny 2, ki je izšla leta 2017, ta pa preko dodatkov, sezonskih prepustnic in mikrotransakcij prinaša tako velike denarce, da jim v bistvu sploh ni bilo treba delati na kakšnih res novih projektih.
Temu pa ni bilo vedno tako, saj se je Bungie rodil leta 1990 in od takrat je spočel kar nekaj različnih naslovov. Seveda se vsi spomnimo njihovih izdelkov izpod založnika Microsofta, saj so takrat spočeli legendarno serijo iger Halo, še pred tem, natančneje decembra 1994 pa so za računalnike Macintosh splavili svojo drugo prvoosebno streljanko imenovano Marathon.
Bila je to starošolska streljanka, ki si je veliko elementov sposodila od igre Doom, dogajala pa se je v prihodnostim kjer je bila človeštvu naložena naloga potovanja v ozvezdje Tau Ceti in tam vzpostaviti novo kolonijo. Seveda se vmes nekaj zalomi, saj nas napadejo vesoljci, nakar je vse pripravljeno za akcijo, ki se v glavnem izvaja znotraj hodnikov vesoljske ladje UESC Marathon.
Po vseh teh letih je napočil čas za obnovo in Bungie je na nedavni konferenci PlayStation Showcase pokazal sila stilističen napovednik, ki sicer ne pove veliko, a ga je veselje gledati. Za razliko od originala tole ne bo enoigralski naslov, ampak večigralska izkušnja, ki bo spadala v žanr “extraction” streljačin. Gre za tip igranja, kjer se je treba zanašati na preživetvene elemente, nabirati opremo in iskati razne artefakte, na koncu pa je z vsem tem treba tudi pobegniti iz stopnje, a te namere vam zna preprečiti nasprotni igralec ali ekipa, ki vam ob vaši smrti izmakne nabrano bogastvo in z njim nato pobegnejo sami.
Nekaj takšnega prikaže tudi zgornji napovednik, ki nosi res poseben stil. Futuristične oblike prekinjajo živobarvni vzorci, ki kažejo na neko futuristično, kiberpankovsko prihodnost, v kateri bomo bolj težko ločili androide od ljudi iz mesa in krvi. Lokacije so videti fantastične, saj se dogajanje odvija na planetu z bazo, okoli te pa kroži razbita luna, ki v sebi vsebuje neko zgradbo, to pa so bržkone ustvarile nezemeljske roke.
Marathon izide za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X, med vsemi temi platformami pa bo veljalo navzkrižno igranje, tako da se bomo lahko streljali na istih strežnikih. Datum izida ostaja neznanka, nekaj dodatnih informacij pa lahko najdete na uradni strani.
Predelava igre Prince of Persia: The Sands of Time je bila najavljena leta 2020 in praktično od začetka padla v težave. Ubisoft je nalogo zaupal svoji indijski veji Ubisoft Pune, ta pa očitno ni bila dorasla tako veliki nalogi, saj so za igro izdali samo en napovednik, ta pa je bil instantno popljuvan iz strani vsakega, ki je leta 2003 užival znotraj te izjemno privlačne in unikatne platformščine.
Francozi so znani po temu, da projekte zelo neradi prekličejo, zato se je začelo prestavljanje izidov, status projekta pa je ves čas visel v zraku. Na koncu je založnik projekt vzel iz rok Indijcev in ga zaupal v naročje svojega najbolj izkušenega studia Ubisoft Montreal, ta pa je takrat napovedal, da bo najprej preučil vse storjeno delo in nato iz tega naredil smernice za nadaljnji razvoj.
Prince of Persia: The Sands of Time Remake won’t be at the upcoming Ubisoft Forward, but fear not: it's very much alive.
— Prince of Persia™ (@princeofpersia) May 24, 2023
Po dolgem zatišju se je Ubisoft vendarle spet oglasil in sporočil stanje projekta. Indijci so se pri svoji nalogi obnesli bolj klavrno, zato je Ubisoft Montreal zavrgel ves storjeni napredek in se razvoja lotil povsem na novo. Projekt je tako trenutno, po skoraj treh letih razvoja, zopet v konceptni fazi, kjer se gradi ekipa, sestavlja prototipe in testira določene elemente. To so zgodnji začetki razvoja, tako da bo za finalno verzijo izdelka treba potrpeti še nekaj let, zaradi česar igra ne bo prisotna na založnikovi junijski konferenci Ubisoft Forward.
Še vedno se sicer lahko lotite preigravanja originala, ki sem ga sam poskusil obiskati nedavno. Igra sicer deluje brez težav tudi na operacijskem sistemu Windows 11, a sprejeti bo treba določene kompromise. Podpora za ločljivosti zahteva nekaj urejanja datotek, igranje preko igralnega ploščka pa prav tako potrebuje dodatne nastavitve, saj je treba vse gumbe nastaviti ročno.
Nekaj vsebine iz Perzijskega princa bo sicer prinesla igra Assassin’s Creed Mirage, ki ob naročilu Deluxe verzije doda nekaj orožij, ki bodo prenesena iz igre The Sands of Time, Ubisoft pa je še potrdil, da trenutno nima načrtov za predelavo ostalih delov, čeprav bi igralci verjetno ubijali za prenovljeno verzijo Warrior Within ali pa The Two Thrones.
Razvijalec Aspyr je v preteklosti že uspešno preselil legendarni igri Star Wars: Knights of the Old Republic 1 in 2 na operacijska sistema Android in iOS, leto nazaj pa so napovedali predelavo drugega dela tudi za konzolo Nintendo Switch. To bi moralo biti relativno enostavno opravilo, saj se čipovje Switcha ne razlikuje pretirano od tistega na telefonih in navsezadnje so prvo igro že predelali za ta sistem in sicer leta 2021.
KotOR 2 je na Switch resda prispel leto nazaj, a ne v popolni obliki. Manjkal je namreč mod Restored Content, ki ga najdemo na telefonskih predelavah in je za preigravanje drugega dela skorajda nujen. Ko je igra originalno izšla je razvijalec Obsidian Entertainment moral zaradi pritiska založnika rezati vsebino, ki je bila praktično dokončana, igra pa je takrat vsebovala tudi cel kup hroščev. Vendar se je pod temi problemi skrivala briljantna igra in oboževalci so pljunili v roke in se na lastne roke lotili popravljanja, plod njihovega dela pa je bil mod, ki je skozi leta postal sestavni del izkušnje.
Igralci na Nintendo Switchu so pred kratkim obeležili neslavno obletnico obljube, da bo tudi ta verzija predelave dobila mod, a o njem ni trenutno ne duha ne sluh, čisto možno pa je, da je zadeva bila po tihem preklicana. Oboževalci so namreč odkrili, da je pri uradnem napovedniku pri opisu bil odstranjen stavek, ki je obljubljal mod Restored Content, tako da se res zdi, da od te obljube ne bo nič.
Kar niti ne preseneča preveč, saj je razvijalec Aspyr danes v drugačnih vodah kot pa je bil leto nazaj. Založnik Embracer mu je namreč zaupal polnopravno predelavo prvega dela, ki bi igro postavil na novo od temeljev navzgor, a nato mu je bil projekt vzet iz rok in zaupan bolj izkušenemu studiu Saber Interactive. Po zadnjih govoricah je naslov tudi pri tem razvijalcu naletel na nove težave in baje se je zadeva zdaj ujela v nekakšen razvojni pekel iz katerega spleza bolj malo naslovov. Embracer je pri zadnjem finančnem poročilu potrdil, da je predelava še vedno v aktivnem razvoju, a trenutno stanje projekta ni želel komentirati.
Rek “Ne sodi knjige po platnici” za nekatere stvari ne velja in ena od teh izjem je vsekakor igra The Lord of the Rings: Gollum. Ta nesrečni projekt bi moral biti preklican že davno nazaj, saj so se igralci že ob prvi najavi spraševali, zakaj bi si kdo želel v izjemno zanimivem svetu Srednje zemlje sploh igrati vlogo Golluma in čemu ni raje založnik Nacon denarcev porabil za ekranizacijo dogodivščin kakega Aragorna ali Gimlija.
Nakar smo dobili prve napovednike in negativne kritike so se samo še poglobile. Gollum je bil namreč videti ostudno in je izgledal kot igra, ki jo je nekdo dela za generacijo konzol PlayStation 3 in Xbox 360. Poleg slabe grafike smo gledali tudi podpovprečne animacije in na splošno je bila zadeva videti kot nekakšen mod skupine prostovoljcev in ne profesionalnega studia Daedalic Entertainment, ki ima za sabo že kar nekaj kilometrine.
Po slabo sprejetih napovednik je bilo seveda prepozno za preklic igre in Nacon je zadevo poslal ven v nameri, da bi vsaj nekaj zaslužil od prodaje. Kakšna je ta bila najbrž ne bomo še dolgo izvedeli, jasno pa je, da so Golluma ob izidu raztrgali tako kritiki kot tudi igralci, saj igra na Metacriticu nosi povprečno oceno 41, igralci pa so ji prisodili še manj.
Pričakovano je igra zastarana, a Daedalic Entertainment je k vsemu temu dodal še ogromno hroščev in zanič optimizacijo, zaradi katere se igra na PC-ju zatika tudi na močnejših strojnih konfiguracijah. Gollum je zaradi vsega tega postal predmet internetnih norčevanj in ni jih malo, ki so igro že zdaj označili za najslabšo igro leta 2023, pa čeprav smo šele na koncu maja.
Stvari so postale tako slabe, da je razvijalec Daedalic Entertainment na Twitterju podal uradno opravičilo. Kot pravijo so veliki navdušenci nad Gospodarjem prstanov in se zavedajo, da tale njihov naslov ni dosegel določenih standardov, hkrati pa so se zaobljubili, da bo igra prejela še ogromno brezplačnih posodobitev.
— The Lord of the Rings: Gollum (@GollumGame) May 26, 2023
A dvomimo, da bodo popravki odpravili zamere igre. Večje posodobitve imajo smisel za igro tipa Cyberpunk 2077, saj se je tam pod slabo optimiziranostjo še vedno skrivala zabavna igra, medtem ko je Gollum preprosto nezabaven naslov. Razvijalec Daedalic Entertainment bi moral povsem spremeniti okostje igre, kar bi zahtevalo leta napora in pošteno povedano – tudi če bi jih Nacon odobril takšen proračun in čas, dvomimo, da se v razvijalčevih vrstah skriva dovolj talenta, da bi dostavil resnično dober naslov znotraj vesolja Gospodarja prstanov.
Kar je škoda, saj je Daedalic v preteklosti razvil zabavno serijo ugankarskih iger Deponia, skrbi pa vzbujajo govorice, da naj bi razvijalec skladno z Gollumom delal na še enem naslovu znotraj franšize Gospodarja prstanov. Ministrstvo za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe Nemčije naj bi razvijalcu odobrila proračun v višini 2 milijonov evrov za razvoj še ene igre, ta pa naj bi se vrtela okoli čarovnikov in nosi kodni naslov It’s Magic.
Originalni Warhammer 40k: Space Marine je danes star že 12 let in čeprav je bila igra ob svojem izidu presenetljivo dobro sprejeta, je po desetih letih kakšno upanje glede nadaljevanja dokončno splavalo po vodi. Vendar pa se je založnik Focus Entertainment vseeno odločil, da glavni junak Titus, pripadnik armije vesoljskih marincev, še ne bo šel v pokoj.
Prvi napovednik glede drugega dela Space Marine 2 smo dobili decembra lani, a zraven smo dobili samo kinematografični napovednik, medtem ko je razvijalec Saber Interactive na poseben dogodku Warhammer Skulls, ki je bil namenjen napovedi vseh večjih iger znotraj franšize Warhammer, pokazal tudi nekaj utrinkov igranja.
In to bo zopet presneto krvavo. Že original se ni sramoval svoje brutalnega obračunavanja z Orki, vendar pa sta za današnji čas grafika in animacije že malce zastarele. Space Marine 2 bo po drugi strani vseboval novodobno podobo in ta je videti naravnost slastna. Odlično niso videti samo teksture, osvetlitev in animacije, ampak tudi masivnost samih stopenj, kjer vas bodo v rojih napadala bitja Tyranid, mi pa jih bomo kurili, streljali in sekali na vse možne načine.
Space Marine 2 izide enkrat letos na PC-ju in konzolah PlayStation 5 ter Xbox Series X. Titus pa ne bo nastopal samo v digitalni obliki, saj prihaja tudi namizna igra Space Marine The Board Game. Tudi za to smo dobili kratek dražilnik v katerem lahko vidimo nekaj kvalitetno poustvarjenih figuric, žal pa še ničesar ne vemo, kdaj in za koliko bo ta stvar sploh izšla – več informacij s slikami najdete na uradni strani.
Indie igra Night in the Woods je igralce očarala leta 2017 in čeprav ni ravno nabrala svetovne prepoznavnosti in se najverjetneje ni prodala v milijonskih nakladah, je kljub temu pridobila kultni status. Preprosta avantura se je vrtela okoli gozdnih bitij, ki pa so živela v mestih in so na splošno odražala današnjo družbo. Spremljali smo zgodbo najstniške mačke Mae, ki se po dolgi odsotnosti vrne domov, tam pa spozna, da se je veliko stvari spremenilo, nekatere pa so ostale enake. Mae je imela to težavo, da ni točno vedela, kaj želi narediti s svojim življenjem, kar je ena od tistih težav, s katerimi se sooča veliko mlajših, nakar se začnejo vrteti v krogu samopomilovanja in apatičnosti.
Razvijalec The Glory Society je pred kratkim po dolgoletnem zatišju razkril svoj nov naslov, to pa je postal Revenant Hill. Že takoj iz prvega dražilnika je jasno, da bo tole neke vrste nadaljevanje igre Night in the Woods, saj je grafično zadeva skorajda identična in spet bomo igranje nadzorovali iz stranskega pogleda. Vendar pa zna biti to samo spiritualni sekvel, saj pojasnilo na PlayStation blogu ne daje direktne povezave z razvijalčevim prejšnjim naslovom.
Revenant Hill se bo namreč dogajal v letu 1919, spet pa bomo igrali vlogo mucke, le da se ta imenuje Twigs in se naokoli sprehaja po vseh štirih nogah. Twigs najde novo prebivališče v premočenem deblu zraven zapuščenega pokopališča, a tudi za to podrtino neka sova od nje zahteva najemnino. Mačkonka mora zaradi tega izgruntati rešitev svojih finančnih problemov, tako da bo začela vzgajati pridelke in prirejati nočne zabave za demone in čarovnice.
Premisa se sliši odlično in zaplet se mi zdi nekakšna asociacija na stanovanjsko problematiko, zaradi katere so hiše in stanovanja draga kot žafran, pa čeprav so v katastrofalnem stanju, draginja pa je neusmiljena tudi na drugih delih našega življenja.
Datuma izida še nimamo, igra pa je bila zaenkrat potrjena samo za konzoli PlayStation 4 in 5.
Nedavno nas je kontaktiralo podjetje HORI in nam zaupalo, da imajo pod prsti cel kup novih izdelkov, ki bi nam jih radi poslali tudi na test. No, roko na srce tole niso ravno najnovejši izdelki, saj so na trgu že kar nekaj časa, vendar pa je podjetje nedolgo nazaj sestavilo pogodbo za novega evropskega uvoznika in zato vam nameravamo v naslednjih dneh bolj podrobno predstaviti trojico njihovih izdelkov.
Prvi izmed njih je igralni plošček Fighting Commander Octa, ki je na trg konzol PlayStation 5 prispel jeseni lani, gre pa za kontroler, ki je namenjen tistim z bolj plitvimi denarnicami, ki jim morda ne ustreza privzeti PS5 kontroler DualSense.
Njegova oblika je standardna in vsebuje vse tisto, kar prištevamo tudi med druge kontrolerje: smerni križni gumbi, na sredini pa najdemo tudi ploščico na dotik, ki spremlja konzole PlayStation že vse od 4. generacije naprej. Večjo spremembo boste opazili na desni strani, kjer se nahajajo štirje standardni gumbi ter še dva dodatna R1 in R2, tako da imate na dosegu desnega palca na izbiro več opcij.
Dodatni gumbi niso presenetljivi, saj je Fighting Commander Octa namenjen predvsem tistim igralcem, ki jih zabavajo pretepačine. Tam šteje odzivnost in in hitro kombiniranje gumbov, zaradi česar je dostop do obilice gumbov eden od najbolj pomembnih faktorjev takšnega igralnega ploščka. A hkrati je moral Hori na tem mestu žrtvovati pomemben aspekt, ki ga vsebuje vsak drug kontroler: desno paličico. Slednjo v igrah uporabljamo za razne funkcije, kot so denimo merjenje znotraj prvoosebnih streljačin ali pa sukanje pogled in brez te paličice takšnih iger preprosto ni možno igrati. Zaradi tega je Fighting Commander Octa namenjen predvsem 2D naslovom kot so pretepačine in tudi platformske igre, kjer sukanje pogleda ni pomembno in lahko vse postoriš samo z eno paličico, medtem ko dodatne gumbe izrabiš za vse drugo. Fighting Commander Octa je v to šesterico gumbov vgradil mikrostikala, zaradi česar je potovalni čas do izvršitve ukaza izjemno kratek, kar je za pretepačine hudo pomembo. Odzivnost in odprava zamika sta bili glavni vodili tega igralnega ploščka in zato je na voljo samo v žičnati verziji, saj bi brezžičnost dodala milisekunde zamika, kar za digitalni pretepaški svet preprosto ni sprejemljivo.
Prisotni so tudi drugi gumbi, ki smo jih vajeni iz PlayStation sveta. Na sredini najdemo sledilno ploščico, na zgornji strani pa sprožilnike, ki se tule imenujejo L1, L2, L3 in R3. To poimenovanje je malce zmedeno, a v praksi pomeni, da lahko s temi sprožilniki v spregi z gumbi na sprednji strani na lažji način izvajate zahtevne kombinacije udarcev.
Namen gumbov lahko zlahka razporedite preko posebnega gumba na sprednji strani, tam pa se nahaja tudi tipka za hitro in enostavno utišanje mikrofona. Nastavitve lahko spreminjate tudi preko namenske programske opreme na PC-ju. Kontroler namreč ne podpira samo konzol PlayStation 4 in PlayStation 5 ampak tudi PC, za uporabo pa zadevo preprosto vtaknete v prazen vhod USB-A in začnete z zabavo. Še pred tem poskrbite za to, da na zadnji strani igralnega ploščka premaknete na želeno platformo, dodatno stikalo pa vam omogoča zaklep nepotrebnih gumbov na sprednji strani, tako da v žaru bitke ne bo ponesreči sprožili PS gumba, ki bi vam odprl PlayStation menu in preden se vrnete v igro bi vam nasprotnik že lahko zadal smrtni udarec.
Hori Fighting Commander Octa je videti kot spodoben izdelek, ki pa je namenjen specifičnemu krogu igralcev. A tisti bodo zagotovo pozdravili njegovo nastavljivost in odzivnost, zase pa zahteva dokaj ugodnih 55 €.
Novi prenosnik izpod podjetja ASUS na papirju nosi tako visoke specifikacije, da mi je bilo ob odpiranju škatle že kar malce nerodno. ROG Strix 18 je namreč zagotovo najmočnejši prenosnik, ki sem ga kdaj dobil na test in kar mravljinci so me spreleteli ob tem, kakšno evrsko škodo bi si zadal, če bi mi zadeva slučajno zdrsnila iz rok na tla, kjer bi po vsej verjetnosti naredila pravi krater.
ROG Strix 18 svojih namenov ne skriva in ti že ob prvem srečanju pove: “Sem gaming prenosnik, ki v sebi drži trenutno najmočnejše komponente na trgu prenosnih računalnikov, pa če ti je to všeč ali pa ne”. Kot igričarju mi je bila seveda stvar takoj všeč, a pri vseh teh silnih komponentah je treba pač tudi vzeti v zakup težo, velikost in zajetno ceno, zaradi slednje pa je tole izdelek, ki je namenjen samo tistim najbolj elitnim igričarjem z globokimi denarnicami.
Takoj ko sem zadevo razpakiral mi je bilo jasno, da specifikacije na papirju niso lagale in da pred mano res leži igričarski prenosnik. To je jasno, preden zadevo sploh prvič prižgeš, saj se je ASUS odločil ustvariti dizajn, z dokaj atraktivno obliko. ROG Strix 18 na sebi nosi polno ostrih linij in je na voljo samo v črni barvi, ki ga na zadnji strani krasi prepoznavni ROG logotip z atraktivno črto, to pa lahko nato opazimo tudi v odprti obliki, na desni strani sledilne ploščice.
Zanimivosti glede oblike se tu ne končajo, saj imamo nad tipkovnico velik prozoren del, ki nam omogoča vpogled v samo notranjost prenosnika, zaradi česar sem najprej mislil, da me bodo tule pričakale kakšne RGB lučke, a temu ni bilo tako. RGB je seveda prisoten in ga najdemo na sprednjem in zadnjem robu prenosnika, zanimivo pa je tudi samo dno, ki je polno rešetk na račun bolj efektivnega hlajenja, ki ga vgrajene komponente zagotovo potrebujejo. Vpogled v notranjost prenosnika je sicer zanimiva ideja, a malce čudna je odločitev, da se je ASUS vrhnji del zaradi tega odločil prekriti s plastiko in ne s kakšnim bolj vzdržljivim materialom, kar bi od tako premijskega izdelka tudi pričakoval. No, vsaj prstni odtisi niso tako izraziti kot na nekaterih konkurenčnih ponudbah, kar je dobra novica za vse tiste, ki so na takšne stvari alergični in s sabo neprestano nosijo čistilne robčke.
18-palčni prenosnik je dovolj velik, da lahko služi za prijetno izkušnjo igranja iger in tudi gledanja filmov.
Glede vhodov in priključkov boste največ uporabljali levo stranico. Tam najdemo dva USB-C vhoda, kjer je eden od njiju Thunderbolt, vhod za 3.5 mm žičnate slušalke, 2.1 izhod za HDMI monitor, priklop za 2.5 Gbps Ethernet in priklop za 330 W polnjenje. Prenosnik lahko sicer polnimo tudi preko vhoda USB-C, vendar pa to ne bo zadostovalo za aktivno igranje, ki vleče veliko več elektrike, zato bo za te namene treba priključiti namenski napajalec.
Desna stran je bolj revna, saj se na njej nahajata samo dva USB-A 3.2 vhoda, tako da ta glomazni prenosnik v bistvu pusti za sabo cel kup neizkoriščenega prostora za dodatne vhode in izhode. No, zadnja stran je tako prepuščena ventilatorjem, kar za hlajenje komponent pride še kako prav, na zgornjem levem kotu pa najdete se pokrovček Armor Cap.
Tipkovnica daje lep povratni učinek pri tipkanju, saj so tipke nizkega hoda, so čvrste in se ne majejo. Površine za prijetno delo je vsekakor dovolj, zaradi česar je spet čudno, da se je ASUS odločil vse skupaj nekam preveč stlačiti na kup. Naša testna enota ni vsebovala slovenske gravure, tako da smo zaman iskali šumnike, tipka Enter pa je razdeljena na dva dela, kjer je zgornji del v bistvu znak za poševnico. Sem notri so bile stlačene tudi smerne tipke, zaradi česar je bil desni Shift skrajšan, čeprav bi se vse to lahko enostavno lahko pomaknilo malce nižje, tako da bi za igričkanje s smernimi tipkami imeli malce več prostora. Zanimiva je situacija tudi na vrhu, kjer je za posebne ukaze na voljo samo pet tipk in čeprav teh osebno ne uporabljam, se zdi na desni strani ogromno neizkoriščenega prostora.
Je pa zaradi te prostornine normalno delo dokaj udobno, saj imamo ogromno prostora za naslov dlani, na sredini pa nas čaka ogromna sledilna ploščica. Ta je morda celo malce prevelika, saj se med ležernim poležavanjem želel včasih sprožiti desni klik in sem moral s prstom kar pošteno podrsati, preden sem se našel na pravem delu za ta ukaz.
Vhod iz izhodov je bolj malo, saj je ASUS zadnjo stran prenosnika raje uporabil za bolj učinkovito prezračevanje.
Sam zaslon vsebuje tanke stranice in ga pokonci držita dva tečaja, ki ob preklopu lepo zdrsneta v in izven prenosnika. Gre za QHD+ ekran, premera 18 palcev in čudno mi je, da se ASUS tule ni odločil za OLED, ki ga izdatno promovirajo v skoraj vse druge pasme svojih prenosnikov. Slika je kljub temu bogata z barvami in na HDR področju podpira standard Dolby Vision. Ker je tole igričarski prenosnik se frekvenca osveževanja ustavi pri številki 240 Hz, kar je dovolj tudi za profesionalne e-športnike, maksimalna ločljivost pa znaša 2560 x 1600, kar bo dovolj za vse tiste, ki radi uživate v prelepih enoigralskih naslovih. Nič sicer ne bi imeli proti podpori za ločljivost 4K, vendar pa imate za takšne želje vedno opcijo priklopa na zunanji monitor, ki vsebuje še višjo ločljivost.
Čeprav je to igričarski prenosnik, vsebuje tudi multimedijske sposobnosti. Zvočniki so dokaj močni, a vas ne bodo spet odpihnili, pričarajo pa zadovoljivo izkušnjo gledanja filmov in preko podpore tehnologije Dolby Atmos. Na zgornji strani zaslona najdemo tudi kamero, ki pa je tam bolj zaradi lepšega, saj vsebuje maksimalno ločljivost 720p in res bi bil že skrajni čas, da proizvajalci zapustijo ta standard in skočijo vsaj na ločljivost 1080p.
Spravimo se zdaj raziskati vse te silne strojne komponente. Za procesorko plat skrbi primerek Intelove 13. generacije procesorjev Intel Core i9-13980HX, ki lahko doseže maksimalen takt 5,6 GHz. Temu družbo delata še 32 GB DDR5-4800 pomnilnika in 4.0 NVMe SSD disk kapacitete 2 TB.
A najbolj navduši grafična kartica RTX 4090, ki je verjetno tudi glavni razlog za tako nabreklo končno ceno. Gre za trenutno najmočnejši grafični čip na PC-jih, Nvidia pa je to moč preselila tudi v svet prenosnikov. Seveda si PC in prenosniška različica po moči nista povsem enakovredni, a kljub temu je to grafična pošast, ki na sebi nosi tretjo generacijo tehnologije DLSS, zaradi česar je prenosnik zmožen igre poganjati tudi v ločljivosti 4K.
Tipkovnica je kvalitetna, a vse se nam je zdelo malce preveč natlačeno, kar je čudno, saj ostane veliko neizkoriščenega prostora.
Glede grafike dandanes vsi govoričijo samo še o famoznih grafičnih učinkih ray tracinga, zato smo se odločili stestirati dva naslova, ki sta v zadnjih nekaj mesecih dobila ravno takšni posodobitvi. Gre za igri The Witcher 3 in Cyberpunk 2077, obe pa prihajata izpod razvijalca CD Projekt RED, ki je to tehnologijo uvedel po naknadnih posodobitvah.
V igri The Witcher 3 smo pri nastavitvah RT Ultra in ločljivosti 2560 x 1440 z vklopljeno možnostjo DLSS Frame Generation zlahka dosegali med 90 in 100 sličic na sekundo, če pa smo Frame Generation izklopili in ločljivost nato prestavili na 4K, so sličice na sekundo padle na številko 50, kar je za prenosniške vode še vedno visoka številka. Če smo nato pri tej isti ločljivosti vklopili Frame Generation nazaj smo gledali v nekje 70 sličic na sekundo, tako da v praksi lahko na tem prenosniku uživate v igranju na ločljivosti 4K pri najvišjih nastavitvah, a Frame Generation bo sliko naredil malce manj ostro.
Impresivni so bili tudi rezultati znotraj igre Cyberpunk 2077. Številke niso tako visoke kot pri Witcherju, saj je nenazadnje to novejši naslov, ki pa je pred kratkim dobil posodobitev, ki celotno osvetlitev igre preklopi na ray tracing. Kaj takšnega znajo poganjati samo grafične kartice RTX 4070, 4080 in 4090, zato smo normalno zadevo vklopili tudi tukaj. Na nativni ločljivosti 2560 x 1600 z vsemi vključenimi grafičnimi bombončki smo sredi mesta dosegali nad 70 sličic na sekundo, ko pa smo preklopili na ločljivost 4K se je pokazala tista resnična razlika med PC in prenosniškimi grafičnimi karticami. Na namiznih računalnikih zna RTX 4090 tudi pri tej ločljivosti preseči 60 sličic na sekundo, medtem ko je tule zadeva padla na dobrih 40 sličic na sekundo, včasih pa celo na manj. Ampak hej, na normalni ločljivosti zna tale prenosnik veliko bolje poganjati Cyberpunk 2077 kot pa moj lastni PC, ki v sebi drži grafično kartico RTX 3070 in pri teh nastavitvah nima najmanjših šans za držanje stabilnih 60 sličic na sekundo.
Fina zadeva je tole za preigravanje iger, a upoštevajte, da RTX 4090 ni ravno tiha zadeva.
Igričarske mišice tale zadeva zagotovo ima, a hkrati se je treba zavedati, da boste za doseganje takšnih rezultatov morali napravo priklopiti na napajanje in da je ob takšnem obratovanju prenosnik hudo glasen. Prezračevanje je dobro, a ni dvoma, da zna tako mlatenje ventilatorjev motiti sostanovalca oziroma partnerja, za razliko od PC-ja pa tule enostavno ne moreš samo dokupiti bolj tihega ventilatorja.
Kar se tiče baterije, znotraj prenosnika najdemo takšno s specifikacijo 90 W, ki vam bo brez priklopa na napajanje ob običajnem delu izdala nekje 8 ur uporabe. Pri tem je treba paziti, da preklopite na način varčevanja z baterijo, kar lahko storite preko vedno pripravne aplikacije Armory Crate, ki omogoča tudi druge stvari, kot so denimo prilagajanje RGB osvetlitev na stranicah prenosnika in sami tipkovnici. Pozabite pa na igranje, brez da bi zadevo priklopili na napajanje, saj boste takrat izrabili zaloge v dobri uri, prenosnik pa brez napajanja izvrže komaj polovice moči, ki bi jo, če je priklopljen na elektriko.
Asus ROG Strix Scar 18 je tako resnična pošast od prenosnika, ki pa ni popolna. Plastično ohišje, slaba kamera in natlačena tipkovnica so stvari, ki malce pokvarijo vtis, za to ceno pa bi si nemara želel OLED zaslona ali pa višje ločljivosti.
In ta cena je res ekstremna, saj ASUS za tole igračko zahteva kar 4.719 €, kar je cena, ki bo izven rok večine smrtnikov. Glede potencialnega nakupa skočite na uradno spletno stran, čeprav med časom pisanja tam niso bili zapisane trgovine, kjer lahko zadevo tudi dejansko kupimo.
Igre Need for Speed: Underground 2 smo se nazadnje dotaknili v našem članku glede iger, ki so nas razveseljevale točno 20 let nazaj, čeprav je tam beseda bolj tekla o prvem delu. Vendar pa je Underground 2 bila tista zadeva, ki so jo takrat razgrabili in igrali vsi, zato ni čudno, da oboževalci dirkaške serije Need for Speed založnika EA že dve desetletji prosijo za delo na tretjem delu, a te prošnje so do sedaj letele na gluha ušesa.
YouTuber Uncle Burrito pa nam je medtem ponudil možnost vpogleda v malce bolj prenovljeno obliko Underground nočnega dirkanja, ki je podprto s tehnologijo modernega osvetljevanja scen ray tracing. Modder se je poslužil orodja RTX Remix, ki ga je izdalo podjetje NVIDIA, program pa modderjem na enostaven način omogoča vpeljavo ray tracinga v starejše igre, ki tečejo na knjižicah DirectX 8 in 9.
Rezultati so vsekakor zanimivi. Igra je na račun nove osvetljave zagotovo videti bolj prijetno in odsevi na avtu ob bližjih lučeh dodajo ostarelim kostem igre nekaj dobrodošle svežine. Vendar pa je treba na takšni selitvi osvetljave narediti še cel kup optimizacij in popravkov. Med dirkanjem se nekaj čudnega dogaja s svetlobo ceste, medtem ko zadnja vetrobranska šipa avta neprestano spreminja teksturo. Prav tako je videti ogromno zatikanja, kar je še posebej presenetljivo glede na dejstvo, da je modder tole zadevo poganjal na grafični kartici RTX 4090 in kljub temu ni mogel obdržati stabilnih 60 sličic na sekundo.
Vseeno pa je tole lep prikaz zmogljivosti orodja RTX Remixa, ki da dobro podlago za prenovitev osvetljave, nakar je potrebno samo še nekaj pridnih modderjev, da celotno zadevo spolirajo do konca.
