Božič nam že trka na vrata in čeprav se zunaj med tem časom v Sloveniji že leta ni istočasno pojavila snežno bela odeja, se nekateri kljub temu spomnimo preteklosti, ko smo ob teh praznikih dejansko gledali v sneg. No, če tega ne moremo že doživeti zares, ga lahko izkusimo vsaj virtualno in razvijalec Techland nam je včeraj pripravil novo posodobitev za svojo igro Dying Light 2, ki postapokaliptičnemu mestecu Villedor doda nekaj prazničnih okraskov.
Posodobitev Winter Tales s sabo prinaša nekaj popravkov, a njena največja privlačnost je božična dekoracija, ki se je zapekla v vsak delček igralne izkušnje. Sredi mesto bomo našli ogromno božično drevesce, zombiji pa zdaj nosijo pisane rdeče kape, dobili pa smo tudi manjše izvedenke nemrtvih, ki najbrž predstavljajo palčke. Na Villedor je po novem zapadel sneg, kar je estetsko videti prav fajn in Techland bi nemara lahko razmislil, da bi pustil snežno idejo kot izbirno tudi po tem, ko se bo Winter Tales dogodek iztekel.
Poleg prenovljenih zombijev bomo lahko poprijeli tudi za nekaj novih orožij. Tu je pisan lok in neka nova sekira, ki je sumljivo podobna nečemu, kar bi v rokah držal Kratos iz igre God of War. Na sebi namreč nosi neke nordijske rune, z njo pa lahko zamahujemo in prešerno koljemo napadajoče grdavže ali pa jo kar zalučamo v bližnjega sovražnika. Ta hladna orožja zdaj nosijo veliko večjo vrednost, saj je Techland končno srečala pamet in je preko večje prejšnje posodobitve omogočil popravljanje naših sejal smrti. Še vedno sicer čakamo na uvedbo strelnega orožja, ki so bila velik del igre Dying Light 1, a teh zaenkrat še ni bilo na spregled, čeprav so bila obljubljena.
Winter Tales je dogodek, ki ga igralci lahko sami izberemo na začetku igranja, saj nekaterim morda božična estetika ni preveč všeč, zato imajo tudi opcijo povsem normalnega igranja. Ta manjši DLC je brezplačen za igranje, lahko pa trenutno kupite tudi božično obarvano izdajo igre Dying Light 2: Winter Tales Edition, ki je trenutno na Steamu znižana za -50 % na 29,99 € in poleg osnovne kampanje vsebuje tudi dodatek Bloody Ties.
Letos nas kar ne pojenjajo nenadne smrti znanih igralcev in potem, ko sta se od nas poslovila Lance Reddick in Andre Braugher nas je včeraj še doletela vest, da smo izgubili igralca Jamesa McCaffreyja.
Njegovo ime morda ni tako prepoznavno pa čeprav je James dolgih 35 let nastopal v svetu filma in televizije. A nahajate se na igričarskem portalu, zato je James zagotovo igral veliko vlogo v vašem življenju, pa čeprav se morda tega sploh ne zavedata. Njegov glas je bil namreč tisti, ki je stal za ciničnim detektivom, ki sliši na ime Max Payne, ta pa nas je s svojo temačno “noir” pripovedjo zabaval v začetku drugega tisočletja.
Prvi Max Payne se je rodil leta 2001 in to je bila hkrati tudi tista igra, ki je iz razvijalca Remedy Entertainment naredila eno od najbolj prepoznavnih imen znotraj igričarske industrije. Max Payne je s sabo prinesel veliko zanimivega: hitro strelsko akcijo, podprto s počasnimi posebnimi učinki, ki si jih je Remedy sposodil iz Matrice, vrhunsko izdelane stopnje in stranske like ter privlačno temačno zgodbo, ki je postala tako privlačna ravno zaradi Jamesa in njegovega globokega, mestoma ciničnega glasu.
James je svoj talent pokazal predvsem v vmesnih sekvencah, ki so bile ustvarjene v stripovskem formatu in pravi oboževalci Maxa ste jih verjetno ugledali že tolikokrat, da ste jih vedeli na pamet. Originala sam nisem že dolgo pognal, a se še vedno spomnim določenih stavkov, ki so bili tako dobro spisani, da se jih še dolgo spomnim: “I was in a computer game. Funny as hell, it was the most horrible thing I could think of.”
Ni presenetljivo, da je zaradi svojega legendarnega nastopa James McCaffrey svoje glasilke posodil tudi v drugem delu, a Max Payne 3 je v izdelavo romal v roke Rockstarja, ti pa so najavili, da bodo za Maxa uporabili drugega igralca. Jeza oboževalcev je bila takrat tako velika in glasna, da se je pritožb ustrašil tudi veliki Rockstar, ki se je nato premislil in v sodelovanje zopet privabil Jamesa.
McCaffrey je nato še naprej pridno sodeloval s finskim razvijalcem Remedyjem. V igri Alan Wake je nastopil kot Thomas Zane, v Control kot Zachariah Trench in v njihovi najbolj frišni igri Alan Wake 2 kot detektiv Alex Casey. Ta njegova zadnja vloga je bila praktično kopija nastopa iz igre Max Payne, saj je bil tudi Alex skorajda isti lik, le da Remedy nima več licence za Maxa, tako da so morali uporabiti nek njegov približek.
I’m heartbroken to hear the sad news of James McCaffrey’s passing. We worked together for more than 25 years. He was a lovely man and a dear friend. He was a key part of the Remedy family. He was a brilliant actor. No one could do what he did better than him. (1/2) pic.twitter.com/JLcEIMUT43
Novico o igralčevi smrti je na X-u najprej sporočil Kevin Dillon, nakar jo je potrdil še TMZ – razlog smrti v 65. letu je bil rak, s katerim se je boril zasebno in mu ga ni uspelo premagati.
Jamesu so se poklonila nekatera največja imena igričarske industrije. Vodja studia Remedy Entertainment, Sam Lake, ga je označil za bližnjega prijatelja, saj sta skupaj sodelovala več kot 25 let. Ločeno se mu je na X-u poklonil tudi Rockstar Games.
Rest in Peace James McCaffrey, the inimitable and commanding presence who brought Max Payne to life. pic.twitter.com/06oQXb3J4v
Remedy Entertainment je že nekaj časa nazaj najavil predelavi iger Max Payne 1 in 2, zdaj pa ostaja vprašanje, kako bodo ta ikonični glas Maxa prenesli v novejše izdaje. Zna se zgoditi, da bodo zgolj obnovili starejše posnetke, a kdo ve, kakšne kvalitete so ti zdaj po vseh teh letih in če sploh še imajo originalne zapise. Bolj verjetno je, da bo vlogo Maxa prevzel nekdo drug in ta ima pred sabo titansko nalogo, saj bo moral zapolniti čevlje res talentiranega igralca.
Počakajte malo z nadgrajevanjem vaših grafičnih kartic, saj se da očitno iz njih iztisniti še nekaj življenja. AMD je namreč nedavno prenovil svojo tehnologijo FSR in jo v odprtokodni obliki FSR 3.0 ponudil vsakemu, ki bi si jo rad prenesel in jo nato implementiral v kakšne že izdane igre. In glede na prve teste in mode stvar deluje zares impresivno in jo lahko izkoristijo pripadniki Nvidia in AMD taborov.
Nvidia je v svojo trenutno generacijo grafičnih kartic RTX 4060, 4070, 4080 in 4090 implementirala novo tehnologijo “Frame Generation”, ta pa deluje skladno z njihovim algoritmom za preračunavanje izrisanih sličic DLSS. Zadeva deluje tako, da dinamično izrisuje “lažne” sličice, kar pomeni, da lahko na takšen način dobesedno podvoji skupno število sličic na sekundo pri vseh igrah, ki ti tehnologiji podpirajo. Frame Generation je tako omogočil, da lahko igro Cyberpunk 2077 poganjamo v ray tracing načinu, ki čisto vso osvetljavo igre naredi realistično in brez tehnologije Frame Generation bi tudi grafična kartica RTX 4090 v višjih ločljivostih težko omogočila tekočo izkušnjo, še manj pa bi bilo to možno za šibkejše kartice. Frame Generation je zato pri ray tracingu ključen, a ima en problem: deluje samo na trenutni seriji RTX grafičnih kartic, medtem ko prejšnja generacija RTX 3060, 3070, 3080 in 3090 zadeve ne podpira.
Tako je bil ravno Frame Generation glavni razlog, da so tudi lastniki grafičnih kartic RTX 3090 začeli razmišljati o nadgradnji, a morda jim bo zdaj AMD omogočil, da z nakupom še malce počakajo. Modder Nukem9 je namreč FSR 3.0 predelal tako, da tega sparimo z Nvidia in AMD grafičnimi karticami, tem pa je zdaj tudi omogočen vklop tehnologije Frame Generation.
Rezultati so impresivni, vendar pa trenutna verzija moda deluje samo v navezi z RTX grafičnimi karticami, medtem ko boste AMD-jevci bodisi morali počakati na modderja LukeFZ, da ta zaključi beta testiranje svojega moda ali pa si tega predčasno odklenete preko njegovega Patreona.
V vsakem primeru boste pridobili lep dvig sličic na sekundo in zgodnji testi na spletu pokažejo še enkrat višje številke: iz 30 na 60 ali pa iz nestabilnih 50 na več kot 100 sličic na sekundo. Seveda je vse spet odvisno od vaših nastavitev, a sam sem zadevo testiral na grafični kartici RTX 3070 in v igri Cyberpunk 2077 sem lahko celo vklopil možnost “Path Tracing” in še vedno sem med sprehajanjem skozi mesto lahko dosegel več kot 60 sličic na sekundo in to pri ločljivosti 2560 x 1440.
Zadeva sicer ni popolna, saj je mod še v izdelavi. Pojavlja se “ghosting”, tako da nekateri predmeti ob hitrem premikanju za sabo puščajo sled in vsake toliko se pojavi kakšna težava s sencami. Vendar pa bodo te stvari skoraj zagotovo odpravljene, AMD pa namerava v Cyberpunk 2077 in Starfield tudi uradno omogočiti FSR 3.0, tako da ga boste lahko preprosto izbrali iz menija in se ne bo treba ukvarjati z nameščanjem modifikacij.
Če bi stvar radi tudi sami preizkusili si lahko mod prenesete tule, nakar samo sledite navodilom znotraj “Read Me” datoteke. Pazite, da datoteke razširite v mapo Cyberpunk 2077\bin\x64, nakar se še prepričajte, da imate v Windowsih pod: “Nastavitve -> Zaslon – > Grafika – > Spremeni privzete nastavitve grafike” označeno možnost “Pospešeno strojno razporejanje za GPE oz. Hardware Accelerated GPU Scheduling”, saj brez tega v igri ne boste mogli obkljukati možnosti za Frame Generation.
Pričujoči mod deluje tudi na vseh drugih igrah, ki podpirajo tehnologijo Frame Generation, zato so se igralci že spravili v testiranje naslovov kot so Starfield, Lords of the Fallen in Alan Wake 2.
Spremljanje hitrega razvoja umetne inteligence me včasih spominja na gledanje v tornado, ki postaja čedalje bolj debel in čeprav bi te moralo biti takrat strah, vseeno ne moreš odtegniti pogleda stran, saj si preprosto preveč fasciniran nad videnim.
Strah pred umetno inteligenco je upravičen, saj je ta že zdaj izkazala kot potencialna zamenjava za marsikakšen digitalni poklic: od risanja v Photoshopu, ustvarjanja video montaž, glasovnega igranja, pisanja člankov pa vse do prečiščevanja ostarelih posnetkov in zvočnih zapisov, ki so na koncu spočeli povsem novo pesem legendarne glasbene skupine The Beatles.
Kaj se zgodi, ko vse te naprednosti združiš v en izdelek je pred kratkim pokazalo novo start-up podjetje Channel 1, ki ponuja novičarski kanal, ki ga v celoti poganja umetna inteligenca. Predstavljajte si torej verzijo dnevnika 24ur, le da pred kamerami stojijo osebe, ki tam niso zares, a poročajo o aktualnih dogodkih po svetu, ki se trenutno res dogajajo.
Zgornji video pokaže zadevo v akciji in čeprav je to označeno samo za konceptni video, je že zdaj presneto impresivno. Poročevalci sicer niso povsem umetno generirani, saj so zasnovani po podobi resničnih oseb, a govorjena beseda ter obrazne mimike so spočete povsem iz strani umetne inteligence. Pri njihovem govorjenju je najbolj impresivna sinhronizacija ustnic z govorjeno besedo, ki se tule le vsake toliko malce zatakne, a je dejansko na stopnji, da bi manj pozorne oči lahko povsem spregledale, da vse skupaj nadzoruje umetna pamet.
We have both fully generated and digital double anchors. All of the voices are generated and some of the visuals.
Kratki video predstavi še nekatere druge prednosti takšne tehnologije: poročevalec lahko denimo kadarkoli zamenja jezik, kar bi prišlo izjemno prav pri sinhronizacijah. Še bolj je impresiven segment, kjer nek gospod govori o uničujoči nevihti v francoskem jeziku, nakar pa umetna inteligenca vse pretvori v angleščino, z enako intonacijo glasu in prilagojeno sinhronizacijo ustnic.
Celotna zadeva je kar malce srhljiva in upravičeno so se pojavile skrbi, da znamo kmalu na televizijah gledati novičarske kanale, ki pa bodo lahko brez problema proizvajale lažne novice in jih prodajale kot resnične. Channel 1 sicer pravi, da bodo vse njihove novice večkrat preverjene in bodo informacije črpale od overjenega novičarskega portala in drugih neodvisnih novinarjev. Prav tako naj bi pri vsakem koraku, preden bi novica prišla v eter, vse večkrat preverila človeška roka in da je poročanje resničnih novic njihova primarna naloga.
Vse to se sliši lepo, a pri takšni tehnologiji se skoraj vedno zgodi, da za njo pograbijo tudi manj odkriti ljudje, ki želijo na vsak način razširiti svojo propagando. Boj proti lažnim novicam je že v današnjem ekosistemu zelo težak, a očitno bo v prihodnosti začel počasi spominjati Don Kihotov boj z mlini na veter.
Razvijalec Insomniac Games, ki ga mlajši igralci poznajo po igrah Ratchet and Clank in trojici Spider-Man iger, nekoliko starejši pa bo seriji naslovov Resistance, je kakšen teden nazaj postal tarča obsežnega hekerskega napada. Vsiljivcem je uspelo pridobiti dostop do njihovih strežnikov in iz njih izmakniti za skoraj 2 TB podatkov, te pa zdaj držijo za odkupnino, ki pa jo Insomniac in Sony seveda nočeta izplačati.
Zato so napadalci začeli na internet spuščati zaupne informacije in med njimi se je znašla razpredelnica tudi vseh njihovih prihajajočih naslovov. Če morda nočete videti, kaj vse namerava Insomniac Games ustvariti vse do leta 2030 in bi bili morda raje ob vseh prvih najavah presenečeni, potem je morda bolje, da že tule prenehate z branjem članka.
Gleda na nove informacije so se očitno govorice, da namerava Sony spremeniti studio v izdelovalca Marvelovih naslov, izkazale za resnične. Zdi se, da bo Insomniac res ustvaril nekakšno igričarsko verzijo Marvelovega vesolja, le da se bo tule vse skupaj bolj ali manj vrtelo okoli Pajkomoža.
Naslednje leto sicer Insomniac ne bo spočel nobenega novega naslova, a že v 2025 bo na površje splavala igra Marvel Venom. To bo nekakšen samostojen dodatek za igro Spider-Man 2 zato bo tudi zgodba neposredno nadaljevanje in bo v obseg trajala nekje med 8 in 10 ur, med tem časom pa se bomo lahko podili po okuženem velemestu New York in med igranjem prostoročno preklapljali med dvema Spider-Manoma in tudi Venomom.
V letu 2026 bo nato izšla igra Marvel Wolverine, ki ga je Insomniac napovedal že dolgo nazaj in smo ga pričakovali malce prej, a očitno je treba na njem opraviti še kar nekaj dela. Temu bo sledilo nekaj pavze, nakar bomo v 2028 dobili polnopravno nadaljevanje Spider-Man 3, šele v 2029 pa nas čaka nekaj, kar ni spočeto v navezi z Marvelom: povsem frišno poglavje franšize Ratchet and Clank. Samo leto za tem pa bomo dobili še igro X-Men, nakar bo Insomniac v 2031 končno dobil priložnost za ustvarjanje povsem nove in originalne franšize, ki pa še nima imena.
Kot vidite so podatki razkrili ogromno in kar malce bizarno je gledati v napovedi naslovov, ki so tako daleč v prihodnosti, da bo polovico njih poganjala konzola PlayStation 6. Hekerji zagotovo skrivajo še marsikakšno dodatno informacijo, ki še ni prišla v javnost: razkrili so denimo dva povsem nova igralna segmenta za igro Wolverine, ki sta še daleč od končanega, a sta dokaz, da so vsiljivci s sabo odnesli goro informacij.
Odkar je prvi človek prižgal svojo lastno kamero na Twitchu se je na tej platformi pojavilo vprašanje, kaj je dovoljeno na njej kazati in kaj ne. Najbolj gledana vsebina na internetu je seveda seks in vsak od nas je že rojen z vso serijsko vgrajeno opremo, da lahko od nje preko kamere tudi dobro zasluži. Twitch je, še posebej po prevzemu iz strani Amazon, začel hitro graditi strog pravilnik obnašanja na svoji platformi in vsak kršitelj tega svetega zakona je bil nato kaznovan – včasih samo začasno, a nekateri kar za vedno.
Vendar ta pravila niso vklesana v kamen in se redno spreminjajo. Tako je platforma pred kratkim posodobila svoja pravila glede seksualno obarvane vsebine, ta pa so po novem dovoljevala nekaj golote, a je ta morala biti samo digitalna in artistično usmerjena – skratka, kakšno dojko so lahko umetniki prikazali pri svojih risbah in skulpturah, za to početje pa njihov račun ni bil kaznovan, če je le bilo vse skupaj pravilno označeno.
Seveda ni trajalo dolgo, da so nekateri začeli to pravilo hitro izrabljati za svoje namene, ki so jim hitro prinesli nove sledilce in donacije. To sicer ne pomeni, da so se na platformi začeli pojavljati kar pornografski filmi ali pa podobe iz antične slovenske revije Vroči Kaj, saj so ustvarjalci pri izrabljanju določenih pravil bolj subtilni – spomnimo se denimo polemike glede jacuzzijev, kjer so ustvarjalke sicer bile oblečene, a so jezdile ogromne napihljive banane.
We’re making some additional updates to our Sexual Content Policy. We realize that our earlier update caused confusion and appreciate all the feedback we’ve received. Thanks for always coming together with us to help build the best version of Twitch.
V tokratnem primeru so nekatere ustvarjalke delale vsebino, kjer so bile sicer zgoraj slečene, a zaradi kota kamere je lahko gledalec videl zgolj gola ramena. Vendar je bilo že ta namig na goloto dovolj, da so se nekateri začeli nad novimi pravili pritoževati in Twitch je zaradi teh pritožb, kjer so zagotovo v ozadju kakšno pikro pripomnili tudi oglaševalci, po samo nekaj dneh ukinil na novo spremenjena pravila in stvari povrnil v staro stanje.
Na svoji strani so zapisali, da so nekateri začeli izkoriščati pravila in da so šli pri njih morda malce predaleč in da bi bilo enostavno težko nadzorovati vso to na novo ustvarjeno vsebino – pri tej še posebej veliko težavo predstavlja umetna inteligenca, ki zna zdaj ustvariti prepričljive fotorealistične slike, a bi jih po pravilniku še vedno morali šteti pod digitalne.
I got banned wrongly under your new policy for drawing a nude character without any visible genitalia. This is your own responsibility for not thinking through before establishing a new TOS and it is incredibly unfair to a lot of artists who fell into the same situation as…
Pravila glede golote tako ostajajo nespremenjena, žal pa je v vmesnem obdobju nastradalo nekaj tistih umetnikov, ki so se držali začrtanih pravil, a jim je Twitch vseeno podelil kazni in začasno zamrznitev računa.
Pretočni servis Netflix že dolgo špika v smer animejev in po nekaj neuspelih projektih jim je končno uspelo sproducirati uspešen izdelek v podobi animeja One Piece, ki so ga predelali v format serije z resničnimi igralci, vse skupaj pa je bilo seveda podprto z dobro mero posebnih učinkov, saj drugače bolj težko uresničiš predstave gusarja, ki se lahko raztegne kot povprečen ponedeljek.
Netflix pri teh svojih iskanjih novih franšiz ne potrebuje veliko, saj takoj ko najde nekaj uspešnega iz tega spočne cel kup projektov: The Witcher je imel denimo dobro sprejeto 1. sezono, kar je izrodilo nadaljevanja in stranske projekte in po enaki poti gre zdaj očitno tudi One Piece. Uspeh serije jih je opogumil, zato so najavili predelavo originalne risane serije in mange, ki jo bo na novo zrisal studio WIT Studio.
Najava je prišla preko kratkega dražilnika v katerem vidimo nekega risarja, ki rigorozno riše neko podobico za katero se na koncu izkaže, da je to prva podobica iz predelane serije. WIT Studio vsekakor ni slaba izbira, saj je ta poprej ustvaril animeje Attack on Titan in Spy x Family. Predelava nas bo vrnila povsem na začetek originalnega animeja in mange in ta izvirna pripoved je znana tudi pod imenom “East Blue Saga”.
Nova serija bo nosila ime The One Piece in je marsikoga ujela povsem nepripravljenega in najava tako ni povsod prejela univerzalne hvale. Prvi razlog je Netflixova serija z živimi igralci, ki je sama po sebi v bistvu predelava, zato delanje še ene risane obnove niti nima pravega smisla.
A drugi še večji razlog za negativne kritike je dejstvo, da originalna anime serija še vedno traja. Spočeta je bila sicer davnega leta 1999, le dve leti po izidu mange, ki jo je julija leta 1997 predstavil svetu Eiichiro Oda in od takrat redno dostavlja novo vsebino – do sedaj se je nabralo že skoraj 1.100 epizod. Zato je malce bizarno slišati najavo predelave izdelka, ki je še vedno znotraj produkcije, čeprav zna biti gledanost kljub temu visoka. Ni jih namreč malo, ki se jim dandanes zdijo originalne epizode že malce zastarele za gledanje in bi radi One Piece izkusili v višji ločljivosti in to preko vseh pritiklin, ki jih s sabo prinaša sodobna animacija.
Še malo in minili bosta dve leti odkar je internet povsem ponorel za igro Elden Ring, z njo pa je razvijalec FromSoftware prišel do še večje prepoznavnosti, ki jo je že tako užival na račun svojih legendarnih naslovov kot so Dark Souls, Bloodborne in Sekiro. Elden Ring je bil njihov prvi poskus ustvarjanje odprtega sveta in ta žanr je pri igričarjih močno priljubljen, zato so ga igralci pozdravili in bili navdušeni nad resnično odprtosvetno akcijo, kjer te na mapi ne posiljuje cel kup ikon in nepotrebnih stranskih opravil.
Elden Ring je naphan z vsebino, a kot pri vsakem takem odličnem izdelku so se hitro začela pojavljati vprašanja ali bomo dobili še kakšno dodatno vsebino in kdaj bo ta izšla. FromSofware je kar dolgo molčal in zdelo se je, da se je nemara razvijalec že prestavil k svojemu naslednjemu projektu, nakar so letos februarja en dan preprosto napovedali prvi dodatek Shadow of the Erdtree, k temu dodali eno samcato uradno sliko, nakar so se zopet zavili v molk.
Pričakovali smo sicer da se bo razvijalec letos pojavil na podelitvi nagrad The Game Awards in tam pokazal kakšen igralni napovednik, ki bi nemara vseboval tudi datum izida, a se to ni zgodilo. Edina večja novica glede dodatka je prišla nazaj nekaj dni nazaj, ko je za japonsko spletno stran Game Watch spregovoril Yasuhiro Kitao, ki pri Elden Ringu dela kot producent in po njegovih besedah delo na dodatku poteka gladko, a da je izid še kar daleč stran. K temu je še dodal, da bo Shadow of the Erdtree podoben dodatku za Bloodborne in tako kot v The Old Hunters bomo tudi tule dobili nove bitke in NPC-je.
A morda je izid dodatka bližje kot pa smo mislili. Nekdo je na Redditu namreč opazil, da je trgovina Datablitz javno objavila naročilo novih kontrolerjev podjetja Thrustmaster, ki jih je to spočelo skupaj z založnikom Bandai Namco, ti pa so oviti v barve in teme Elden Ringa. In ti bodo na voljo februarja 2024 in naj bi bili tako izšli sočasno z razširitvijo Shadow of the Erdtree. In ne samo to: znotraj zapisa je najavljen tudi še drugi val kontrolerjev, ti pa naj bi izšli v 2025, ko naj bi izšla še druga razširitev za Elden Ring.
Mar FromSoftware načrtuje kar dva dodatka za Elden Ring? To sicer ne bi bilo nič presenetljivega, saj je v preteklosti za svoje naslove že delal takšno dodatno vsebino: Dark Souls 1 je dobil dodatek Artorias of the Abyss, Dark Souls 2 je dobil DLC-je Crown of the Sunken King, Crown of the Old Iron King in Crown of the Ivory King in Dark Souls 3 je prejel razširitvi Ashes of Ariandel in The Ringed City.
Koliko je novica legitimna je zdaj težko vedeti, a dober pokazatelj, da je morda na njej res nekaj je dejstvo, da je trgovina Datablitz hitro pobrisala svojo izjavo, zdaj pa je nekdo zahteval umik zajetih slik iz platform Imgur in celo MEGA, kar pomeni, da jih objava res žuli in so nas morda z njo želeli presenetiti. Nekdo je naredil varnostno kopijo slik in jih zopet naložil na Imgur, a tudi tej so verjetno že zdaj šteti dnevi.
Atomic Heart je ena tistih iger, ki bi ji bilo treba spremeniti samo par igralnih elementov in bi se lahko brez problema za klasične predstavnice žanra “immersive sim”. Prvih nekaj stopenj igre je naravnost odličnih, a stvari se spremenijo, ko enkrat stopimo v odprti svet in naletimo na tečne robote, ki se neprestano oživljajo, tempo igre pa takrat povsem izpuhti v zrak.
Razvijalec Mundfish svoj prvi naslov še vedno izdatno podpira preko posodobitev in nove vsebine, saj to nekako mora legalno početi na račun sezonske prepustnice, ki je vsem lastnikom obljubila dodatno vsebino. Atomic Heart je že prejel en DLC imenovan Annihilation Instinct, zdaj pa se pripravlja rojstvo drugega, ki se imenuje Trapped in Limbo in je glede na prvi malce daljši igralni napovednik presneto bizaren.
Kaj točno se bo v tem dodatku dogajalo Mundfish očitno še ni pripravljen povedati, vendar pa se bomo očitno preselili v alternativno dimenzijo, kjer so pravila že tako čudnega sovjetske baze Facility 3826 postavljena na glavo. Še vedno nas čaka veliko streljanja, a zdaj bomo to počeli skozi oči nekega kosmatinca, ki ne bo pokal samo medeninastih stričkov in v kekse preoblečene robote, ampak se bo vsake toliko preobrazil v raco in se nato spustil skozi dolge dirkalne steze, ki visijo kar v zraku, občasno pa bo treba postoriti množično deratizacijo pernate zalege.
Trapped in Limbo je res videti, kot da so razvijalci lahko sprostili vso svojo domišljijo in je bila za njih glavna naloga samo spočeti čimbolj čudno prvoosebno in tretjeosebno izkušnjo, ki se je lahko trenutno spomnijo. Uspešno igranje in pobiranje jabolk nam bo olajšalo igranje, saj bomo preko tega lahko nadgrajevali svoje veščine, preko igranja dodatka pa si bomo lahko odklenili sedem dodatnih preoblek, ki jih bomo nato lahko izrabili tudi med preigravanjem osnovne kampanje.
Trapped in Limbo izide 6. februarja 2024, originalno igro pa lahko izkusite preko servisa Game Pass ali pa si jo na Steamu privoščite po trenutno znižani ceni 34,79 €.
Ko sem v roke prejel kopijo igre Avatar: Frontiers of Pandora se iz mene ni izvil krik sreče, ampak sem bolj kot ne skomignil z rameni in sprožil inštalacijo igre na konzoli PlayStation 5. Do filmske franšize Avatar sem namreč dokaj ravnodušen in čeprav se bežno spomnim, da sem prvi del leta nazaj gledal v kinu in to z nameščenimi 3D očali, ogleda kina nisem zapustil z občutkom, da bi se rad v to franšizo še kdaj vrnil. Vendar pa je priznani režiser James Cameron drugačnega mnenja, zato načrtuje kar pet filmov z modro obarvanimi vesoljci Na’vi-ji, pa če je nam to všeč ali pa ne.
Skratka, drugega filma si še nisem ogledal in tudi ne vem, če se bom kdaj spravil v njegovo gledanja. Zato tudi igra Frontiers of Pandora morda ni namenjena zame, saj jo bodo primarno najbolj zavzeto zagrabili navijači Avatarja, ki so dolga leta sanjali o interaktivnem obisku planeta Pandore, Ubisoft pa jim je zdaj ustregel in jim pričaral odprtosvetno avanturo, ki sicer malce preveč spominja na njihovo lastno franšizo Far Cry, a nosi dovolj svojih igralnih prijemov, da je igra na splošno priporočljiva za preigravanje.
Razvojna ekipa: Ubisoft Montreal Založnik: Ubisoft Platforme: PS5, PC, XSX Nakup: Ubisoft Connect, PS5 Datum izida: 7. december 2023 Igrano na: PS5
NAPOVEDNIK
Poznavanje dogodkov iz filmov ni nujno, a dobro je, če vsaj poznate vsaj njihovo okvirno pripoved. Nastopamo v koži mladega domorodca, ki ga človeška organizacija RDA oziroma Resource Development Administration šola in vzgaja v ujetništvu znotraj neke baze, nakar se zgodi upor, ki je znan iz filmov in kar naenkrat svojim človeškim gospodarjem predstavljamo samo strošek, ki ga je treba hraniti in mu prazniti mačji WC. Znajdemo se praktično pred smrtjo, vendar smo v zadnji sekundi rešeni in skupaj z drugimi uporniki moramo prebegniti iz baze. Uvod je dokaj dolg in na začetku se moramo kar nekaj časa sprehajati skozi dolgočasne sive hodnike, kjer se čudimo nizkim stropom, dokler se ne spomnimo, da so Na’viji precej višji od ljudi. Nakar pokukamo na plano in zazijamo zaradi vsega čudovitega zelenja, ki nas udari naenkrat. Ta efekt, ko se pred nami odpre odprti zeleni svet Pandore je res zapomljiv in malce spomni na tisti trenutek, ko prvič zapustimo podzemno bazo v igri Fallout 3.
Razplet nadaljnjih dogodkov ni kakšno večje presenečenje in če ste že vajenih Ubisoftovih iger v odprtem svetu vam lahko brž postane jasno, kaj vam bo za početi skozi nekje 30-urno avanturo. Naš junak se pridruži skupini upornikov, ki jim je dovolj izkoriščanja iz strani zlobnih ljudi, zato jim je treba požgati baze in jih pri temu dodobra nabrcati v tazadnjo, na koncu pa se bo treba soočiti še z glavnim šefom Johnom Mercerjem in njegovo generalko Angelo Harding.
Ustvarjalniku lika sicer ne manjka opcij, a Na’vi-ji so si med sabo tako podobni, da kakšnega unikatnega protagonista ne boste ustvarili.
Zaplet se sliši kot nekaj, kar bi bilo izmaknjeno iz Far Cryja in potreba po maščevanju je v igrah že tako izcuzana tema, da deluje že kar nekam utrujajoče a na nek način je to idealno ujemanje za Avatar, ki prav tako vsebuje že stokrat videno zgodbo in reference na domorodce in zlobne zavojevalce, ki so preslikava Indijancev in Američanov ne poznajo praktično nobene subtilnosti.
Skratka, z zgodbo se ne obremenjujte preveč saj je tam bolj za izgovor da ima naš Na’vi neko rdečo nit, ki pa nas preveč ne vleče naprej in velika krivda za to leži na likih. Večino vaše družbe bodo predstavljali drugi Na’vi-ji in nisem sicer prepričan, če si lahko rasističen do izmišljenih vesoljcev, a vseeno moram to zapisati: Na’vi-ji so praktično vsi enaki in za povrh še nosijo slična imena. To je jasno že takoj na začetku, ko ustvarjate svoj lik saj mu lahko spreminjate barvo kože in razne vzorce, a razlike pri vsemu temu so praktično neločljive, tako da sem brž obupal nad ustvarjanjem nekega unikatnega lika. Nakar stopimo v bazo in prav tako naletimo na Na’vi-je, ki so videti kot kloni drug drugega in v bistvu sem jih lahko ločil samo glede na njihova oblačila. To je težava, saj se na vse te like nato ne moremo navezati, če jih ves čas mešamo med sabo, zgodba pa tako zgubi nekaj tiste udarnosti, ki bi jo lahko dostavila v vmesnih sekvencah.
Svet je čudovit, a včasih je pragozd kar preveč gost, zato takrat pride posebni pogled, ki obarva tiste najbolj pomembne reči.
Bolje se je zato osredotočiti na samo igranje, ki ga izvajamo iz prvoosebne perspektive in raziskovanje Pandore nam lahko tako hitro zleze pod kožo. Naš modri heroj je hiter in mu med tekanjem praktično ne zmanjka zaloge kondicije, lahko daleč skoči in preko bližnjic hitro spleza na razna drevesa. Tekanja med različnimi objektivi je kar precej in Frontiers of Pandora se od Far Cry-ja razlikuje tudi po tem, da ne gledate ves čas v mini mapo, ampak imate samo približno smer cilja, nakar je na vas da najdete pot do njega. To je sicer dvorezen meč, saj je dobrodošlo to, da vas igra napeljuje na organsko raziskovanje sveta, a po drugi strani je navigacija skozi zelene gozdove brez kakšnih pravih pokazateljev za orientacijo. Tako kot v novejših Assassin’s Creed igrah se lahko odločite med dvema različicama raziskovanja: eno vam samo namigne, kje se nahaja vaš objektiv, medtem ko vam drugi nadaljnjo pot točno nakaže in ni me sram priznati, da sem se hitro odločil za slednjega.
Na začetku boste večino prečkanja poti opravili peš, ne traja pa dolgo, da si prislužite svojega lastnega letečega Ikrana, ki ga lahko prikličite kadarkoli: med preprostim sprehajanjem ali pa med spektakularnim padanjem iz pečine, kjer vas pobere sredi leta. Zanimivo je da šele mnogo kasneje dobimo prevozno sredstvo, ki gre po tleh, a takrat za njegovo uporabo niti ni nekega razloga, saj je Ikran preprosto hitrejši in bolj enostaven za uporabo, poleg tega pa nam omogoča napadanje sovražnih baz kar iz zraka.
Boj ni slab in vsebuje kar nekaj različnih orožij iz strani Na’vi-jev in človeške vojske.
Boj je še en sestavni del igralne izkušnje in tudi pri temu lahko potegnemo kar nekaj vzporednic z igro Far Cry. Napadali bomo ljudi in ti prihajajo v dveh različicah: navadni vojaki in tisti, ki so zaklenjeni znotraj oklepljenih robotov. Na njih se lahko sprva spravimo preko loka in puščic, kasneje pa dobimo dostop tudi do druge orožarne in v roke poprimemo tudi bolj napredna orožja človeških zavojevalcev. Raznovrstnost sejal smrti sicer ni ne vem kako široka, lahko pa močnejše različice lokov, pušk, brzostrelk in podobnega pridobimo preko opravljanja stranskih misij.
Vaša glavna naloga bo izničenje sovražnih baz, ki se začnejo nekam hitro ponavljati, napadov na baze, ki so razdeljena tudi glede na stopnje sovražnikov, pa se lahko lotite tudi prikrito. Našemu Na’vi-ju lahko skozi opravljanje misij nataknemo bolj čvrst oklep in druge naveske zaradi česar bo postal bolj odporen na poškodbe, nadgrajujemo pa mu lahko tudi posebne sposobnosti, med katerimi mi je najbolj prišla tista, ki mi je omogočala, da sem vojaka znotraj hodeče mehanizirane konzerve instantno potegnil ven, kar mi je skozi igro prikrajšalo lepo število glavobolov.
Vsi ljudje niso zlobni in pomagajo uporništvo, kar je dobrodošlo, saj bi domača baza med samimi domorodci izpadla malce preveč enolično.
Avatar: Frontiers of Pandora se izkaže za zadovoljiv izdelek, ki ga bodo najbolj pozdravili oboževalci franšize, saj bodo ti lažje spregledali minuse kot so ponavljajoče naloge, manj unikatni NPC-ji in štorijo, ki ne vleče preveč naprej, a postane v zadnjih nekaj misijah dokaj adrenalinska in štorijo pripelje do zadovoljivega zaključka. Tole je tudi Ubisoftova najlepša igra do sedaj in se po tehnični naprednosti tako lahko kosa s filmskimi izdelki Jamesa Camerona, na konzoli PlayStation 5 pa nisem zabeležil nobenega zatikanja ali rušenja, hkrati pa je bil dobro izkoriščen igralni plošček DualSense.
In morda največji dosežek te igre je dejstvo, da mi je dejansko zopet spodbudila zanimanje za ogled filmov, kar je vedno znak dober znak za igro, ki je bila izdelana po licenci.
Razvijalec Bethesda je lani praznoval obletnico franšize Fallout, saj je ta doživela že svoj 25. rojstni dan. Brez skrbi: od izida igre Fallout 3, ki je bila tudi prva izpod Bethesdinih rok, še ni preteklo toliko let, tako da niste še tako stari. Govora je namreč o tisti čisto prvi Fallout igri, ki je izšla leta 1997 in jo spočel zdaj umrli studio Black Isle Studios in res ne vem, zakaj pri založniku še ni odobril uradne predelave prvih dveh iger, saj bi se te zagotovo dobro prodale in so več kot potrebne obnove.
A namesto tega se je Bethesda raje odločila obnoviti zadnji enoigralski del Fallout 4, ki je izšel leta 2015. Za tega je bila ob obletnici obljubljena nadgradnja, ki bi bila sicer namenjena aktualnim verzijam konzol PlayStation 5 in Xbox Series X, izboljšave pa bi prišle tudi na PC. Nadgradnja bi priskrbela podporo za višje ločljivosti in sličice na sekundo, dodatno vsebino za Creation Club in ogromno popravkov hroščev, ki so ostali v kodi tudi po tem, ko je Bethesda leta nazaj za igro prenehala izdajati popravke.
Thank you for your patience with us as we work on the Fallout 4 next-gen update. We know you're excited, and so are we! But we need a bit more time and look forward to an exciting return to the Commonwealth in 2024.
Vendar pa od originalne najave dalje o predelavi nismo slišali prav ničesar, kar je malce bizarno, saj je nadgradnja slišati kot dokaj enostaven projekt in ni neka popolna obdelava pri kateri bi bila celotna koda preseljena v nov pogon. V letu 2023 nismo dobili niti ene sličice, kaj šele kakšnega napovednika in Bethesda je končno prekinila molk včeraj, ko je preko X-a nepresenetljivo najavila, da bo posodobitev prispela šele enkrat v 2024.
Bo ta predelava na koncu večja kot je bila sprva napovedano in je Bethesda zato potreboval ves ta dodatni razvojni čas? Kdo bi vedel, a bolj se zdi verjetno, da namerava založnik izid predelave prestaviti bližje k izidu televizijske serije, ki bo na pretočnem servisu Prime Video premiero doživela aprila naslednje leto. Serija zna vplivati na prodajo iger, saj se je nekaj podobnega zgodilo ob premierah Netflixovih televizijskih obdelavah iger The Witcher in Cyberpunk 2077, ko so gledalci med epizodami obujali spomine na interaktivne izkušnje in nato skočili v ponovno ali pa čisto novo preigravanje sorodnih iger. Čisto možno je, da Bethesda upa na podoben rezultat in želi takšnim gledalcem dostaviti še sveže prenovljeno igralno izkušnjo, za povrh pa zna ta vključevati dodatek plačljivih modov, kot se je to zgodilo v nedavni prenovi Skyrima.
Nadgrajeni Fallout 4 tako prihaja šele v 2024, kar ga v bistvu postavi samo leto stran od praznovanja svoje 10. obletnice.
Po začetnem navdušenju nad igro Starfield so se zdaj strasti nekoliko umirile in mnenja igralcev na Steamu so presodila, da je igra zgolj samo povprečna in ne tista prelomnica v žanru raziskovanja vesolja kot so nekateri pričakovali pred izidom.
Že od začetka se je pričakovalo, da bo igra zares šele vzcvetela takrat ko bo za njih poprijela modderska skupnost, saj je ta enako postorila za pretekle igre razvijalca Bethesda, kot so The Elder Scrolls: Morrowind, Oblivion in Skyrim ter Fallout 3 in 4.
Delo na igri je začel tudi priznani modder Cosideci, ki je najbolj znan po svojem odličnem dodatku Skyrim Together. Ta naredi točno tisto, kar lahko tudi sklepate iz imena: omogoča preigravanje Skyrimove enoigralske kampanje v družbi drugih igralcev in enako funkcijo je zdaj nameraval preseliti tudi v Starfield, preko moda Starfield Together.
A žal od tega projekta ne bo nič, saj je modder na svojem Discordu eksplicitno izrazil svoje občutke do Starfielda. Namreč z modom se je začel ukvarjati še preden se je sploh spravil v igranje in uspelo mu je preseliti okoli 70 % funkcij iz moda Skyrim Together, nakar se je spravil v samo igranje Starfielda, saj je treba te zadeve nato tudi testirati. A potem je prišel do spoznanja, da je bil ves njegov trud trud zaman, saj je spoznal “da je igra j*beno zanič”.
Modder je Starfield označil za dolgočasnega in da mu manjka tista glavna prvina vseh Bethesdinih iger: raziskovanje zanimivega in ročnega ustvarjenega sveta, ki ga tu enostavno ni.
Zato je sklenil, da prekliče razvoj modifikacije, saj ne namerava vložiti še stotine ur v izdelavo moda za igro, ki si tega truda ne zasluži. Do sedaj spočeto delo je zdaj javno dostopno in je namenjeno vsem tistim, ki bi radi dokončali to, kar je začel, a modder opozarja, da je treba v kodiranje in optimizacijo najverjetneje treba vložiti 100+ ur
Starfield je bil sicer za Bethesdo finančni uspeh, saj je igra tri tedne po izidu nabrala 10 milijonov igralcev, na začetku decembra pa ta številka presegla 12 milijonov. Vprašanje sicer ostaja, koliko od teh je igro dejansko kupilo in koliko je v njeno igranje skočilo preko servisa Game Pass, kjer je Starfield na voljo že od prvega dneva izida.
Te dni se zabavam s preigravanjem RPG igre Warhammer 40k: Rogue Trader in kot devičnik znotraj Warhammer 40k univerzuma sem hitro prišel do spoznanja, da je ta znanstveno-fantastični okoliš presneto kul in bi ga rad izkusil tudi še kje drugje. Warhammer 40k ima sicer kup iger, a večina njih smrdi samo po hitrem zaslužku na račun slavnega imena, najdejo pa se tudi izjeme.
Ena teh je Space Marine, ki ga je razvijalec Relic Entertainment izdelal leta 2011 in ta je brž postal popularen. Dostavil je namreč ravno tisto, kar so oboževalci te franšize tudi že dolgo zahtevali: brutalno tretjeosebno akcijo, kjer v vlogi vesoljskega marinca koljemo vesoljsko zalego in vse to počnemo v imenu Imperatorja.
Ni čudno potem, da so igralci hitro začeli vzklikati po nadaljevanju, ki pa je zahtevalo desetletje preden je bilo sploh prvič najavljeno. Na novem poglavju dela razvijalec Saber Interactive in sprva je bila igra začrtana za konec leta 2023, vendar pa tega datuma ne bo ujela. Založnik Focus Home Interactive je izid prestavil že prejšnji mesec in to na drugo polovico leta 2024, zdaj pa smo dobili bolj točen datum izida, ki se bo zgodil 9. septembra 2024.
To je kar pošten zamik, tako da bo igra izšla 9 mesecev po originalno začrtanem datumu izida. Focus Home pravi, da bo razvijalec Saber ta čas porabil za poliranje igralnih mehanik, ki so v daljšem igralnem napovedniku sicer videti solidne, a tisti novinarji, ki so igro že lahko preizkusili nad igro niso bili navdušeni, saj naj bi moral biti boj malce bolj odziven in udarci z mečem bolj brutalni, kar nekaj od njih pa se je potožilo tudi nad zvokom.
Grafično je zadeva vsekakor videti kot poštena nadgradnja v primerjavi z originalom, ki je sicer dobil manjšo predelavo v obliki Anniversary Edition, a bi si morda zaslužil tudi večjo obnovo v pogonu drugega dela.
Po več kot 20 letih zabave bo že tako pojemajoči trg črne komedije izgubil še enega zastopnika. Serija Curb Your Enthusiasm, pri nas poznana pod imenom Nikar tako živahno, bo namreč naslednje leto doživela svojo 12. sezono, ta pa bo hkrati tudi zadnja.
Slovo je napovedal Larry David, ki je ustvarjalec te črne komedije, hkrati pa v njej nosi glavno vlogo. Serija meša dogodke iz resničnega življenja in fikcije, tako da je Larry v svojem svetu poznan po svojih resničnih dosežkih, med katerimi je zagotovo najbolj pomemben snovanje legendarne serije Seinfeld, zraven pa dobimo cel kup izmišljenih situacij, v katere se naslovni junak zaplete včasih po lastni krivdi, včasih pa po spletu naključij. Zadevo odlikuje črn humor, ki je v zgodnjih sezonah tako začinjen, da ga verjetno v današnjem svetu nihče ne bi odobril za snemanje in visoka stopnja improvizacije, zaradi katere liki kot za stavo prebijajo 4. zid in včasih preprosto izbruhnejo v smeh.
Tako kot junaki Seinfelda se tudi Larry znajde v raznih situacijah do katerih pride predvsem na račun svojih pikolovskih izjav in pri teh, zaradi svoje Hollywoodske slave, naleti na cel kup priznanih filmskih igralcev in drugih znanih osebnosti. Med temi se znajdejo legendarni režiser Martin Scorsese, igralci Ben Stiller, Michael J. Fox, Ricky Gervais, David Schwimmer in celotna zasedba Seinfelda preko katere je bila posneta tudi kratka epizoda v obliki oživitve serije.
Serija je svoje življenje začela leta 1999 in to v podobi enournega filma Larry David: Curb Your Enthusiasm, nakar se je oktobra rodila prva sezona. Te so si nato sledile dokaj redno in med njimi je bilo največ dve leti razlike, stvari pa so se sunkovito zasukale v 8. sezoni, ko je med to in 9. sezono preteklo kar 6 let. Na tem mestu je Larry že začel omenjati konec serije, a se je ta potem vedno nekako vrnila nazaj: 9. sezono smo dobili leta 2017, 10. v letu 2020 in 11. v 2021. Za naslednje leto se pripravlja 12. sezona, ta pa je očitno res zadnja, saj je Larry David za spletno stran Deadline sporočil, da se lahko preko te končno poslovi od fiktivnega Larryja, ki je v seriji povsem drugačen od njegove resnične osebnosti. K temu je dodal, da tisti, ki ga bodo iskali, ga lahko najdejo znotraj organizacije Zdravniki brez meja.
— Curb Your Enthusiasm – Larry David Latest News (@curb_david) December 15, 2023
Seveda se lahko zgodi tudi preobrat in se Larry premisli, a zdi se, da je tokrat zabavi res konec. HBO, kjer si lahko trenutno ogledamo vse pretekle epizode, je izjavil, da se Larry sam odloča, kdaj bo s serijo nadaljeval in kdaj jo bo zaključil in da so zanj vrata vedno odprta. Vendar pa jih po drugi strani Larry David zdaj šteje že 76 in nihče mu ne bi res zameril, če si po vseh teh letih pisanja scenarijev in igranju končno vzame nekaj zasluženega počitka.
Premiera 12. sezone se bo zgodila 4. februarja 2024, dobili pa bomo 10 epizod – zadnja od njih se bo zavrtela 7. aprila istega leta.
Izid igre The Last of Us Part 2 je bil leta 2020 med kritiki sprejet z univerzalno hvala, a skoraj povsod je obviselo vprašanje: “Kje je večigralski del, ki je bil ena večjih privlačnosti prvega poglavja?”. No, razvijalec Naughty Dog je nameraval večigralsko zabavo, ki smo jo v originalu poznali pod imenom Factions, splaviti skupaj z enoigralsko kampanjo, a je bil primoran takrat načrte spremeniti. Factions 2.0 namreč še ni bil pripravljen za izid in ekipa je na njem nadaljevala delo, vmes pa so minevala leta brez kakršnikoli posodobitev.
Šef Naughty Doga, Neil Druckmann, je leta 2022 izjavil, da večigralstva ni na spregled zaradi enega preprostega razloga: projekt je postal precej večji kot pa si ga je sprva zamislila ekipa, zato so vanj zlili dodatna razvojna sredstva in končna zadeva bi morala zaradi svoje kakovosti in enormnosti preseči vsa pričakovanja igralcev.
Da pa vse ne leži samo na poliranju izdelka se je pokazalo maja letos, ko je Naughty Dog zopet najavil, da Factions 2.0 še nekaj časa ne bomo igrali, nakar je spletna stran Bloomberg poročala, da so se v razvoju pojavili enormni zapleti. V razvoj naj bi posegel Sony, ki je za testiranje narejenega dela vpoklical svojega novega partnerja studio Bungie, ki je zaradi kovanja igre Destiny 2 in njenih dodatkov veljal za prekaljenega mačka večigralskih naslovov. In ta nad videnim ni bil impresioniran, zaradi česar je Sony naknadno zmanjšal ekipo, ki je delala na tem projektu in mnogi so zato ugibali, da od Factions 2.0 na koncu ne bo nič.
Ta teorija se je izkazala za veljavno, saj je Naughty Dog v večernih urah napovedal tudi uradni preklic projekta. Na uradni strani so zapisali, da je bila ta odločitev izjemno težka in da se zavedajo, da bo vest razočarala veliko igralcev. Med prehodom na polni razvoj so uvideli, kako široke so postale njihove ambicije, zato bi razvoj in vzdrževanje večigralskega dela zahteval delo vseh članov ekipe, kar pa bi resno nato vplivalo na njihovo možnost delanja enoigralskih izkušenj. Zato so se morali odločiti: postati večigralski studio, ki bi delal samo “live service” izkušnje ali pa naj nadaljujejo po poti kovanja odličnih enoigralskih kampanj. Odločitev je bila seveda jasna in po našem mnenju tudi pravilna.
Dobra novica je vsaj to, da je Naughty Dog v tej najavi priznal, da trenutno delajo na več kot eni enoigralski igri in že so se začela pojavljati ugibanja, kaj so ti trenutni projekti. Zaradi izjemno popularne serije je skoraj zagotovo v izdelavi že The Last of Us Part 3, studio pa zna pokukati tudi v kakšen drug žanr: že dolgo obstajajo govorice, da naj bi Naughty Dog izdeloval nek znanstveno-fantastični naslov.
Aplikacija Threads, ki je pet mesecev nazaj zaživela v ZDA in Združenem kraljestvu, je včeraj doživela svoje rojstvo tudi znotraj Evropske unije, kar pomeni, da je postala na voljo tudi v Sloveniji. Podjetje Meta je svojega konkurenta X-u dolgo držala izven rok evropskih uporabnikov, saj je morala zadostiti vsem pravilnikom, ki jih drži Evropska unija, hkrati pa se je bilo treba pripraviti na novi pravilnik Digital Markets Act oziroma DMA, ki bo zaživel v letu 2024.
Threads je na voljo preko spleta ali pa preko aplikacij za iOS in Android. Registracija je dokaj preprosta, saj je bil to nekdaj neločljivi del Instagrama, tako da lahko ob prehodu s sabo potegnete vse sledilce oziroma prijatelje, ki ste jih držali na Instagramu, platformo pa lahko uporabljate tudi brez računa, a potem ne boste mogli všečkati vsebine drugih in objavljati svojih prispevkov. Vse to vam je predstavljeno ob ustvarjanju računa, kjer morate na koncu samo še izbrati, ali želite svoj profil narediti javno dostopen ali zaseben in že ste pripravljeni na akcijo.
In zakaj točno bi nekdo želel sploh uporabljati to stvar? No, Threads je v bistvu alternativa X-a, kar pomeni, da je primarno namenjen objavljanju misli uporabnikov, iz teh pa se nato lahko razvije kakšna debata. Na takšen način je včasih obratoval Facebook, nakar je veliko pomembnejša postala video in slikovna vsebina, ki je dobila tudi večji doseg. Threads nas tako na nek način želi povrniti na stare čase, ko so bila družabna omrežja bolj, no, družabna in so se uporabniki dejansko pogovarjali med sabo, namesto da so si samo všečkali slike.
Aplikacija je pomembna tudi za Slovenijo, ki ni nikoli res posvojila Twitterja in čeprav na X-u imamo nekaj slovenskih uporabnikov, ta platforma na naših tleh niti približno ni tako popularna kot pa v drugih državah. Zato bo zanimivo videti, kako se bo zadeva pri nas prijela in če smo v Sloveniji z njo stopili v novo dobo spletne interakcije.
Threads je bil ob svojem originalnem izidu bolj ubožen, saj mu je manjkalo kup funkcionalnosti, ki jo ponuja konkurenca. Sčasoma je Meta dodala možnost sledenja specifičnih uporabnikov, ki z vami delijo enake interese, zdaj pa lahko svoje misli prepošljemo tudi na Instagram. Meta je včeraj pričela tudi s testiranjem združljivosti z ločenim omrežjem Mastodon, kar je bila ena ključnih obljub ob premierni splavitvi aplikacije.
Aplikacija je bila v ZDA in drugod po svetu dobro sprejeta, saj je v samo petih dneh nabrala več kot 100 milijonov uporabnikov, do 10. novembra pa naj bi ta številka narasla na 141 milijonov. A spletna stran Forbes je poročala, da je samo mesec po izidu interakcija uporabnikov upadla do celo -70 %, kar je takrat šlo verjetno na račun pomanjkanja pomembnih funkcij, ki jih Threads takrat enostavno ni imel in ljudje so se zato vračali na X. Zagon platforme znotraj Evrope bo zagotovo spet dvignil številke in te znajo biti zdaj, zaradi težav X-a z oglaševalci, morda nekoliko bolj obstojne.
Tako kot vsa družabna omrežja ima tudi Discord svoj pravilnik glede sprejemljivega obnašanja uporabnikov, ta pa je bil pred kratkim posodobljen in po novem vključuje tudi zapis glede transspolnih oseb.
Tako je prepovedano žaljenje takšnih zaščitenih skupin, žaljenje in grožnje LGBTQ skupnosti, izražanje zgražanja nad njimi, širjenje negativnih stereotipov glede transspolnosti in poskus segregacije in ločevanja takšnih oseb od že vzpostavljenih skupnosti.
Prepovedano je tudi namerno napačno imenovanje transspolnih oseb, ki se s tujko imenuje “deadnaming”. Ta beseda morda ni jasna čisto vsakemu uporabniku interneta, a v bistvu njen koncept ni preveč zakompliciran: ko se določena oseba odloči za drug spol temu navadno sledi tudi sprememba imena, ki jo loči od preteklosti.
Every week someone in the YouTube comments calls me Stephanie, and someone tries to deadname me by going "*Jim" because they're too stupid to realize it's not deadnaming me.
Then when called out they just repeat "lol u a man" over and over.
They're all so adorably impotent.
— Commander Stephanie Sterling (@JimSterling) March 6, 2022
Praktični primer je denimo popularni YouTuber Jim Sterling, ki je ob svojem prehodu spremenil ime na Stephanie Sterling in s tem tudi svoj osebni zaimek. Če bi ga zdaj še vedno klical Jim in ga označeval pod moškim zaimkom “on” potem bi se to imenovalo “deadnaming”, kar pri transspolnih osebah sproži negativne spomine na preteklost in to bi lahko označevali tudi kot psihično nasilje.
Discord just adopted an explicit prohibition against targeted misgendering and deadnaming in its hate speech policy 👏 This will help better protect trans and nonbinary people on the platform.
V pravilniku sicer obstajajo izjeme, saj ne boste ob napačnem poimenovanju določene osebe kar takoj izgubili dostop do svojega računa, saj se včasih človek spozabi ali pa za določeno osebo sploh ni vedel, da je ta spremenila spol in zdaj nosi novo ime. Vendar pa bodo tisti, ki bodo napačno poimenovanje uporabljali redno in več kot očitno namerno, sčasoma prejeli opozorilo, vsaka takšna žalitev pa bo ocenjena iz strani administratorjev glede na njihovo resnost. Takšni računi bodo prejeli oznako “at risk” in znajo biti ob nadaljnjih kršitvah tudi za vedno ukinjeni.
Organizacija GLAAD, ki se bori za pravice skupnosti LGBTQ je Discordovo potezo označila za pozitivno in zraven je še zaprosila, da tudi ostala večja družabna omrežja sprejmejo podobna pravila. Edini od večjih omrežij, ki se na podoben način zavzema za pravice transspolnih oseb je TikTok, medtem ko je imel X nekaj časa takšne stvari zapisane v svojem pravilniku, a so bile te umaknjene, ko je platformo prevzel Elon Musk.
Animeji oziroma japonska kultura na splošno v Sloveniji ni tako razširjena kot pa drugod po svetu. Razlogov za to je verjetno več, a verjetno sta glavna dejavnika manjše prebivalstvo in dejstvo, da navdušencev nad animeji še vedno drži neka stigma nenavadnežev, ki gledajo po cele dneve “risanke”. Vsak, ki si je kdaj pogledal kakšen anime izdelek ve, da to niti približno ne drži in čeprav tudi sam nisem navdušenec nad japonskimi podobicami v igričarskem in televizijskem svetu, žanr spoštujem in razumem, kako se lahko v njega hitro lahko zaljubiš.
Slovenska skupnost ljubiteljev animejev in mang je tako majhna, a k sreči vsebuje zavzete člane, ki se že leta trudijo slovenski narod prepričati, da skočijo v širok objem animejev in si v njem poiščejo svoj priljubljeni izdelek. Na tem področju že dolgo vztraja slovensko društvo Makkon, ki je pod istim imenom organizirala srečanja v živo, a zdaj se je ta ekipa upokojila, njihovo mesto pa so prevzeli mlajši člani, ki pod budnimi mentorji letos predstavljajo nov sejem MofuCon 2023.
Osebno obožujem takšna srečanja, ki so nastale zaradi strasti anime privržencev in to gibanje me spomni tudi na naše začetke, ko smo desetletje nazaj Slovence prepričevali, da igre niso samo “igrice” in da lahko preko njih doživiš globoke izkušnje, ki so lahko bolj zapomljive od tiste iz filmov ali pa serij. MofuCon privržencem animejev tudi omogoči, da se za vsaj en dan lahko počutijo kot doma med isto mislečimi, tisti bolj pogumni pa nase celo navržejo kakšno preobleko in se udeležijo cosplay tekmovanja. Kot rečeno: sam nisem oboževalec animejev, saj sem bolj zaljubljen v mešanje japonskega in zahodnega sveta, ki je spočelo zanimive zadeve, kot je denimo serija iger Silent Hill in na sejmu bo očitno poskrbljeno tudi za takšne ljudi kot sem jaz – v napovedniku namreč lahko vidimo izjemno detajlno poustvarjen lik Pyramid Heada, ki smo ga od bližje spoznali v igri Silent Hill 2.
Skratka, Mofucon resda ima animejevske korenine, a bo vseboval tudi širšo tematiko, tako da boste na svoj račun prišli tudi ljubitelji sodobnih in retro iger, predvsem pa boste navdušeni vsi tisti, ki radi gledate cosplayje.
Na voljo bo cel kup stojnic, med katerimi vas čaka tudi takšna z retro konzolami in tekmovanju v iz starodavne igre Sonic The Hedgehog 2, VR zabavam izpod rok društva SLOVR, tekmovanje iz igre Street Fighter 6, japonsko mečevanje, petje v karaokah ter cel kup stojnic z robo, ki je na običajnih slovenskih tržnicah ne boste našli.
Program dogajanja lahko najdete na uradni strani, na voljo pa bodo tudi predavanja na temo furryjev, anime kviz izpod društva Animoku, izmenjevalnica anime zakladov in profesionalno slikanje in snemanje na stojnici društva SloAnime.
MofuCon 2023 se bo odvil to soboto, 16. decembra na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, pred vhodom pa bo na dan dogodka možno kupiti vstopnice po ceni 7 €.
Tako kot vsako leto bo trgovina Epic Games tudi letos vse željne igralce obdarovala z brezplačnimi igrami. Letos jih bodo, glede na zapis na njihovem blogu, podelili kar 17, obdarovanje pa se je začelo z igro Destiny 2: Legacy Collection, ki jo lahko prevzamete preko te povezave vse do 20. decembra.
Destiny 2 je sicer sam po sebi brezplačen za igranje, a osnovna vsebina je praktično tam samo zato, da vas malce uvede v dogajanje. Pravo igranje zgodbe se skriva v dodatkih in v tem paketu dobite trojico njih: Shadowkeep, Beyond Light in The Witch Queen. To je kar nekaj ur fine večigralske zabave, ki je podprta tudi z zgodbo, čeprav ta novincem morda ne bo povsem jasna, saj je razvijalec Bungie umaknil originalno zgodbo in prvi dodatek Forsaken, tako da ste porinjeni v dogajanje kar sredi zgodbe in si je morda predhodne dogodke najbolje obnoviti preko posnetkov na YouTubu.
Destiny 2 se je sicer zapletel v nekaj večjih težav, saj zadnji dodatek Lightfall, ki ni zajet v paket Legacy Collection, igralcev ni očaral, zaradi česar so upadle številke igralcev, s tem pa so se sprožila tudi odpuščanja. Morda Bungie upa, da bo preko tega brezplačnega paketa v igranje privabil novo občinstvo, ki bo nato voljno zapraviti dodatne denarce za mikrotransakcije.
Skladno z brezplačnim paketom se je začela tudi nova razprodaja, med znižanimi naslovi pa je zagotovo najbolj pomemben Alan Wake 2, ki se je letos na podelitvi The Game Awards med drugim potegoval tudi za titulo igre leta. Igro Alan Wake 2 je na PC-ju moč kupiti samo preko Epic Games trgovine in tako bo tudi ostalo, saj je Epic tisti, ki je pri igri služil kot založnik. Igra je zdaj znižana za 20 %, a pri njej lahko izkoristimo tudi bon, ki ste ga dobili ob prevzemu igre Destiny 2: Legacy Collection. Bon zniža vsako igro, ki stane vsaj 14,99 €, za še dodatnih 33 %, tako da Alan Wake 2 na koncu stane 26,79 €, kar je za tako svež naslov odlična cena.
Vsak nakup aktivira tudi sistem Epic Rewards, ki pri vsaki kupljeni igri na vaš Epic Games račun povrne 10 % od opravljenega nakupa. Te denarce lahko nato porabite za znižanje cen drugih iger, te procente pa lahko tudi združite in si nato privoščite kakšen večji nakup – a imejte na umu, da imajo omejen rok trajanja in jih je treba izkoristiti v 25 mesecih.
Razprodaja in brezplačna podelitev iger bo trajala vse do 10. januarja.
Igra The Division 2 je danes stara že štiri leta in čeprav igra ni nikoli dosegla viškov popularnosti svojega vzornika Destiny 2, je vseeno nabrala dovolj igralcev, da ji je založnik Ubisoft skozi leta redno dodajal vsebino. Francozi so se na enem mestu odločili, da ima The Division 2 še vedno veliko neizpolnjenega potenciala, zato so se spravili v delanje povsem nove plačljive vsebine, za igro pa je bila napovedana tudi večja prenova, ki zaenkrat nosi uradno ime Project Resolve.
Razvijalec Massive Entertainment namerava Project Resolve spočeti februarja naslednje leto in s to posodobitvijo se bodo zgodile velike spremembe v igralnih načinih PvE in PvP. Orožja, strelski spopadi in druga oprema bodo uravnoteženi glede na dosedanje želje igralcev. Popravljeno bo ogromno hroščev in optimizacija igre bo še izboljšana, kar je več dela kot pa je videti na papirju. The Division 2 je namreč že dokaj star naslov, tako da mora razvijalci delati tudi na popravkih za prejšnjo generacijo konzol PlayStation 4 in Xbox One, zraven pa še skrbeti za aktualno generacijo konzol in za povrh še za PC. To je 5 različnih platform, ki jim sploh nismo še prišteli dodatne variante konzol kot so PlayStation 4 Pro in Xbox One X.
Ta večja posodobitev pa je zahtevala žrtvovanje DLC-ja in Massive Entertainment je moral sprejeti težko odločitev, da dodatek zamakne vse do leta 2025. Razvijalec pravi, da bo Project Resolve med drugim položil temelje za izdelavo DLC-ja, o tem pa se zaenkrat ne ve še ničesar.
The Division 2 bo tako dobil novo vsebino še 6 let po svojem izidu, kar je malce čudna odločitev, saj Ubisoft dela tudi na drugih The Division projektih, tako da si znajo ti med sabo krasti igralno bazo. Prihaja namreč še ločena igra The Division Heartland, ki naj bi izšla enkrat naslednje leto in bo za igranje povsem brezplačna, dela pa se tudi na mobilni igri The Division Resurgence. Ubisoft je najavil tudi razvoj čisto pravega nadaljevanja The Division 3, ki pa ga verjetno ne bomo videli še kar nekaj let, saj je bil najavljen septembra letos.
