Poljski razvijalec CD Projekt RED je končno uradno potrdil tisto, kar smo vsi drugi že dolgo sumili: v izdelavi je povsem nova The Witcher igra. Zadeva je bila najavljena na njihovem blogu, pisno razlago pa je pospremila ena in edina slika, ki kaže Witcherjev talisman, ki je na pol zakopan v snegu.
Seveda so se takoj začela divja ugibanja o tem, kam nas bo zapeljala nova Witcher igra. Že zdaj je jasno, da se v novi avanturi skoraj zagotovo ne bomo preizkusili v vlogi starega znanca Geralta. Medaljon v snegu definitivno ni volk iz Geraltove volčje šole Witcherjev, prav tako pa sliko spremlja pripis o začetku povsem nove sage, tako da je očitno CDPR pripravljen opustiti preteklost in nam povedati povsem novo zgodbo znotraj bogatega Witcher vesolja.
What we have NOT announced today: – A game called The Witcher 4. – A game exclusive to one storefront. It was our initial confirmation of a new saga in The Witcher franchise. Right now, we are not discussing any specifics in terms or story, characters, mechanics, or plot details.
Zanimivo je tudi novo partnerstvo med razvijalcem in založnikom Epic Gamesom. CD Projekt RED bo namreč za razvoj novega naslova uporabil pogon Unreal Engine 5, kar pomeni, da bo po dolgih letih zapustil svoj lastni pogon REDengine. Ta bo zdaj uporabljen samo še za delo na prihajajoči razširitvi za igro Cyberpunk 2077, nato pa ga bo razvijalec očitno upokojil. A kdo ve, REDengine zna biti uporabljen tudi za razvoj prihajajočega naslova, ki bo zasnovan okoli igranja s kartami Gwent.
We are not planning on making the game exclusive to one storefront.
Zagotovo se je ob omembi Epic Gamesa med vas zasadil strah, da bo morda novi Witcher postal ekskluziva na Epic Games platformi. Bodite brez skrbi, saj je CDPR že zapisal, da nova igra ne bo omejena na nobeno trgovino, tako da jo bržkone lahko pričakujemo tudi na Steamu.
Ubisoft je velik založnik in pod sabo šteje cel kup studiev in delavcev, ki po cele dneve ne posedajo v pisarnah in gledajo v ohranjevalnike zaslona, ampak dejansko delajo na novih projektih. Kljub temu pa se zdi, da francoski založnik v zadnjih letih govori samo o Assassin’s Creedu in Rainbow Six Siegu, drugi projekti pa so bodisi zapostavljeni ali pa hitro po izidu izginejo iz trga.
A novo poročilo pravi, da naj bi se Ubisoft počasi zbujal iz zimskega spanca in da naj bi v zatišju pripravljal cel kup projektov, ki jih do sedaj še ni najavil. Vir teh govoric je Tom Henderson, ki je na spletni strani xfire zapisal, da mu je več virov zaupalo obstoj večje konference, na katero naj bi se Ubisoft že dolgo pripravljal, a jo je tik pred zdajci prestavil na neznani datum.
Ta predstavitev naj bi se zgodila pred E3 dogodkom, ki se bo odvil poleti, Ubisoft pa bi se tako izognil poplavi najav iger iz strani drugih založnikov in za nekaj časa vso pozornost preusmeril samo nase. Žal naj bi jim plane prekrižal ruski napad za Ukrajino, saj se založniku zdaj zdi čas za takšno prireditev neprimeren, zato je bilo vse skupaj prestavljeno na kasnejši datum.
Henderson pravi, da naj bi predstavitvijo videli kar 20 iger. Nekaj teh že poznamo, druge pa so totalne neznanke, seznam pa se glasi takole:
Skull & Bones Avatar: Frontiers of Pandora The Division Heartland Immortals Fenyx Rising 2 Assassin’s Creed Rift Assassin’s Creed Infinity Ghost Recon Frontline XDefiant Prince of Persia: Sands of Time Remake Prince of Persia – nova igra The Crew 3 (Project Orlando) Mario + Rabbids Sparks of Hope Roller Champions Beyond Good and Evil 2 Splinter Cell Remake The Division Mobile Druge mobilne igre
Kot rečeno, za nekaj od teh iger že dolgo vemo. Skull & Bones je v razvoju že celo večnost, prav tako predelava Prince of Persia ne poteka ravno kot po maslu in bi morala biti že zdavnaj zunaj.
Bolj zanimivo je domnevno nadaljevanje igre Immortals Fenyx Rising, ki je bil eden bolj originalnih naslovov izpod Ubisofta in nič ne bi imeli proti novi igri. Zanimiv je tudi The Crew 3, Ubisoft pa naj bi delal tudi na povsem ločeni Prince of Persia igri, ki se bo igrala iz strani gledanega pogleda in 2,5 D podoba naj bi spominjala na franšizo Ori.
Upamo, da bo Ubisoft vseeno kmalu zagnal to svojo famozno predstavitev, saj bi te dni vsem prišlo prav nekaj dobrih novic.
Logitechova ponudba periferije je res presneto obsežna in če si želiš pod roke prijeti ali pa na uhlje navesiti kvalitetno opremo, potem boš pri Logitechu zagotovo našel nekaj zase. A ti visokokvalitetni izdelki zahtevajo svojo ceno in to dobesedno, saj boš za takšne zadeve odštel najmanj 100 € in čeprav ta kvaliteta opravičuje svoj cenovni izdatek, vseeno vsi takšnih evrov niso pripravljeni odšteti.
Ravno zato se je Logitech odločil malce prenoviti svojo budgetno ponudbo in v test nam je poslal tipkovnico G413 SE, ki jo lahko gledamo v polni ali pa TKL izvedbi. Gre za prenovo izdelka iz leta 2017, le da je Logitech tokrat še malce znižal ceno, kar je vsekakor dobrodošlo. Vseeno pa sem se ob igranju z G413 SE začel spraševati, ali je morda Logitech šel malce predaleč in končnemu izdelku odrezal malce preveč funkcij.
Če ste se že kdaj srečali z Logitechovo serijo izdelkov G, potem presenečenj pri odpakiranju ne boste doživeli. Vse kar boste našli znotraj je ena nalepka z Logitechovim logotipom, kratka navodila za vse funkcijske tipke in seveda samo tipkovnico, ki je zavita v prozorno plastiko.
Ko enkrat zadevo primemo v roko vas bo navdušila konkretna teža tipkovnice, ki gre na račun aluminijskega okvirja. To je pri meni vedno plus, saj sem alergičen na plastična ohišja, ki se navadno hitro razmajejo, razbarvajo ali pa ob kakšnem nerodnem padcu celo počijo.
Tipkovnica je na voljo v polni in skrajšani, TKL izvedbi.
G413 SE deluje vizualno povsem preprosto. Izdelek je na voljo samo v črni barvi in na sebi ne vsebuje kakšnih okraskov, razen logotipa na zgornji desni strani. Tipkovnica je drugače en soliden kos, ki na zadnji strani vsebuje dve blazinici in dve nogici za prilagajanje višine. Kabel je neodstranljiv in presenečen sem bil, da je ta povsem plastičen, saj v letu 2022 praktično vsak izdelek, tudi tisti bolj budgetni, nosi pleten kabel, ki ga lažje zvijemo in ni tako podvržen poškodbam. No, je pa vsaj njegova dolžina dovolj velika, da tipkovnico zlahka priključite na PC, ki se nahaja pod mizo.
Skratka, sama oblika ni nič nenavadnega in je v bistvu standard standardov, tako da se raje preselimo na najbolj zanimiv del te in vsake tipkovnice: tipke.
Manjka prilagajanje preko programske opreme.
G413 SE vsebuje mehanske tipke tipa Long Hua, ki pri tipkanju dajejo zadovoljiv povratni učinek, a se precej razlikujejo od Logitechovih lastnih stikal Romer G-Brown, ki krasijo ostalo Logitechovo periferijo igralnih tipkovnic. Same tipke so rahlo ukrivljene in so za pritisk malce težje od Cherry MX-Brown stikal, a imajo dokaj kratki, 4mm hod, tako da je zadeva dovolj hitra in odzivna za vse vaše naloge, kamor lahko prištejemo tudi igranje iger. Ni pa tole tiha tipkovnica, saj Romer-G Brown stikala ob pritiskanju kar pošteno zadonijo, tako da niso primerna za sobe, ki si jih delite še s kom drugim, ki bi ob vašem tapkanju dobil skrhane živce.
Same tipke so tipa PBT, kar vsekakor pripomore k vzdržljivosti, ampak niso dvakrat brizgane, po domače “double shottane”, tako da bi se na odpornosti naredilo še več, a spet je tule treba upoštevati ceno, ki je ravno zaradi tega nekoliko nižja.
Za klikanje pri tipkanju skrbijo Romer G-Brown stikala.
Tipkovnica ne vsebuje nobenih dodatnih tipk za večpredstavnost, a funkcije lahko sprožamo skozi vrsto bližnjic na v vrstici F1-F12 tipk. Tule vam bodo prav prišla prej omenjena spisana navodila, žal pa kakšno dodatno prilagajanje iz strani uporabnika ni omogočeno.
G413 SE namreč ne podpira nobene programske opreme, kar zna marsikoga razočarati. Zadeva je na tem področju res okrnjena, saj ozadna osvetlitev podpira le belo barvo in RGB kombinacije niso možne. Zaradi tega se lahko poslovite tudi od makro kombinacij, kar je za mehansko tipkovnico res čudno in bi prej kaj takega pričakoval pri najcenejših membranskih tipkovnicah.
Poskrbljeno je bilo za slovensko gravuro.
Dobra novica je vsaj to, da G413 SE vsebuje slovensko gravuro in anti-ghost tehnologijo, tako da lahko istočasno pritisnete 6 tipk, brez da bi ob tem trpeli zvočne signale.
Logitech G413 SE je resnično tip izdelka pri katerem nimamo res veliko za povedati. Tipkovnica bo s svojo ceno 80 € primerna za vse tiste, ki ste bili od vedno radovedni glede mehanske tehnologije, a v te vode nikoli prej niste namočili prste. Če vam je dovolj samo dober občutek tipkanja in so vam kakšne dodatne funkcije tipa RGB osvetlitev in makro nastavitve odvečne, potem zna biti G413 SE ravno pravi za vas.
Možnost izbire med TKL in polno velikostjo je še en dodaten bonus, ki bo prav prišel vsem tistim, ki ste s prostorom na mizi bolj omejeni, ohišje iz brušenega aluminija pa vam v rokah pusti občutek kvalitete, teža pa je dovolj velika, da se tipkovnica ne bo premikala tudi ob bolj divjih igralnih seansah.
Samo nekaj dni nas še loči od povsem nove Vojnozvezdne avanture, ki bo tokrat zavita v LEGO barve. Danski založnik se je že večkrat preizkusil v svetu videoiger in njihovi naslovi so pod streho vzeli že več filmskih licenc, vsem pa je skupna presenetljivo globoka igralna formula, sparjena z možnostjo sodelovalnega igranja večih igralcev za enim zaslonom.
Vse to bo veljalo tudi za prihajajoči Lego Star Wars: The Skywalker Saga, na katerem že dolgo dela razvijalec Traveller’s Tales, ta pa je pred kratkim za igro spočel daljšo predstavitev igranja. Na spletu se je tako pojavil kar več kot uro dolg igralni posnetek, ki izpostavi tiste večje zanimivosti prihajajočega naslova.
The Skywalker Saga bo ogromna igra, saj bomo lahko ponovno doživeli dogodke iz vseh devetih glavnih filmov franšize Vojna zvezd. Nadzorovali bomo lahko kar 300 različnih herojev, med katere lahko prištejemo Han Solota, njegovega pribočnika Chewbacco, Darth Vaderja in Luke Skywalkerja. Tu so tudi novejši junaki kot so Rey, Finn in drugi, vsak od filmov pa ponuja 5 epizod, ki bodo orisale tiste najbolj pomembne dogodke iz določenega filma.
Kar najbolj izstopa v tem igralnem posnetku je neverjetna simpatičnost cele podobe. Grafično je zadeva čudovita in LEGO strički in tete vsebujejo verne animacije, stopnje pa kipijo s podrobnosti. Ko začnejo enkrat leteti laserski izstrelki, boste lahko iz poškodovanih sten lahko videli okvarjene električne kable, ki povsod okoli pošiljajo iskre in tudi na splošno je destrukcija okolice konkretna. Vse skupaj seveda zadrži svoj Legasti izvirnik, tako da bodo eksplozije naokoli razpošiljale uničene Lego kockice.
Bojevanje je videti najbolj slastno do sedaj. Med streljanjem boste lahko denimo postavljali svoje zaklone, za katerimi se boste lahko skrivali, tu pa je seveda tudi šviganje z žaromeči, ki bi vsebovalo tudi kombiniranje udarcev in izmikanje napadom. Sicer bomo lahko običajne grdavže lahko pospravili z enostavnim streljanjem, a bolj napredni šefi tipa Count Dooku bodo zahtevali samosvoj pristop in nekaj bolj naprednih kombinacij ter taktičnih pristopov.
Med raziskovanjem stopenj bo treba rešiti tudi kakšno uganko, a glede na prikazano te ne bodo preveč zahtevne. Vseeno pa bo treba uporabiti kakšno možgansko celico in včasih bo kakšna rešljiva samo ob pomoči še enega igralca, tako da bo takrat priročno ob sebi imeti kakšnega prijatelja. Če tega nimate ravno ob roki, bodite brez skrbi, saj bo vlogo drugega heroja prevzela umetna inteligenca.
Igri ne bo manjkalo tudi humorja – stvar, ki jo v igrah boleče pogrešamo. Tisti glavni dogodki iz filmov bodo zdaj s sabo prinesli zabavne pridihe, ob katerih se preprosto moraš nasmejati, smešne pripetije pa se vam bodo zgodile tudi med samim “živim” igranjem. En preprost primer tega je streljanje Stormtrooperjev in če boste te zadeli v nogo, bodo ti začeli poskakovati, kot da so stopili na nekaj vročega.
Lego Star Wars: The Skywalker Saga je zaenkrat videti presneto zabavno in res upamo, da bodo prav vse epizode nosile enako kvaliteto. Igra med nas prihaja 5. aprila, igrali pa jo bomo lahko na vseh možnih sistemih.
Te dni je dobiti novo grafično kartico prava fantazija, razen če ste za njih pripravljeni preprodajalcem plačati enormne cene. Dejansko že malce težko verjamemo, da je tretja serija RTX grafičnih kartic že toliko časa nedobavljiva, da se že pogovarjamo o četrti generaciji, ki naj bi izšla verjetno že letos, medtem ko še vedno ne moremo kupiti ene navadne kartice RTX 3070 Ti.
Problem s pomanjkanjem je povsod, a te dni ga še posebej čutijo v Rusiji. To so zadele težke sankcije, zaradi katerih sta tako NVIDIA kot AMD tja prenehala pošiljati svoje izdelke. Grafičnim karticam je tako močno poskočila cena in tako boste tam za en RTX 3070 Ti odšteli nekje dobrih 1.700 €.
Tu vstopijo na sceno naši trije junaki tokratnega članka, ki prihajajo ravno iz Rusije. Natančneje gre za delavce v Wildberries skladišču znotraj Podolska, ti pa so pogumno zakorakali v prostore, pod pretvezo, da so prišli prevzeti izdelke za internetno naročilo. Na voziček so tako naložili 20 RTX 3070 Ti grafičnih kartic in tako urno zbežali s svojim plenom. Dva člana sta tovor najprej skrila za stopnicami in tega skozi okno predala tretjemu, nato pa so vsi skupaj v slogu Oceanovih 11 brezskrbno zapustili skladišče.
Celotni rop je bil izveden brez zapletov, a očitno se faloti niso zavedali, da so jih na praktično vsakem koraku spremljale kamere. Identifikacija storilcev je bila tako preprosta, saj si ni nihče zakril obraza in to je morda najbolj detajlen rop, kar so ga v svoj objektiv ujele kamere.
Storilci so kasneje naredili še eno večjo napako. Svoj nabrani plen so poskušali odprodati v zastavljalnici in to po samo polovični ceni. Lastniku trgovine so seveda v glavi zazvonili alarmi, poklical je policijo, ta pa je vse tri po hitrem postopku aretirala in zasegla ukradeno robo.
Pretočni servis Netflix zna kmalu doleteti ena korenita sprememba, ki bi se poznala na mesečni položnici. Pretočni gigant sicer v Sloveniji storitve ne namerava podražiti, čeprav je drugje po svetu že dvignil cene in se zna sčasoma to zgoditi tudi pri nas. Je pa v treh državah zdaj že začel testiranje nove funkcije, ki se tiče deljenja računov izven družinskega kroga.
Netflix nam trenutno pri plačevanju ene naročnine omogoča ustvarjanje petih profilov, vsak od teh pa nato drži svojo zgodovino ogledov, knjižnico trenutno spremljajočih serij in filmov, profili pa nam tudi omogočajo istočasno gledanje vsebine preko različnih naprav. A česar se veliko ljudi morda ne zaveda je to, da so ti profili namenjeni deljenju med družinskimi člani, veliko uporabnikov pa zadevo deli med svoje prijatelje in znance.
Veliko ljudi tako gleda vsebino, brez da bi za njo sploh plačevali. Veliko lastnikov naročnine uporablja samo en profil, ostali pa so nezasedeni in zakaj ne bi teh nato porabil za praktično darilo prijateljem, ki te na koncu ne stane ničesar? No, plačnika naročnine ta funkcija vsekakor ne stane nič, a to ne velja za ponudnika storitev, ki mora tudi tem prisklednikom ponujati storitev brez motenj, to pa seveda ni poceni. Deljenje računov je postalo že tako razširjeno, da je študija iz leta 2019 potrdila, da kar 14 % ameriških uporabnikov gleda Netflix povsem brezplačno.
Ti procenti globalno samo še poskočijo in pri Netflixu, ki operira z milijardami evri, je to definitivno razlog za skrb. Da se znajo stvari na temu mestu spremeniti so zapisali v uradnem blog prispevku, zraven pa pripisali, da jim odžiranje dobička onemogoča ustvarjanje nove vsebine.
V Čilu, Kostariki in Peruju so začeli tako testirati novo funkcijo, ki omogoča dodajanje dodanega profila izven družinskega kroga. Vsak račun bo tako lahko dodal dva dodatna takšna profila in to za ceno 2,99 $. Omogočena bo tudi migracija že obstoječih računov na novega, ob tem pa se bo preselila tudi zgodovina ogledov in trenutno gledana knjižnica.
Sicer ni nujno, da bo ta funkcija zaživela tudi drugje po svetu, a več kot očitno gre deljenje računov Netflixu pošteno v nos in slej kot prej se bodo tukaj zgodile spremembe.
HBO-jeva kriminalka Stevardesa je imela vsekakor hudo zanimiv zaplet, ki se pojavi že v uvodni sceni. Cassie Bowden se po prekrokani noči zbudi v hotelski sobi in potem ko si dobro pomane oči, presenečeno ugotovi, da je njen včerajšnji ljubimec doživel neko hudo alergijo na ostre nože, saj mu je nekdo prerezal vrat. Cassie se ne spomni ničesar, a skozi epizode prve sezone se razkrije misterij, ki na koncu pusti nekoliko mešan vtis.
No, kljub temu, da Stevardesa na IMDb-ju nosi povprečno oceno, je bila gledanost dovolj velika, da je HBO odobril delo na 2. sezoni, ta pa bo med nas prišla že naslednji mesec. Da ne bomo en mesec preveč stradali nove vsebine bo poskrbel prvi uradni dražilnik, tega pa si lahko ogledate zgoraj.
Cassie se je po dogodkih 1. sezone preselila v Los Angeles in tam zdaj poskuša živeti normalno življenje. Našla si je novega partnerja, prenehala je piti alkohol in še vedno dela kot stevardesa. Kljub temu pa ji preteklost ne da miru in jo kmalu začne preganjati, to pa s sabo potegne cel kup eksplozivnih dogodkov.
In to dobesedno. Ni sicer povsem jasno, s čim vse se bo Cassie ukvarjala v novi sezoni, a zdi se, da bo med drugim tudi vohunka in v eni sceni se bo za las izognila avtomobilski bombi. Prav tako se ne bo mogla povsem upreti skušnjavi alkohola in zopet nas čaka kar nekaj scen, kjer bomo gledali njeno razcepljeno osebnost.
Stevardeso bomo od 21. aprila dalje lahko spremljali na pretočnem servisu HBO GoHBO Maxu.
Razvijalec Tango Gameworks pri promociji naslova Ghostwire: Tokyo ni znal točno povedati, kaj ta igra sploh je. Tudi po večih igralnih napovednikih smo se igralci na koncu praskali po glavi, saj je prikazano nosilo grozljive primesi razvijalčevih prejšnjih iger The Evil Within, a potem je bil tu akcijski boj iz prvoosebne perspektive, kjer so klasična orožja zamenjali prstično obarvani čarobni izstrelki.
Po preigrani kampanji mi je ta zmeda pri promociji jasna, saj je Ghostwire dokaj posebna zadeva. Nekatere stvari bodo med igranjem jasne vsakemu, ki se je že kdaj prej spoprijel z odprtimi svetovi, a igra igralno formulo popestri z nekaterimi igralnimi prijemi, ki jih prej v takšni obliki še nismo videli. Vse skupaj na koncu deluje presenetljivo dobro, vendar pa potencial vsekakor ni povsem izkoriščen do konca.
Razvojna ekipa: Tango Gameworks Založnik: Microsoft Platforme: PS5, PC Nakup:Steam Datum izida: 25. marec 2022 Cena: 59,99 €
Zvrst: prvoosebna akcijada
VIDEO RECENZIJA
Ghostwire si ne da opravka s kakšnim pretiranim uvodom, saj smo praktično takoj porinjeni v akcijo. Ta se dogaja sredi ulic Tokia, ki so jih napadle neznane, nezemeljske sile. Nobenemu ni preveč jasno kaj se dogaja, a skozi mesto se nenadoma naseli gosta, nepredirna megla, prebivalci pa kar naenkrat izginejo in za sabo pustijo samo še svoje obleke ter hišne ljubljenčke.
V takšni godlji se znajde tudi naš glavni junak Akito, ki pa se mu uspe izogniti najhujšemu in to skoraj povsem po naključju. Na pomoč mu namreč priskoči duh, ki je znan samo pod imenom KK, parček pa se nato napoti v boj proti, na začetku neznanemu nasprotniku, s ciljem, da rešita Akitovo sestrico in sproti povrneta Tokio v njegovo prejšnje stanje.
Šefi so zanimivi, a za pravi izziv bo treba igrati na kakšni višji težavnosti od Normal.
Največja privlačnost Ghostwireja je ravno ta zaplet, ki izrodi tudi prav posebno okolico. Ulice so namreč povsem izropane življenja in med raziskovanjem Tokia boste naleteli na cel kup ostankov preteklosti in zavrženih oblek, vse to pa res izpostavi občutek brezupne izoliranosti. Družbo vam v vaši glavi dela samo KK, bivši detektiv, ki se je v preteklosti ukvarjal s paranormalnim in duhovom je bil kos, vse dokler ni naletel na svojega največjega nasprotnika – hudobca v maski, ki je hkrati glavni krivec za trenutno izginotje prebivalcev.
Akito in KK bosta tako med prečkanjem ulic spočela kar nekaj dialoga, tako da boste med igranjem malce bolje spoznali njuno preteklost. To je praktično tudi edina priložnost za razvoj njunih likov, saj smo, kot prej rečeno, vseskozi sami in tako lahko pozabite na neke dodatne spremljevalce in naselbine, polne unikatnih NPC-jev. Vendar pa povsem sami nismo, saj je megla izsrkala ljudi, a nekatere duše se od tega sveta niso želele posloviti in še vedno poseljujejo ulice v obliki plavajočih duhov.
Ena od posebnih mehanik je risanje vzorcev za uničenje duhov. Čez čas zadeva postane malce tečna, saj pri vzorcih ni neke variacije.
Ti duhci malce popestrijo okolico, hkrati pa so priročen izgovor za nalaganje stranskih nalog, ki jih v odprtem svetu seveda moramo imeti. Ti dodatni cilji niso tule samo za razširjanje zgodbe, ampak s sabo prinašajo tudi nagrade v obliki dodatnih izkušenj in denarja. Stranski objektivi so zanimivo zastavljeni in pri nekaterih me je res presenetila obsežnost in posebnost japonske mitologije. Tako vam denimo ena naloga zapove, da vas lahko v primeru, da ste edini potnik na postaji podzemne železnice, lahko obišče vlak, ki vas tako odpelje na postajo, ki v resnici sploh ne obstaja. Drug zaplet se denimo vrti okoli osebe, ki sedem dni zabija lutko na drevo in če jo vmes nihče ne zmoti, potem se to lutko lahko uporabi za prekletstvo.
Vendar pa so te ideje realizirane samo na pol, saj je velikokrat končni razplet precejšnje razočaranje, saj se vse največkrat konča s pretepanjem že neštetokrat prej videnih nasprotnikov, nekatere naloge pa imajo že osnovo dolgočasno in je tudi končni razplet samo izgovor za nabiranje izkušenj.
Mačke so v bistvu starodavna mitološka bitja “yokai” in vam v tej igri prodajajo opremo.
Ghostwire nosi tudi nekaj RPG primesi, ki se tičejo predvsem nadgrajevanja naših sposobnosti. Kot rečeno, pištol in podobnega orožja tule ne boste videli in Akito se tako zanaša na magijo iz treh različnih šol: veter, ogenj in voda. Te veščine lahko nadgrajujemo in jih tako naredimo bolj močne, hkrati pa lahko izboljšujemo nekatere druge karakteristike samega lika, kot je denimo nošnja dodatne zaloge hrane za obnovo zdravja in hitrejše nabiranje zapuščenih duš.
Nadgradnje so potrebne, saj nasprotniki ne padejo zlahka. Samo bojevanje se sicer ne razlikuje preveč od klasične akcije iz prvoosebnih streljank, saj imate tule merek in nato prožite veter ali pa ogenj po izbranih sovragih. Te magije imajo tudi možnost sekundarnih izstrelkov in na tem mestu je še posebej močan ogenj, ki je prava mini bomba in prav pride še posebej pri tistih bolj težavnih nasprotnikih in šefih. Sovražniki so sicer resnično unikatni in se prav tako napajajo iz japonske mitologije, tako da boste med svojim potovanjem naleteli na posebnosti kot so brezglave šolarke, možakarje z dežniki brez obrazov, plavajoče duhce in ogromne ženske s škarjami. Žal se začnejo prekmalu ponavljati in čeprav jih vsake toliko prekine kakšen šef, noben izmed njih ne ponudi kakšnega večjega izziva. Na splošno je težavnost igre dokaj uboga, saj boste med igranjem pobrali praktično neomejeno zalogo hrane za obnavljanje zdravja, nadgrajene sposobnosti pa hitro položijo tudi največje grdavže. Igral sem na Normal težavnosti in mislim, da sem skozi 20-urno kampanjo umrl točno nekje trikrat.
Veliko nalog se vrti okoli detektivskega sledenja izginulim osebam.
Poleg bojevanja in opravljanja nalog bomo opravljali tipične opravke odprtega sveta. Mapa je sicer na začetku omejena, saj nalogo nevidnih zidov opravlja megla. V to ne smemo stopiti, saj nas lahko hitro ubije, zato bo treba najprej očistiti okoli razporejena Torii vrata. Vsaka ta vrata nato razkropijo meglo in omogočijo nadaljnje raziskovanje in dodatne naloge, tako da bi jih lahko označili za neko različico taborov iz iger Far Cry. Torii vrata so včasih težko dosegljiva, saj se nahajajo na strehah stolpnic, do katerih lahko pridemo na več načinov. Lahko denimo splezamo po stopnicah in s kratkotrajnim jadranjem preskočimo iz strehe na streho ali pa se preko posebne teleportacije oprimemo naokoli letečih pomagačev, ki so drugače tako glasni, da postanejo že malce nadležni.
Tehnični vidik igre vas ne bo pustil razočarane. Igral sem na konzoli PlayStation 5 in tam lahko najdemo kup grafičnih nastavitev za poganjanje igre – med drugim tudi takšnega z ray tracing osvetljevanjem. Sam sem izbral možnost za nižjo ločljivost in 60 sličic na sekundo in čeprav je takrat slika malce izgubila na ostrini, je bil končni vtis vseeno čudovit. Tokio je naravnost prekrasen in glede na to, da vedno igramo ponoči, dež izpade toliko bolj čudovit in pridoda k tistemu neo-noir občutku. Dober je tudi zvok in čeprav neke glasbene spremljave ni slišati, so okoliški zvoki ulic dovolj podrobni in grozljivi, da celo ceniš tiste trenutke tišine.
Nabrane duše moramo pretvoriti v izkušnje, to pa naredimo med obiskom telefonskih govorilnic.
Ghostwire: Tokyo me je na koncu pozitivno presenetil in brez dvoma je to najboljša igra razvijalca Tango Gameworks. Določeni kiksi obstajajo, saj je ob stranskih nalogah zmanjkalo domišljije, boj ni nič zares naprednega in nasprotniki se začnejo ponavljati in ponujajo premalo izziva. Vendar pa sem se na koncu vseeno zabaval in nekatere bojevalne poteze so preprosto tako frajerske, da je dopamin kar sam od sebe frčal po možganih.
Lepo je videti tudi razvoj Tangota, za katerega upam, da nam bo v svetu Ghostwireja dostavil še kakšno avanturo, nič pa ne bi imel proti povsem novemu delu franšize The Evil Within.
MMO igra Lord of the Rings Online je izšla v času, ko so vsi večji založniki ljubosumno gledali proti Blizzardu in njihovem neusahljivem prilivu denarja z naslovom World of Warcraft. Tako se je rodilo kar nekaj posnemovalcev, saj so bili založniki mnenja, da bi ljudje za MMO različice že popularnih franšiz odšteli velike količine denarja.
Plod tega razmišljanja so bili projekti tipa The Matrix Online, Star Wars: The Old Republic in Lord of the Rings Online. Slednja igra je med posnemovalci najstarejša in čeprav nikoli ni zares podirala prodajnih rekordov, je ime Gospodarja prstanov dovolj veliko, da se je igra ohranila pri življenju več kot desetletje.
Lord of the Rings Online je sprva svoje življenje začel kot MMO z mesečno naročnino, po upadu igralcev pa je presedlal na F2P model, kjer si moral za razne dodatke in mikrotransakcije odšteti dejanski denar, drugače si se lahko poslovil od stopnjevanja svojega like.
Ta poslovni model se je izkazal za uspešnega, razvijalec Standing Stone Games pa se je zdaj odločil, da je čas za novo korenito spremembo finančnega aspekta igre.
Igra bo tako naslednji mesec, ravno ob praznovanju svojega 15. rojstnega dneva, dobila obsežno posodobitev. Prihaja povsem novo območje Yondershire, nekaj predelav pa bodo prejeli tudi ostali deli Srednjega sveta.
A zagotovo najbolj pomembna novost je dejstvo, da bo razvijalec F2P igralcem vso do sedaj izdano vsebino ponudil popolnoma brezplačno. To vključuje raso High Elfs in tudi tri, prej zaklenjene igralne razrede. Hkrati bodo vsi dodatki izgubili cenovne nalepke, kar vključuje tudi razširitev Helm’s Deep.
Standing Stone Games od leta 2020 obljublja tudi težko pričakovano grafično prenovo igre. Tej se že pošteno poznajo leta in to ne samo na področju tekstur, ampak tudi pri animacijah in drugih tehničnih vidikih, kot je denimo mapa, ki na širokih zaslonih izpade nekam razvlečeno. Kdaj bo Lord of the Rings Online postal lepši ni znano, je pa razvijalec v uradnem blogu zapisal, da imajo za nas v prihajajočih mesecih pripravljenih še nekaj presenečenj.
Igričarska industrija je preko donacij dobrodelnim organizacijam za pomoč v Ukrajini zbrala že ogromno denarja. Humble Bundle je preko posebnega paketa iger Stand With Ukraine nabral 6,7 milijona dolarjev, a ta znesek bo očitno samo kaplja v morje v primerjavi s tem, kar je danes zjutraj najavil založnik Epic Games.
We’re excited to share that @Xbox is joining us in this effort and is committing their net proceeds for Fortnite during this time, so that we can get more aid to the people of Ukraine. https://t.co/JYpF3ZDLC8
Ta bo namreč do 3. aprila čisto vse nakupe znotraj igre Fortnite namenil dobrodelnim organizacijam UNICEF, Direct Relief, World Food Programme in UN Refugee Agency. To ne vključuje samo posameznih nakupov, ampak tudi sezone prepustnice Season Pass. To je ogromno denarja, saj je Fornite prava tiskarna evrov. Samo v 2020 je Epic Games preko Fortnita zaslužil 5,1 milijarde dolarjev, tako da ni težko videti, da bo založnik v samo dveh tednih zlahka presegel prej omenjeni zaslužek iz strani Humble Bundla. Epic Games se je poleg tega za to akcijo odločil ravno ob pravem času, saj se danes začne 2. poglavje 3. sezone igre, kar s sabo prinaša tudi novo sezonsko prepustnico in cel kup igralcev, ki bodo želeli preizkusiti novo vsebino, vse to pa bo rezultiralo v še višjih dobičkih.
K dobrodelni akciji se je pridružil tudi Microsoft, tako da bodo vsi dobički, ki jih bodo igralci znotraj Fortnita opravili preko Xbox konzol, ravno ta romali v denarni sklad za pomoč prej omenjenim dobrodelnim organizacijam.
Epic Games je svoje storitve onemogočil znotraj Rusije, a je zraven pripisal, da se bodo igralci lahko še vedno pogovarjali in igrali že kupljene naslove, saj želijo pustiti odprte kanale za komunikacijo. Podjetje je k trenutni situaciji pristopilo ostro tudi na področju e-športa in tako je od 11. marca dalje, ruskim igralcem prepovedano sodelovati na turnirjih z denarnimi nagradami.
Gran Turismo 7 je zabavna igra. Dirkalna sredica je neprekosljiva in pozornost do podrobnosti je na tako visoki stopnji, ki jo zna pričarati samo razvijalec Polyphony Digital. Igra se od ostalih dirkačin razlikuje tudi po samih unikatnih izzivih, ki znajo iz vas dejansko narediti boljšega virtualnega dirkača, grafični in zvočni podobi pa sta tako slastni, da se boste zalotili med večkratnim uživanjem v ponovljenih posnetkih svoje lastne vožnje.
Zakaj je potem zadeva tako slabo ocenjena iz strani igralcev. In zakaj je ta jeza skupnosti rezultirala v temu, da je Gran Turismo 7 trenutno najslabše ocenjene igra, ki se je kadarkoli pojavila na konzolah PlayStation?
Teh razlogov ni treba preveč iskati. Igralci so te dni najbolj jezni nad odločitvijo razvijalca, da moraš biti za igranje neprestano povezan na njihove strežnike. To velja tudi za vse igralne seanse, ki bi jih rad opravil samotarsko, kar je vsekakor nadležno če se nahajate nekje, kjer nimate zanesljive povezave na internet.
A ta nadloga se je v preteklih dneh preselila tudi med tiste z močno optiko, saj delovali niso sami strežniki. Ker igralci niso mogli opraviti verifikacije, jim je bilo onemogočeno tudi igranje in tako so lahko samo strmeli v zaslone in čakali na ponovno vzpostavo omrežne strukture.
Izpad je trajal kar 30 ur, kar je seveda nekatere pošteno razkurilo, a s tem tegob igralcev še ni bilo konec. Probleme povzročajo tudi mikrotransakcije, ki jih je zdaj cel kup in niso bile v igri med našo recenzijo. Sicer lahko vse avte pridobite samo preko zmagovanja na dirkah, a to vam bo vzelo presneto veliko časa, vsem tem oviram pa se lahko elegantno izognete, če Sonyju odštejete nekaj dodatnih evrov.
Vse to je privedlo do tega, da so virtualni dirkači na Metacriticu začeli podeljevati katastrofalne ocene. Med časom pisanja je Gran Turismo 7 prejel več kot 4k recenzij in od tega jih je le nekaj več kot 700 pozitivnih. Ocena je tako zdrsnila na samo 2,3, kar iz Gran Turisma 7 naredi najslabše ocenjeno igro, ki je kadarkoli izšla za Sonyjeve sisteme. Razkorak med kritiki in igralci je tako titanski, saj so kritiki igri podelili skupno oceno 87, a kot rečeno, mikrotransakcij med našim opisovanjem še ni bilo.
Pustolovščine so bile na začetku PC igričarstva eden od najbolj popularnih žanrov, ki pa je s prehodom na 3D igranje izgubil nekaj veljave. Založniki in razvijalci so tako počasi začeli opuščati igranja, kjer smo največkrat gledali v kupček nabranega predmetovja in se praskali po glavah, kako te zadeve plodno uporabiti za reševanje ugank.
Ena zadnjih pustolovskih franšiz, ki skozi leta ni izgubila svojih igralnih prvin, je postala Syberia – čudovita pravljica z glavno junakinjo Kate Walker, ki se je po spletu naključij znašla v vrsti zanimivo zamišljenih svetov. A tudi ta franšiza je izgubila na veljavi s svojim tretjim delom, ki je povsem spremenil igralno formulo, s tem pa se je zameril oboževalcem igre, ki so že tako izstradani kvalitetnih pustolovskih iger.
K sreči pa založnik Microids ni obupal in kljub smrti originalnega kreatorja Benoita Sokala je pred nas pripeljal nov del Syberia: The World Before, ki je odpravil nekatere stare zamere in se lepo poklonil originalnemu ustvarjalcu.
Razvojna ekipa: Microids Studio Paris Založnik: Microids Platforme: PC Nakup:Steam Datum izida: 18. marec 2022 Cena: 49,99 €
Zvrst: pustolovščina
VIDEO RECENZIJA
Za uživanje v The World Before predznanje prejšnjih iger ni nujno, a je dobrodošlo. Glavno vlogo bo zopet prevzela Kate Walker, ta pa bo med igranjem podala cel kup referenc na prejšnje igre. Osebno sem v igranje stopil kot precejšen novinec, saj sem sicer nekaj igral prva dva dela, a to je bilo tako daleč nazaj, da imam v glavi samo bežne spomine, trojke pa sploh zagnal nisem. Vseeno pa med zgodbo nisem bil zmeden in od predznanja zadostuje zavedanje o tem, da je Kate presneto sposobna punca, ki ji ni nobena uganka ali pa izziv pretežak.
Kate se tokrat znajde sredi sibirskega rudnika, kjer ji je v oporo samo njena cimra Katyusha. Sicer ni čisto jasno, ali sta dekleti ljubimki ali samo res dobri prijateljici, a to niti ni preveč pomembno, saj njun odnos ne traja predolgo, Kate pa nato uspe pobegniti iz zapora v majhno mestece Osthertal.
Igrate lahko z igralnim ploščkom ali pa miško. V slednjem primeru se med lokacijami selite preko klikanja po svetu.
Za razliko od večine iger je osnovni zaplet nove Syberie nedolžen in s tem tudi presenetljivo osvežujoč. Kate ne grozi nobeno izničenje sveta, saj bi lahko v bistvu po cele dneve posedala v Osterhalu, pila kavico in brala časopise. A ne da ji miru ena slika mladega dekleta, ki je praktično njena najstniška kopija, a Kate se ne spomni, da bi kdaj za njo pozirala. Tako se naša junakinja odpravi v lov za skrivnostjo, na to potovanje pa potegne tudi nas in treba je priznati, da je ravno ta štorija poglavitna nit, ki nas vleče do konca nekje 12-urne avanture.
The World Before se igra podobno kot predhodniki, a Microids je v formulo zapekel nekaj dobrodošlih sprememb. Poglavitna se tiče izmenjavanja nadzorovanih likov, saj boste med igranjem preklapljali med Kate, ki svojo pustolovščino doživlja v začetku drugega tisočletja in novinko Dano Roze – mlado glasbenico, ki je leta 1937 doživljala težke čase, saj se je takrat preko Evrope dvigala nova nevarnost The Brown Shadow, fašistično gibanje, ki je grozilo vsem državam sveta.
Svet poseljujejo čudoviti mehanski roboti, ki so tudi pečat te franšize.
Na začetku boste posamično vodili Kate in Dano skozi njune ločene scenarije, kasneje pa boste med likoma lahko preklapljali sami. Tako boste nekatere lokacije lahko videli skozi dvoje oči, kar ni samo zanimivo iz grafičnega vidika, ampak je tudi nujno za reševanje določenih ugank.
Teh je tudi tokrat kar nekaj in na začetku so resnično enostavne, kasneje pa nekaj malega pridobijo na težavnosti. Sicer so zagonetke daleč stran od tistih iz starih pustolovščin, ko si preko celega kupa lokacij pobiral predmete in se nato mučil, kje bi katerega uporabil. Nekaj kombiniranja predmetov sicer tule je, vendar pa te najdete samo nekaj metrov stran. Kljub temu pa boste morali v igranje vložiti nekaj možganskih celic in za svoj trud boste na koncu tudi nagrajeni. Bodite brez skrbi, če se vam kje slučajno kaj zatakne, lahko vedno ob stisku gumba dobite kakšen namig, ki bo olajšal vaše muke.
Čaka vas tudi veliko sprehajanja med lokacijami, ki zopet nosijo tisti unikatni pečat Syberia iger. Tule ciljam na tehnologijo čudovite robotike, ki se nahaja na vsakem kotičku sveta. Naprave poganjajo mehanska srca, tramvaj nadzoruje robotski strojevodja in orkestri so sestavljeni iz mehanskih glasbenikov, ki s svojim zapletenimi mehanizmi delovanja gledalca pustijo odprtih ust. Ravno tule vidimo genialnost Benoitovega izročila, saj ti roboti niso nekaj, kar smo vajeni iz filmov, ampak so videti hkrati tehnološko napredni in obenem zastarani, kot bi za delovanje zahtevali parni pogon. Te tehnologija je nato subtilno vpletena v vsak aspekt igralnega sveta, dokler na koncu sploh nisi več presenečen, da neko starko okoli prevaža robotski voziček s čelado.
Igra v svet elegantno vpelje mehansko tehnologijo, tako da ta kasneje sploh več ne izpade čudno.
Med igranjem boste naleteli tudi na kar nekaj oseb, ki potrebujejo nekaj ogovarjanja in ponujeno vam je tudi izbiranje dialogov. Tule sicer zamerim, da dialogov ni mogoče preskakovati, tako da boste morali vsak pogovor počakati do konca. The World Before je na splošno umirjena igra, za katero si je treba vzeti svoj čas in čeprav s tem ni nič narobe, igra včasih malce pretirava. Ena sekvenca se denimo dogaja v gostilni izpod švicarskih Alp in nekaj pogovorov in solo klavirska točka mi je vzela pol ure, vmes pa sem lahko samo občasno nekaj kliknil in poslušal govoreče. K sreči je glasba in samo glasovno podajanje dovolj kvalitetno, da me ob tem ni začela boleti glava.
Kampanja sama je praktično povsem linearna, kar je ob poplavi vseh iger z odprtimi svetovi vsekakor dobrodošla osvežitev. Med opravljanjem nalog vam sicer igra ponudi tudi opcijske naloge, a te so povsem izbirne in služijo samo temu, da malce bolje spoznate svet, na igranju pa ne pustijo nobenih posledic.
Uporabniški vmesnik bi potreboval dodelavo. Kakor je dnevnik lep za ogled, takšna pisava postane tudi težka za branje.
Grafično The World Before ni videti slabo in kot rečeno, mešanje mehanske tehnologije da svetu unikaten izgled. Vendar pa vseeno optimizacija ni popolna in na grafični kartici RTX 3070 bi ta zadeva morala dosegati stabilnih 60 sličic na sekundo, a v večjih scenah pade globoko pod to mejo. Upamo, da razvijalec to stvar odpravi preko posodobitev, saj drugače med igranjem nisem naletel na tehnične zaplete.
Syberia: The World Before je tako lepo nadaljevanje dolgoletne zgodbe, za katero bi si zaželel še kakšnega poglavja. Microids je igralno formulo lepo dopolnil, a celotna zasnova bi potrebovala še nekaj dodelave, da bi ji res lahko prilepil visoko oceno. Za oboževalce pustolovščin bo tole lep zalogaj in samo upamo lahko, da bo ta žanr v prihodnje prejel še kakšno igro – mogoče kakšno, z res bogatim proračunom.
Igre razvijalca FromSoftware nimajo samo težavnih sovražnikov, ampak tudi hekerje. Goljufi v spletnih igrah niso nič novega, a če vam v kakšnem Warzonu nekdo pokvari zabavo zaradi tega, ker preko hekerskih programov gleda skozi stene in vas samodejno meri, se lahko preprosto izključite iz strežnika in poskusite srečo v novi igri.
Igre kot so Dark Souls pa takšne sreče nimajo. Praktično vsi izdelki razvijalca FromSoftware imajo že dolgo pereče težave s hekerji, ti pa so lahko napadli naključnega igralca in mu preko raznih dejanj uničili shranjene položaje. Ena od popularnih mehanik je bila denimo invazija igralca in puščanje predmetov v njegovem svetu. Ti v kodi niso bili dovoljeni in če jih je igralec pobral si je lahko samo preko tega uničil shranjen položaj ali pa je bil izključen in povezovanja na strežnike. To je nekaterim povzročalo sive lase, saj si lahko v en lik vložil tudi po stotine ur in si ga nato izgubil praktično čez noč.
FromSoftware je sicer naredil nekaj na varnosti svoje trenutno aktualne igre Elden Ring, a očitno ne dovolj. Na Redditu so se igralci začeli pritoževati nad novim načinom hekanja, ki lahko tudi Elden Ringovim igralcem uniči shranjene položaje in popravka trenutno ni.
⚠️Elden Ring PSA for PC players⚠️
There's an exploit going around on PC where hackers will corrupt your save file while you're invaded.
First they will crash your game, and when you open it back up, your character will be constantly falling to their death… pic.twitter.com/8et3bl8T1I
Kako točno deluje ta napad trenutno ni znano, a lahko si ga ogledate v zgornjem posnetku. Heker najprej sproži poseben napad, zaradi katerega se igralcu zruši igra. Ko ta nato poskuša zopet naložiti igro, se znajde sredi padanja skozi zrak, nakar umre. Ta zanka se nato neprestano ponavlja, tako da imaš zaradi tega uničen shranjen položaj.
A hacker ruined my save file by changing my spawn point while invading. @ELDENRING Is there any way for me to get my save back? If not, it's cool but I hope this can be fixed so it doesn't happen to anyone else. pic.twitter.com/Ik9ilJWV2E
K sreči obstaja začasna rešitev. Če postanete žrtev takšnega napada, potem se priporoča, da takoj ob naloženi stopnji odprete mapo in se teleportirate stran. Na voljo imate samo sekundo časa in zadevo je najlažje opraviti preko igralnega ploščka, tako da hitro pritisnete gumb Y in nato hitro pritiskate A. Če bo vse po sreči, se boste lahko ravno v pravem času rodili na novem položaju kot novi.
A to je samo začasna rešitev in en Reddit uporabnik je že zapisal, da ga je zadela nova verzija hekerskega napada, kjer sploh nimaš časa odpreti mapo, tako da trik s teleportiranjem ne deluje več.
Čakamo na popravek, a kdo ve, kdaj bo ta prišel. Strežniki za Dark Souls igre še vedno ne delujejo, potem ko je bila v večigralstvu odkrita huda ranljivost, preko katere je lahko napadalec celo prevzel nadzor nad vašim PC-jem in več kot očitno je, da FromSoftware ni ravno mojster spletne varnosti.
Preigravanja Dark Souls iger je vedno zabavno spremljati in igralcem kar ne zmanjka domišljije glede unikatnih igralnih mehanik, s katerimi se nato spustijo skozi celotno avanturo. Poleg hitrostnih preigravanj so tu razni izzivi, kot je denimo igranje brez stopnjevanja lika, preigravanje samo z začetnim orožjem ali pa igranje, brez da bi vmes niti enkrat umrl ali pa celo zabeležil udarec iz strani sovražnika.
Eno vprašanje pa je vse do sedaj ostalo nerazrešeno: lahko preigraš celotno igro in to samo tako, da v nasprotnika mečeš iztrebke. Odgovor na to vprašanje nam je podal YouTuber LilAggy, ki je skozi dobrih sedem ur igranja podal pritrdilni odgovor.
Celotno igranje se vrti okoli predmeta Dung Pie, ki je po domače povedano navaden drek. Tega lahko poberete od sovražnikov ali pa ga kupite pri trgovcu, predmet pa lahko zalučate v sovraga. Če tega zadenete večkrat ga boste sčasoma zastrupili in počasi mu bo začela pojenjati zaloga zdravja. Ta tehnika se obnese na navadnih sovražnikih in šefih, LilAggy pa je moral nato samo še počakati, da strup naredi svoje in se izogibati napadom. Naloga ni tako lahka, saj iztrebki zastrupijo tudi igralca, a te poškodbe lahko preprečimo s pitjem napojev za obnovo zdravja.
LilAggy si zelo rad postavlja takšne izzive med igranjem. Tako je denimo preigral celotni Dark Souls medtem ko je neprestano bil zastrupljen, skozi celotno kampanjo pa se je spravil z zavezanimi očmi. Te podvige si lahko ogledate na njegovem ločenem kanalu, kamor nalaga celotna preigravanja in trenutno še čakamo, da se tu pojavi tudi njegov zadnji smrdljivi izziv.
O famozni igri Hogwarts Legacy poslušamo že vse od takrat, ko je na splet ušel kratki posnetek, ki je predstavil čudovito podobo nove Harry Potter igre. Svet Bradavičarke je sicer dobil cel kup igralnih približkov, a noben od teh ni bil preveč kvaliteten – začuda se je dejansko dobri izkušnji približala obsežna modifikacija za Minecraft.
Založnik Warner Bros in razvijalec Avalanche Games pa sta včeraj končno Hogwarts Legacy prikazala bolj konkretno in dobili smo kar 20 minut dolg igralni posnetek, ki je predstavil tiste najbolj pomembne lastnosti prihajajočega naslova.
Kot pričakovano se bo Hogwarts Legacy dogajal v odprtem svetu in zaigra na vse tiste note, o katerih so oboževalci franšize že dolgo čakali. Ustvarili bomo lahko povsem svojega čarovnika, se nato zavezali eni od štirih šol in nato zaživeli življenje dijaka na Bradavičarki. Čakajo nas učne ure, varjenje napojev in čarovniški spopadi, v katerih bo treba preko čarobnih urokov premagati nasproti stoječega nasprotnika.
Preselili se bomo lahko tudi izven šole in se odpravili v okoliški gozd loviti magične pribočnike, tam pa bo treba med nogami zbežati kakšnemu trolu. Večina zgodbe se bo vrtela okoli goblinov in njihovega upora, ki jih bo vodil zlobni čarovnik Victor Rookwood. Oba bo treba poraziti, a Hogwarts Legacy tule pripelje do lepega zapleta, saj bomo med igranjem lahko izbirali strani in bomo dejansko lahko postali tudi tudi zlobni čarodej.
We've seen this question coming up and want to set the record straight.
There are no microtransactions in Hogwarts Legacy.
Samo igranje precej spomni na Rockstarjevo igro Bully, le da bo zadeva tule malce manj nasilna. Zadevo preveva ljubezen do podrobnosti in treba je priznati, da tudi v samo kratkem igralnem posnetku Bradavičarka naravnost zaživi in ponuja cel kup možnosti raziskovanja zgodbe. Tej se ni treba preveč obremenjevati s Potterjevim izročilom, saj se bodo dogodki odvijali leta 1800, kar je daleč pred tem, preden je na akademijo prispel Harry.
Celotno sliko skazi edino glasovno podajanje. To je na trenutke čudno zanič, kot da bi za mikrofonom stal nekdo, ki mu je bilo vseeno za povedano besedo. Tudi obrazne animacije bi potrebovale dodelavo in upamo, da bo Avalanche to do izida popravil.
Malce skrbi povzroča tudi ta sam razvijalec, saj je Avalanche do sedaj spočel samo povprečne igre tipa Just Cause, Mad Max in Rage 2. A kdo ve, morda bo ravno Hogwarts Legacy njihov najboljši dosežek, o kvaliteti igri pa se bomo prepričali konec leta, ko naj bi igra tudi dokončno izšla.
Preden si je nataknil kravato ukrajinskega predsednika in se spravil braniti domovino pred ruskimi napadalci, je bil Volodimir Zelenski igralec in se je najraje preizkusil v komičnih vlogah. Pretočni servis Netflix se je zato odločil svojim gledalcem predstaviti njegovo komično serijo Sluga naroda, to pa si lahko na seznam ogledov priklopite preko sledeče povezave.
Sluga naroda je bil sicer na Netflixu prisoten že prej, a je bil nato odstranjen. Zdaj je Netflix mnenja, da si serija zaradi aktualnih dogodkov zasluži še eno priložnost na televizijskih zaslonih in tako je v knjižnico povrnil vseh 24 epizod.
You asked and it’s back!
Servant of the People is once again available on Netflix in The US. The 2015 satirical comedy series stars Volodymyr Zelenskyy playing a teacher who unexpectedly becomes President after a video of him complaining about corruption suddenly goes viral. pic.twitter.com/Pp9f48jutF
Te trajajo dobrih 20 minut, zgodba pa v glavno vlogo postavi Zelenskega, ki igra učitelja, ki ni preveč zadovoljen s svojo vlado. Zaradi tega v javnost pride posnetek, kjer razjarjen govori o korupciji trenutnega vladajočega telesa, ljudje pa ga nato izvolijo za predsednika Ukrajine. Zelenski, ki v seriji igra lik Vasylija Petrovycha, je za svojo vlogo dokaj nepripravljen, kar odpre široka vrata za celo vrsto zabavnih situacij.
Serija je trajala med letoma 2015 in 2019 in ni bila popularna samo znotraj Ukrajine, ampak tudi v Rusiji. Zadeva se je nato zaključila, saj se je Zelenski odločil zares stopiti v politiko in potem, ko je zmagal na volitvah, mu je za igranje zmanjkalo časa.
Netflix se kakšnih sankcij iz strani Rusije ne boji. Svoje storitve so na njihovem ozemlju ugasnili, pred kratkim pa so na svoj YouTube kanal naložili obsežen dokumentarec glede ukrajinske zgodovine.
Mike Myers je legendarno ime Hollywooda, kamor se je zapisalo po zaslugi komičnih filmov Austin Powers, igralec pa je svoj uspeh nadaljeval preko risanih filmov Shrek. Žal pa je Mike leta 2008 izdal film Love Guru, ki je bil iz strani gledalcev in kritikov tako spljuvan, da se je igralec za več kot deset let umaknil iz filmskega sveta.
Sicer smo ga še vedno lahko videli v kakšnih stranskih vlogah, saj se je pojavil v filmih Neslavne barabe in Boemski rapsodiji, a nič od tega ni prišlo izpod njegovih rok ali pa da bi plodno sodeloval v ustvarjalnem procesu, kot je bilo to pri filmih Austin Powers.
Zdaj pa se Mike vrača iz svojega pokoja in to preko nove komične serije na Netflixu, imenovane The Pentaverate. Ta čuden naslov je Mike Myers prvič omenil v ločenem filmu So I Married an Axe Murderer iz leta 1993. Že to dejstvo je malce bizarno, a še bolj čuden je zaplet, ki govori o petih osebah, ki so Črno kugo razglasili kot posledico okužb zaradi podgan, cerkev pa jih je takrat označila za heretike. Teh pet pomembnežev je nato ustanovilo skrivno organizacijo The Pentaverate, ki naj bi še danes v svetu nosila pomembno vlogo.
Serija bo nosila šest epizod, poleg Myersa pa bomo notri gledali tudi druge zabavne igralce, kot so Keegan-Michael Key, Jennifer Saunders in vedno zabavni Ken Jeong. A v centru pozornosti bo še vedno Mike Myers, ki bo po zgledu svojih prejšnjih filmov odigral več vlog – tokrat bo oživel kar osem različnih oseb.
Razvijalec Supermassive Games je spočel veliko iger, a med njimi je bila samo ena zares dobra. Govorimo o grozljivki Until Dawn, ki je leta 2015 privekala samo za konzole PlayStation 4, za založništvo pa je poskrbel Sony. Supermassive je šel nato po svoji poti in za založnika Bandai Namco je zastavil serijo iger The Dark Pictures, ki pa so bile vse po vrsti povprečne ali pa preprosto zanič.
The Quarry je razvijalčev povsem nov projekt, ki je glede na igralni napovednik videti kot njihova vrnitev na stara pota slave. Za založništvo bo tokrat poskrbel 2K in takoj je očitno, da ima zadeva veliko večji proračun kot pa The Dark Pictures igre, bolj zanimiv pa je tudi osnovni zaplet.
Zgodba se bo vrtela okoli skupine tabornikov, ki se bodo zaradi spleta dogodkov znašli ujeti znotraj taborišča Hackett’s Quarry. Gre za najstnike, ki jih taborniške pesmice ne zanimajo preveč in bi se najraje zavlekli v šotore in se spravili raziskovati medsebojna telesa, a njihova pubertetniška nagnjenja bodo brutalno prekinjena, ko jim bodo po življenju začeli streči nori domačini in neke pošasti, ki pa še niso dobile oblike.
The Quarry se bo tako igral kot tipični “slasher”, zanimiva pa je tudi večigralska komponenta. Igralec se bo lahko namreč povezal s kar sedmimi drugimi in skupaj boste lahko tako doživeli pravo filmsko grozljivko, kjer boste zasedali eno od glavnih vlog. Vaše odločitve bodo prinesle posledice na igranju, dodan pa bo tudi Movie Mode način, kjer se boste lahko samo naslonili na kavč in spremljali zadevo kot navadno grozljivko, ob kateri se lahko brez skrbi naužijete kokic.
Supermassive Games je igro označil kot za neuradno nadaljevanje Until Dawna, v igranje pa se bomo spustili 10. junija.
Nemški zvezni urad za informacijski varnost (BSI) je včeraj izdal uradno opozorilo glede antivirusnikov podjetja Kaspersky. Ta je namreč ruskega izvora in se je v preteklosti že zapletel v nemoralna početja, za katerimi naj bi v ozadju stal Kremelj.
BSI je tako izrazil zaskrbljenost, da znajo Rusi zaradi trenutne vojne v Ukrajini ravno preko teh antivirusnikov udariti po računalnikih zahodnega sveta. Antivirusniki za svoje delovanje zahtevajo veliko sistemskih poverilnic in ravno zaradi tega znajo postati nevarni, saj se lahko v praksi spremenijo v vohunsko orodje in uporabniku izmaknejo podatke, ki se jih lahko seveda nato da porabiti za cel kup nevarnih aktivnosti. BSI tako priporoča, da uporabniki čim prej zamenjajo svoje programske rešitve za kaj drugega – naj bo to konkurenčni antivirusnik ali pa tisti, ki pride vključen v sama Okna.
We welcome the start of negotiations to resolve the current situation in Ukraine and hope that they will lead to a cessation of hostilities and a compromise. We believe that peaceful dialogue is the only possible instrument for resolving conflicts. War isn’t good for anyone.
Kaspersky se je na obtožbe že odzval in te označil za neutemeljene. BSI za svoje obtožbe namreč nima nobenih tehničnih dokazov in vse svoje trditve črpa iz političnih razlogov. Prav tako so na svojem blogu zapisali, da je Kaspersky zasebno podjetje, ki z rusko vlado nima vezi. Leta 2018 so svoje podatkovne centre preselili v Švico in zato jim je varnost uporabnikov vedno na prvem mestu.
Kaspersky je imel pred temi spremembami kar burno zgodovino. Leta 2017 je tedanji ameriški predsednik Donald Trump prepovedal uporabo Kasyperskyjevih izdelkov znotraj ameriške vlade, istega leta pa je center za kibernetsko varnost v Združenem kraljestvu opozoril vse vladne organizacije pred nameščanjem Kasperskyjevih produktov.
Samo nekaj dni nazaj smo pisali o zavidljivem dosežku znotraj igre Elden Ring, saj je nekomu uspelo preigrati celotno zadevo v dobrih dveh urah, medtem pa ni niti enkrat umrl. Enemu drugemu igralcu pa je uspelo preko celega kupa smrti čas preigravanja znižati pod eno uro, a vse to so rekordi, ki so bili hitro zopet zrušeni.
Trenutni rekorder na področju urnega preigravanja je namreč igralec Distortion2, ta pa redno premaguje samega sebe in tako je uspel znižati čas preigravanja na vsega 28 minut in 59 sekund.
Takšen dosežek je res neverjeten, a če ste upali, da boste med igranjem takšnega časa videli neke resnično mojstrske poteze, potem znate biti razočarani. Distortion2 se namreč zanaša veliko na izkoriščanje raznih hroščev, kot je denimo tehnika “wrong warping”, ki igralca preko nalaganja položaja preseli na drug konec mape, ki bi mu bil med normalnim igranjem nedosegljiv. Distortion2 tako lahko preskoči velik del igranja, dokler se ne preseli do zadnjega šefa, ki mu prav tako ne povzroča velikih težav.
Igranje vedno začne z razredom samuraja, saj ima ta že od začetka Uchigatano, ki na sovražnikih povzroči krvavitve. Temu nato sledi tek do konja Torrenta, preko tega pa lahko izvaja dvojne skoke, zaradi katerih lahko prečka marsikatero nepremagljivo oviro. Distortion2 nato pohiti do pridobitve ledene sekire, ki ima močno specialko Hoarfrost Stomp, ta pa hudo prav pride pri šefih, kamor lahko uvrstimo tudi zadnji spopad.
In to je v bistvu to. Čas za preigravanje se bo v naslednjih dneh še zagotovo znižal in morda bo svoje sposobnosti pokazal tudi kakšen drug igralec, saj je Elden Ring nenormalno popularen in zato vase vabi širši krog “speedrunnerjev”.
Da se je igra dobro prodala je potrdil tudi FromSoftware. V manj kot mesecu dni je založnik Bandai Namco razposlal kar 12 milijonov kopij igre, kar je za razvijalca FromSoftware absolutni rekord. Za primerjavo lahko pogledamo njihove prejšnje igre: Dark Souls 3 je v enem mesecu prodal 3 milijone kopij, medtem ko je Sekiro: Shadows Die Twice v samo desetih dneh prodal 2 milijona izvodov igre.
