Dolga leta smo ga čakali in sedaj so se naše sanje končno spremenile v resničnost. Priljubljeni glasbeni servis Spotify je končno prispel tudi v Slovenijo in trg pretočnih servisov glasbe je poleg Google Playa in Deezerja dobil še enega pomembnega igralca.
Spotify sicer izvira iz Švedske, leta 2016 pa je začel z ogromno marketinško kampanjo, preko katere se je preselil povsod po svetu. Danes je Spotify prisoten povsod, še posebej pa so nad njim navdušeni Američani. Sedaj se bomo ob bogati knjižnici glasbe lahko zabavali tudi na Balkanu, saj je glasbeni servis prispel tudi v Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Albanijo in Kosovo.
Kaj je torej posebnost Spotifyja in zakaj bi ga kdo sploh uporabljal? Ena od glavnih privlačnosti tega glasbenega servisa je zagotovo to, da je v čisto osnovni različici povsem brezplačen. Tako se samo registrirate na uradni strani, naložite aplikacijo in že lahko začnete poslušanje glasbe, seveda pa boste to počeli v močno omejeni inačici aplikacije. Brezplačno lahko sicer izberete album glasbenega izvajalca, žal pa nimate opcije izbiranja skladbe. Tako lahko samo zavrtite album in upate, da boste preko naključnega predvajanja uslišali svojo pesem. Skladbe lahko sicer preskakujete, a to lahko v eni uri naredite samo 6x, poleg tega pa boste vmes morali poslušati najedajoče reklame.
Za tisto pravo izkušnjo boste tako morali mesečno odšteti vsaj 5,99 €. To vam prinese poslušanje glasbe, ki je že od začetka ponuja 320 kbps kakovost zvoka (pri brezplačni ste omejeni na 160 kbps). Poleg tega se boste s tem znebili oglasov, glasbo pa boste lahko poslušali kjerkoli in kadarkoli pa naj je to preko mobilnika, tablice ali pa računalnika.
Na voljo sta še paketa Duo, ki za 7,99 € doda še en ločeni račun ter Family, ki doda 6 uporabnikov iz iste družine. Zanimiv je tudi študentski račun, ki za samo 2,99 € ponuja polno izkušnjo Spotifyja.
Za registracijo se odpravite na sledečo povezavo, vsak izbrani plačljivi paket pa vam ponudi en mesec brezplačne naročnine, kar pomeni, da lahko naročnino takoj prekličete in vseeno boste uživali v mesecu brezplačnega poslušanja.
Težko pričakovani Death Stranding je včeraj končno pozdravil PC-je in razvijalec je za to predelavo obljubljal odlično optimizacijo in izkoristek najnovejše tehnologije, ki jo ponujajo samo PC-ji.
Glede na prve teste je igra odlično optimizirana, zanimivo pa je, da za igranje niti ne potrebujete neke resne zverine, saj so uradne zahteve presenetljivo nizke. Kljub temu pa boste imeli korist tudi tisti z močnejšimi PC-ji, kar še posebej velja za igralce, ki v svoji škatli držijo Nvidia RTX grafične kartice.
Nvidia je izdala video lastne produkcije, ki tokrat za spremembo v ospredje postavi tehnologijo DLSS 2.0 in ne famozne ray tracing učinke. DLSS 2.0 je sicer prisoten že od rojstva RTX grafičnih kartic, a je bila zadeva na začetku precej neoptimizirana. Podjetju je uspelo DLSS razviti na inačico 2.0. in glede na rezultate je tehnologija presneto impresivna.
Bodite pozorni, da je zgornji video od Nvidie, zato je treba rezultate vzeti s ščepcem soli, vidimo pa lahko, da DLSS 2.0 znatno lahko izboljša sličice na sekundo. Test je bil opravljen pri najvišjih grafičnih nastavitvah in ob ločljivosti 4K. To so hudo velike zahteve, a vidimo lahko, da ob vklopljeni DLSS 2.0 tehnologiji sličice skočijo tudi na številko 70, kar je v bistvu še enkrat več kot pa če igro poženemo brez teh učinkov. Še več lahko pridobimo, če iz “Quality” načina preklopimo na “Performance” način. Takrat naj bi pridobili tudi do 50 sličic na sekundo in igranje pri 100 fps na ločljivosti 4k se je še nedolgo nazaj zdelo kot znanstvena fantastika.
DLSS na trenutke res izgleda kot črna magija in na nek način tudi je. Tehnologija poskrbi, da igro v bistvu poganjate na precej manjši ločljivosti, zaradi česar močno pridobimo sličice na sekundo. DLSS nato umetno dvigne ločljivost in umetna inteligenca, ki jo poganjajo Tensor jedra RTX grafičnih kartic, dopolni sliko in poskrbi za glajenje robov, tako da na koncu dobimo bolj optimizirano igro, ki ima celo izboljšano podobo.
Zanimivo je, da Death Stranding ne vsebuje ray tracing učinkov, saj je razvijalec sicer testiral tehnologijo, a jo je kasneje opustil, saj je preprosto zmanjkalo časa za implementacijo. Tako je vso pozornost prevzel DLSS 2.0 in tako je tudi prav, saj je ta strojna optimizacija trenutno precej bolj impresivna.
Rockstarjeva kavbojska uspešnica Red Dead Redemption 2 je bila vsekakor kvalitetna enoigralska igra, razvijalec pa je tudi upal, da bodo preko večigralske komponente Red Dead Online zopet zažgali internet in v žep pospravili vsaj takšne kupe denarja, kot jim jih še leta po izidu prinaša GTA 5.
Kakšne številke obrača Red Dead Online ve samo založnik, a dejstvo je, da igra prejema manj rednih posodobitev kot pa je bilo pričakvoano. Od zadnjega večjega vsebinskega dodatka z imenom Moonshiners je minilo že 7 mesecev in igralcem je začelo čakanje prekipevati, zato so se spravili posnemati dogodke iz resničnega življenja in začeli protestirati.
Tema julija jim je zato dala idealno priložnost. Namreč ta mesec naj bi igralci vzemali navdih od potujočega cirkusa, tega pa predstavljajo razni akrobati, mimiki, žonglerji in podobno. Vendar pa so se igralci raje masovno našemili v klovnovske oprave in s tem začeli miren protest, kar naj bi Rockstarju povedalo, da imajo dovolj čakanja in da se zaradi tega počutijo kot klovni.
Igralci so se za proteste povezali na Discordu in dejansko se jih je nabralo takšno število, da so lahko preplavili strežnik. Nato so se začeli napadi na lokale, ropanje vlakov in splošno delanje nereda. Igralci upajo, da bodo s tem pritegnili pozornost Rockstarja in da jih bo njihovo partizansko gibanje prisililo do tega, da igri Red Dead Online namenijo več pozornosti.
The Sims 4 je od svojega izida nabral že kar 35 manjših in večjih razširitev, kar v bistvu niti ni presenetljivo. Založnik EA mrzlično izdajanje naknadne vsebine počne že vse od igre The Sims 2 in zanimivo je, da nam z vsako večjo igro znova prodajajo iste dodatke ob izidu vsakega novega dela.
EA za zdaj še ni najavil igre The Sims 5, kar je čudno, saj jim serija zagotovo prinaša veliko denarja. Vendar to ne pomeni, da boste navdušeni nad igranjem virtualnega življenja ostali praznih rok, saj se približuje izid že 36 dodatka za The Sims 4, ki se bo imenoval Nifty Knitting.
Že iz imena vam je lahko jasno, da bodo Simčki dobili povsem novo veščino, ki se jo je oprijel dober del ženskega prebivalstva med karanteno: kvačkanje. S pridnim vezenjem boste lahko sestavili kape, šale, bunde in celo opremo za okraševanje s pohištvom. Vaja dela mojstra in s pridnim kvačkanjem boste napredovali celo do te stopnje, da boste lahko svoje umetnine prodajali preko interneta. Tako bo vaš virtualni jaz lahko razvil kariero od doma, kar spet dobro odraža situacijo iz resničnega življenja.
Novost bodo tudi gugalniki, ki smo jih nazadnje gledali v The Sims 3, tako da bo vaša imerzija penzije popolna.
EA je izdal tudi nov napovednik, dodatek pa bo postal na voljo 28. julija za PC, PlayStation 4 in Xbox One.
Nintendove konzole se že nekaj časa priljubljena igračka programerjev, ki želijo preko emulatorjev pripeljati celotno knjižnico Nintendovih ekskluziv na PC. To je pomembno delo, ki ga nekateri označujejo za piratstvo, a po drugi strani tako tudi delajo na ohranjanju iger, ki bodo na PC-ju obstale tudi takrat, ko bo Nintendo ugasnil strežnike za prenašanje digitalnih iger.
Eden večjih premikov na tej sceni se je zgodil ob izidu emulatorja CEMU, ki je na PC-ju omogočal preigravanje WiiU iger. Ta program je čez leta napredoval do te stopnje, da lahko zdaj na njem igramo Zeldo: The Breath of The Wild z višjo ločljivostjo in izboljšano grafiko kot pa na originalni konzoli.
A WiiU konzola je zastarela in programerji so hitro začeli delo na emulatorju za konzolo Switch, ki so ga poimenovali Yuzu, zraven pa se je rodil še en projekt Ryujinx. Oba vsak dan dobivata na optimizaciji in sedaj so ti projekti napredovali že do te mere, da lahko zadovoljivo poganjajo igre samo par dni po uradnem izidu na Switch konzoli.
Tako je bilo v primeru igre Animal Crossing: New Horizons, sedaj pa so naredili še korak dlje. Paper Mario: The Origami King je moč zagnati tako na Yuzu kot tudi Ryujinx emulatorjih, pa čeprav igra sploh še ni izšla. Uradni izid je namreč napovedan za 17. julij, očitno pa se je nekdo že dokopal do svoje kopije igre, jo zagnal v emulatorju in ugotovil, da zadeva celo dela.
Glede na posnetke je vidno, da Yuzu veliko bolje poganja to igro, to pa je verjetno posledica nedavne posodobitve, ki omogoča programu da izkorišča več procesorskih jeder.
Če vas zanima preigravanje iger na emulatorji, potem se odpravite na Yuzu oz. Ryujinx spletni strani in se izgubite v svetu emulacije. Bodite pozorni samo na to, da boste datoteke za igre morali pridobiti sami in da boste za zadovoljivo število sličic na sekundo potrebovali precej močan PC.
Igre Dragon’s Dogma verjetno ne pozna ravno vsak Slovenec, a vedite, da gre za zelo zanimiv RPG naslov, ki ga je vredno preizkusiti. Igra ponuja precej unikaten sistem magije, saj se vaši magični izstrelki ne čutijo samo kot prdec v vetru, ampak kot dejanski uničujoči urok, ki razmeče vse pred sabo. Poleg tega zadeva ponuja unikatni sistem bojevanja, saj lahko na vsako večjo pošast splezamo in jo začnemo zabadati z rezili tudi kam drugam kot pa v njene ogromne šape.
Igra je danes stara 8 let in kljub temu da si je nabrala kar nekaj privržencev, razvijalec Capcom nikoli ni odobril delo na drugem delu, smo pa dobili MMO Dragon’s Dogma Online, ki pa ga lahko igrajo samo na Japonskem.
Vseeno pa so za potrpežljive oboževalce prišli lepši časi. Dobro leto nazaj je bil najavljen Dragon’s Dogma anime za pretočno platformo Netflix, danes pa smo dobili tudi datum izida. Ta se bo pripetil 17. septembra, skladno s tem pa je Netflix objavil tudi uraden plakat igre.
Only the Arisen can face the Dragon and defeat the apocalypse. Here's your first look at the anime series adaptation of Capcom's action fantasy classic Dragon's Dogma, arriving September 17th. pic.twitter.com/UxJMcUrsdp
Anime bo sledil avanturam Ethana, ki ima pred sabo zelo pomembno nalogo. Namreč zlobni zmaj mu je ukradel srce in Ethanu ne ostane drugega, kot pa da se odpravi na sled ogromnega reptila in vzame nazaj tisto, kar mu tudi pripada. Naloga ne bo lahka, saj mu bodo na poti stali razni demoni in z vsakim ubojem bo izgubil del svoje človeškosti. To je v bistvu vse, kar vemo o zgodbi, igralcem pa ne bo ušlo dejstvo, da se zaplet v zgodbi praktično ne razlikuje od tistega v igri.
Med potrpežljivim čakanjem na september se lahko spravite preigrati tudi igro. Ta je na Steamu znižana za 70 % na 8,99 €.
Zgodovina Azije je večini Evropejcev slabo poznana. Če velika večina ne prepozna imena Bordžigin Temüdžin, ga bo kot Džingiskana prepoznal vsak, saj velja za enega od najbolj znanih in uspešnih vojskovodij v zgodovini. Tako skorajda vsakdo ob misli na ta mistično vzhodno celino pomisli na Džingiskana in mongolske vpade na evropska tla.
Mongoli so namreč v začetku 13. stoletja veljali za strah in trepet ravnic stepe in Vzhodne Evrope. V le nekaj desetletjih si je Temučin uspel podjarmiti velik del današnje Kitajske in imperij razširiti vse do današnje Ukrajine in Baltskih dežel. Zavojevati mu je uspelo širna ozemlja in Mongolski imperij še dandanes velja za največjo državno tvorbo v zgodovini, saj je po brezmejnosti presegel tako Rimsko cesarstvo, kot Makedonski Imperij Aleksandra Velikega. A stara celina, ljudstva stepe in, med dinastije razdrobljena, Kitajska niso bile edine žrtve mongolskih invazij, ki so jih nadaljevali Džingiskanovi potomci. Njihove oči so se konec 13. st. uperile proti Japonskemu otočju. Prva invazija, pod vodstvom Kublai Khana se je tako pričela, z njo pa tudi ideja za Ghost of Tsushima.
Razvojna ekipa: Sucker Punch Productions Založnik: Sony Interactive Entertainment Platforme: PS4 PS4 Trgovina:Link Datum izida: 17.7.2020 Cena: 69.99€
Zvrst: Akcijska RPG avantura
VIDEO RECENZIJA
Poslednji svoje vrste
Tvoja pot v Ghost of Tsushima se prične na obalah otoka Tsushima, ko med ubornimi vrstami otoških samurajev poizkušaš preprečiti mongolsko izkrcanje. Misija nemogoče, ko s 80 častitljivimi soborci zreš v hordo tisočih zavojevalcev. Ups. Hočem reči 79, saj eden soborec kar hitro konča brez glave med izvanjem vrhovnega generala mongolske armade, Khotun Khana, fantazijsko upodobitev Kublai Khana. Tako na plaži Hakata Bay namesto peščene idile najdeš zgolj lepljivo tekočino, kjer se v morje steka reka žlahtne japonske krvi. Taktična prebrisanost in številčnost sta prevladala in častne samuraje pahnila v smrt, otroci stepe pa so zasedli otok.
Čevlji Jina Sakaija znajo biti presneto težavni. Naposled si mlad samuraj, ki še ni osvojil vseh odlik bojevanja, a začuda te po spletu okoliščin med spopadom rezila sovražnikov ne pošljejo v onostranstvo. Na plaži te prestreljenega najde mladenka Yuma, brez katere bi bilo igre konec zgolj po nekaj minutah. Tako pa si kot poslednji pripadnik svojega družbenega sloja primoran braniti čast samurajev in rešiti strica, ki je pristal v rokah sovražnika. A stara pota vedno niso preprosta, kot bi dala slutiti prva misel.
Ghost of Tsushima je obširna igra, ki je postavljena v osrčje prve mongolske invazije v letu 1224. Gre za obdobje, ki je zaradi nepoznavanja veliki večini Evropejcev nepoznano, pa tudi nerazumljeno zaradi popolnoma drugačnih kulturnih vzgibov. Zaradi občutka vzročnosti nekatere izmed tovrstnih iger na stari celini nikoli ne dobijo priložnosti, ki bi si jo sicer zaslužile.
Izjemno razveseljivo je, da Sony kopije iger opisovalcem podeli par tednov pred izidom prej, zaradi česar sem imel za preigravanje na voljo skoraj štirinajst dni. Ravno tako nikakor ne morem mimo pohvale predstavitve večjih PS4 ekskluziv, ki jih v našem jeziku lahko najdeš na njihovi strani. Tovrstna prakso je preprosto potrebno nagraditi in tudi Ghosts of Tsushima je prejel lastno rubriko.
Ena najlepših iger te generacije
Priznati moram, da tudi sam nisem največji ljubitelj japonske preteklosti, a igri uspe nekaj, kar za veliko večino naslov ne morem trditi. Namreč, v trenutku, ko sem jo zagnal in vse dokler je bila prikazana na zaslonu, me je občutek tega otoka in samurajskih običajev posrkal vase. Vseskozi nudi občutek spokojnosti, a že za naslednjim ovinkom te pričaka krvava realnost spopadov in poboji nemočnih vaščanov, ki so se znašli v rokah Mongolov.
Gradnja sveta je vizualno in vsebinsko dovolj zanimiva in raznovrstna, da igranje ne zapade v ponavljajočo se zanko. Čeravno sam svet ni tako živahen kot pri Witcher 3 ali Red Dead Redemption 2 nudi pohajkovanje od enega do drugega kraja, med sledenjem sunkom vetriča, svojevrsten predah. Seveda je početje po nekaj urah postalo dolgočasno, a spokojna pokrajina mi je še vedno nudila dovolj motivacije za nadaljevanje. Glavnina dogajanja je skoncentrirana na same misije, saj preostale dejavnosti delujejo bolj enolične, svet pa pust, čeravno čudovit na pogled.
Tekom poti lahko naletiš na Mongole ali bandite, ki ustrahujejo domačine, slediš zlati ptici ali lisici do zanimivih lokacij ali katero izmed slednjih odkriješ sam. Ne gre pozabiti na zanimive interesne točke, ki so raztresene po otoku in katere moraš odkriti za nadgradnjo sposobnosti tvojega junaka. Reči moram, da so z vzdušjem zadeli v polno.
Grafična podoba je zagotovo eden izmed impresivnejših, ki sem jih imel možnosti videti na konzolah. Brez težav bi jo postavil ob bok God of War in Last of Us 2, ker so uspeli poustvariti prečudovito in takoj prepoznavno grafično podobo. Med vihranjem po gozdovih ogledaš dvigajoče se listje, na travnikih plapolanje trate v vetriču, v cinematičnih sekvencah opazuješ curljanje kapljic znoja na obrazih in ob potoku žlahtno tekočino, ki jo gravitacija poganja naprej. Animacije so natančne in le redko se pojavi kakšen neljubi pripetljaj, ki bi izkušnjo skazil.
Japonski Breaking Bad?
O rdeči niti ne bom razkril preveč, saj gre za igro, kjer zgodba odigra pomembno vlogo pri izkušnji. Izjemno zanimivo je spremljati razvoj Jina, ki kar hitro spozna, da častne borilne metode proti pretkanemu in dobro izurjenemu številčnejšemu sovražniku ne delujejo pretirano učinkovito. Zato se zateče k temačnim veščinam, ki bi jih zgodovinsko pripisali nindžam. Seveda s tem ne mislim zelenih želvakov, ki pretijo iz NY kanalizacije, temveč preprostemu fevdalnemu prebivalstvu Japonske, ki se v znanju tradicionalnih mečevalskih veščin preprosto ni moglo kosati s samuraji.
Zakamerna vrtoglavica v vsej svoji bedi
Kljub vsemu dobremu so ga nekje enostavno morali polomiti. Tokrat je žrtev postal nadzor, podrobneje kamera. Le ta naredi tudi navidezno preproste boje presneto težavne. Je praktično povsod, kjer ne bi smela biti in nikjer, kjer bi se jo želel. Tako vsaj v 1.00 različici ne pozna zaklepa na določenega sovražnika. Med bojevanjem se vedno znova znajde na najmanj ugodnem mestu in mnogokrat boš prisiljen v improvizacijo s slepimi udarci, saj jo je potrebno premikati ročno, nahaja pa se veliko preblizu in pod prenizkim kotom.
Enostavno ne vem, kako so si lahko privoščili takšen spodrsljaj. Saj ne rečem – vseeno je boj še vedno zabaven in na višjih težavnostih nudi več kot dostojen izziv. Tudi sam sem večkrat podlegel pod ukrivljenimi mongolskimi meči, a z pravimi nadgradnjami in boljšimi udarci postane boj bolj obvladljiv in zabaven, a še vedno zapleten in raznovrsten.
V boju proti večim raznolikim sovražnikom se boš lahko posluževal raznih bojnih stilov in posebnih udarcev, a konec koncev vse še vedno sloni na pazljivem blokiranju in izmikanju sovražniku s stilom, ki ga najbolj prizadene. V napredovalnem drevesu lahko nadgrajuješ razne tehnike in stile bojevanja. Ne manjka niti malce proste vizualne izbire, kjer boš na Jina lahko nataknil različne oklepe in pokrivala, ter jih v skladu z željami nadgrajeval.
Kot si že lahko prebral se kot samuraj poslužuješ nekaterih nečastnih oblik boja v neskladju s samurajsko tradicijo, ki je v takratni družbi nosila precejšnjo težo. Nič čudnega torej ne bo, če boš v okrilju senc in visokih trav sejal grozo med zavojevalci, okličejo te celo za duha. Skrivalništvo je pomemben element, a čuti se, da ni dodelan na ravni tistega iz serije Dishonored, Sama Fisherja iz Splinter Cell ali Agenta 47, ki na sovražnike preži v franšizi Hitman.
Ne prehajaj do prehitrih sklepov, obrt skrivanja in ubojev je še vedno nadpovprečna, a vseeno so mi nekatere odločitve sivile lase. Poglavarjev namreč ne moreš ubiti iz zasede, ampak mu ob tem zbiješ zgolj kakšen zob in ga olajšaš zdravja, vse skupaj pa otežuje nerodna kamera.
Tukaj so še izjemno nadležne sekvence, ki se sprožijo ob vsakem zavzetju mesta ali opravljeni misiji. Stojiš ob svojem konju in ga gladiš po grivi, kot, da se ti nikamor ne mudi in nisi pred nekaj sekundami sovražnika stal kakšnega izmed udov. Animacije so sicer lepe, ampak presneto, 15 sekundna sekvenca vsakih 10 minut pa je res nekoliko preveč – enako velja za ti. duele oz. mečevalske dvoboje. Super, ko si meč pripraviš prvič, ampak ne gre za prizor, v katerega bi želel zreti pred vsakim dvobojem, saj je sila sterilen in preprosto začne najedati.
Pred samim zaključkov velja omeniti še to, da sem sam igro igral na PS4 Pro konzoli. Kolega urednik je podobno poizkušal storiti na PS4 Fat različici in rezultat so bili nekonstantni FPS, ki so mnogokrat ustavili pod številko 20. Pro za tovrstnimi težavami ne trpi, saj so slednji skorajda zaklenjeni na številko 30.
Kaj porečem o igri kot celoti? Sony z ekskluzivami le redko ubere kriva pota in enako velja tudi za Ghost of Tsushima, ki je presneto zabaven naslov. Bojevanje je dobro razvejano in z napredovanjem dejansko čutiš, da z vsakim novo naučenim udarcem postajaš močnejši. Osrednja zgodba je dovolj interesantna a spočetka morda malce preveč črno bela. Sem pa toliko bolj razočaran nad stranskimi misijami. Te niso slabe, ampak boleče povprečne, sploh ob standardnih nekaterih visokokategornikov zadnjih let.
Razsodba
(+) Drevo napredka (+) Grafična podoba (+) Zvokovna upodobitev (+) Dogajalna nit je dovolj zanimiva (+) Odprt svet…, (+/-) ki je žal precej prazen (+/-) Zvečine povprečne stranske naloge (+/-) Nadgrajevanje orožij in oklepov bi lahko bilo bolj zanimivo (-) Nenatančna kamera (-) Redki spodrsljaji med bojevanjem (-) Nabiranje enih in istih surovin postane dolgočasno
Odstranitev popularnega streamerja Dr Disrespecta je ena bolj bizarnih stvari, ki so se zgodile na streamerski sceni. Kljub temu, da se je ban zgodil 26. junija od takrat nismo dobili nobene uradne razlage ali pa verodostojne neuradne govorice, zakaj je brkati zabavljač izginil iz interneta.
V zadnjih dneh se je pojavila samo ena majhna sprememba. Njegov uradni Twitter profil je pod opisom odstranil ugasnjeni Twitch kanal in namesto njega se je pojavila povezava do njegovega YouTube profila. Oboževalci so zato začeli ugibati, ali se bo morda doktor pridružil Ninji in bo od sedaj naprej svoje prenose v živo ponujal samo še na tem servisu.
Champions Club,
Twitch has not notified me on the specific reason behind their decision… Firm handshakes to all for the support during this difficult time.
Te govorice pa je potem zanikal Rod ‘Slasher’ Breslau, ki velja za možaka, ki si je nabral kar nekaj vez znotraj e-športne in streamerske industrije. V Twitch prenosu s Hasanom Pikerjem je povedal, da Dr Disrespect ni podpisal nobene pogodbe in da se trenutno streamerju izogibajo vsi. Prav tako je povedal, da Dr Disrespect ni izginil zaradi neke reklame ali pa menjave platforme, ampak da je proti njemu vloženih več obtožnic, zaradi česar se ga je Twitch tudi znebil. To niti ne preseneča, saj je izginil ravno takrat, ko so streamersko sceno začele pretresati obtožbe zaradi seksualnega nadlegovanja, pedofilije in posilstev.
Kot rečeno, govoric in ugibanja je ogromno, a bolj malo od njih drži kaj vode. V zadnjem času se je razpasla teorija, da glasbeni servis Spotify dela svojo pretočno platformo in da naj bi podpisali Dr Disrespecta. To trditev je podprl posnetek prenosa v živo, v katerem doktor prizna, da je bil na sestanku z Jamie Vernonom, ki si kruh služi kot producent pri oddaji Joe Rogan Podcast, to pa se je zgodilo samo nekaj dni, preden je Joe Rogan podpisal ekskluzivno pogodbo za Spotify.
Vse to so samo čenče in ugibanja bo konec šele takrat, ko se bo Dr Disrescpet počutil pripravljenega podati uradno izjavo. Do takrat pa si lahko še enkrat pogledamo malce bizarni zaključek njegovega zadnjega prenosa v živo.
Kot strela iz jasnega je danes odjeknila vest, da je zaradi možganske anevrizme umrl Grant Imahara, ki smo ga ljubitelji televizije in zanimive vsebine poznali predvsem iz serije MythBusters, ki jo pri nas poznamo pod imenom Uničevalca mitov.
Glavni imeni te serije sta bila sicer vsem znana Adam Savage in Jamie Hyneman, a ob sebi sta imela pridno ekipo pomagačev, ki so izvajali tudi svoje eksperimente. Eden od njih je bil Grant, ki pa ni bil nek amater ampak je bil strokovnjak za robotiko. Simpatični inženir je svoje znanje uporabil predvsem pri izdelavi tehničnih rešitev, saj sta Uničevalca mitov velikokrat izvajal eksperimente, kjer ni bilo pametno, da bi zraven stalo človeško telo.
Nenadna smrt je presenetila vse, tudi njegove nekdanje sodelavce. Adam Savage je na Twitterju zapisal, da je ostal povsem brez besed in da bo pogrešal svojega prijatelja.
I’m at a loss. No words. I’ve been part of two big families with Grant Imahara over the last 22 years. Grant was a truly brilliant engineer, artist and performer, but also just such a generous, easygoing, and gentle PERSON. Working with Grant was so much fun. I’ll miss my friend.
Spoštovanje je izkazala tudi njegova so-voditeljica Kari Byron, ki si je zaželela, da bi lahko zavrtela čas nazaj. Kari je z Grantom sodelovala tudi v seriji The White Rabbit Project, ki si jo lahko ogledamo na Netflixu.
Grant je bil tudi velik navdušenec nad znanstveno fantastiko in v neuradni seriji Star Trek Continues je igral vlogo poveljnika z imenom Hikaru Sulu, to neuradno nadaljevanje originalne serije Star Trek pa si lahko ogledate na YouTubu.
To ni edina smrt v MythBusters ekipi. Samo eno leto nazaj je namreč v tragični nesreči pri umrla voditeljica Jessi Combs. Avgusta 2019 je poskušala podreti rekord najvišje hitrosti talnega vozila, žal pa ji je med poskusom odpadlo sprednje kolo, takrat pa se je premikala s hitrostjo 841 km/h.
Mlajši bralci, ki ste odrasli ob iPhonih in hitrem polnjenju se morda sploh ne zavedate, kakšna muka je bila včasih polniti telefone. Prvi mobilci so predstavljali že to težavo, da si moral za praktično vsak telefon uporabljati posebni polnilec in ko si prenosno napravo priklopil na polnjenje, si se lahko za nekaj ur poslovil od uporabe. Včasih je bilo zato logično, da si dal telefon polniti čez noč in zjutraj te je pričakal sveže napolnjen telefon.
Današnja slika je precej drugačna. Novejši izdelki vsebujejo možnost hitrega polnjenja preko USB-C vhoda in polnjenje od 0-100 % po navadi zahteva malce več kot uro in pol. Poleg tega lahko preko Qi standarda telefone polnimo povsem brezžično, tako da se ni treba več ukvarjati z iskanjem vtikača v telefon ob polnoči.
Tehnologija pa gre dalje in čas polnjenja se s tem skladno manjša. Za napredek v tem spektru skrbijo predvsem Kitajci, kjer prednjači predvsem podjetje Oppo. Njihov lanski telefon Reno Ace je podpiral 65 W polnjenje, kar je omogočilo polnjenje od 0 do 100 % v manj kot pol ure! Posnetek te črne magije si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Vendar to je bilo lani in Oppo je sedaj pripravljen za naslednji korak. Podjetje je včeraj preko Twitterja najavilo 125 W polnjenje, ki bo našo napravo napolnilo v le 15 minutah.
Ni pa Oppo edini, ki dela na takšni tehnologiji, saj je v dirki že nekaj časa še en Kitajec, gre pa za podjetje IQOO. Njihovo polnjenje bo teklo pri 120 W, a rezultati so naravnost neverjetni. Telefon so od 0-50 % napolnili v pičlih petih minutah, do 80 % pa so prišli v samo desetih minutah. Tistih zadnjih 20 % je najtežjih in z njimi imajo težave tudi običajni telefoni s hitrim polnjenjem. Vendar pa njihov polnilec tudi s tem nima večjih težav ali pa zamud in celotno polnjenje je bilo tako zaključeno v manj kot 15 minutah. IQOO je potrdil, da to ni samo kakšen prototip in da je tehnologija pripravljena za masovno proizvodnjo.
Kaj točno pripravlja Oppo bomo videli jutri, jasno pa je, da smo prišli v dobo, ko bomo lahko telefon priklopili na polnjenje v lokalni gostilni in še preden bomo popili kavo, bo pred nami že sveže napolnjena baterija. Koliko bo ta vzdržljiva in eksplozivna je pa povsem druga tema pogovora.
Če bi letošnje predstavljene igre ocenjeval samo na podlagi grafike, bi verjetno na prvo mesto postavil letalsko igro Microsoft Flight Simulator. Založniku Microsoft je uspelo v ta dokaj nišni naslov zapakirati res zavidljivo lepo grafično podobo, ki jo včasih že malce težko ločiš od resničnosti. Poleg tega bo zadeva vsebovala impresivno mehaniko poustvarjanja celotnega sveta, kjer so se poslužili svojih Bing zemljevidov in uporabe njihovih podatkov za izrisovanje verne talne okolice.
Končni rezultat je res čudovit, bo pa igra zaradi tega zahtevala konstantno povezavo na splet, saj je podatkov tako veliko, da jih boste morali sproti prenašati iz njihovih strežnikov. Kljub temu boste morali igri na disku darovati 150 GB prostora.
Flight Simulator je že dolgo časa v alfa dostopu, razvijalec pa je končno napredoval do te mere, da lahko napove uradni izid. Tega je sporočil včeraj in igro bomo lahko na PC-ju zagnali od 18. avgusta dalje. Še pred tem, 30. julija, pa bo izšla v obliki zaprtega beta dostopa.
Microsoft je včeraj izdal tudi povsem nov napovednik, ki nas je še dodatno prepričal v lepoto te igre.
Igre, v katerih lahko nastopamo kot gusar so pri nas nenormalno popularne. Atlas je izšel v izidu Zgodnjega dostopa in kljub temu, da se igra imela na začetku ogromno težav, so jo igralci naravnost razgrabili. Tudi Microsoftov Sea of Thieves kljub svoji starosti zaradi izida na Steamu zopet uživa v velikih številkah in zdi se, da bodo gusarski navdušenci igrali vsak izdelek, pa čeprav nima veliko vsebine.
Veliko upanja je bilo zato položenega v igro Skull & Bones, ki jo je Ubisoft prvič predstavil že leta 2017. Čeprav je takrat igra navdušila vse zbrane, vse od takrat nismo dobili bolj malo informacij. Uradni Twitter račun je tiho že več kot eno leto, preteklo nedeljo pa se je odvila konferenca Ubisoft Forward, na kateri smo pričakovali vsaj kakšen nov igralni posnetek.
Žal pa se Skull & Bones ni pojavil na odru, kar je veliko igralcev pripeljalo do ugibanja, da je bil morda naslov preklican. Nedavno poročilo spletne strani VGC pa je dobilo drugačne informacije. Njihov anonimni vir, ki naj bi sodeloval pri razvoju igre, jim je sporočil, da je igra povsem spremenila svojo smer, zamenjalo pa se je tudi vodstvo.
Skull & Bones je bil v začetku zamišljen kot igra, ki bi jo sestavljala enoigralska kampanja in večigralski del. Sedaj se je razvoj spremenil in od samotnega preigravanja se najverjetneje lahko poslovimo. Anonimni vir namreč navaja, da bo Skull & Bones povsem večigralska “Live Service” igra, ki bo močno spominjala na Fortnite. To sicer ne pomeni, da nas čaka battle royale morska mapa, saj bolj cilja na to, da bo igra vseskozi dobivala nove posodobitve in dogodke, ki jih bodo sprožali igralci sami. Ali to pomeni, da bo igra ob izidu tudi brezplačna za zdaj ni znano.
Ubisoft se je očitno odločil, da bolj udarno nastopi na večigralski sceni. Njihova igra Hyper Scape se bo s polno paro zapodila v battle royale sceno, očitno pa bo v to smer šel tudi gusarski Skull & Bones.
Močno že pogrešam kakšno dobro skrivalniško igro in zdi se, da zadnja leta takšne produkte dostavlja samo razvijalec IO Interactive s svojimi igrami Hitman. Vendar pa se ta franšiza vrti predvsem okoli skrivanja v koži drugih, moji okusi pa ležijo drugje. Želim biti senca, tisto nekaj, kar vidiš s kotičkom očesa in ko se obrneš tja, ne vidiš nič. To lahko dostavi samo sodobna ninja z imenom Sam Fisher, izjemno izurjen agent, ki obvlada skrivanja v temi in igranje z visoko tehnološkimi igračkami.
Žal pa se zdi, da za Samota v letu 2020 ni več prostora. Njegovo zadnjo avanturo smo igrali leta 2013, ko je izšel Splinter Cell Blacklist – kvaliteten naslov, ki pa je naslovnega karakterja pomladil, kar ga ni ravno priljubilo vsem oboževalcem, poleg tega so zamenjali glasovnega igralca. Vse od takrat čakamo na novo igro, ki pa je Ubisoft nikakor noče dostaviti.
A to ne pomeni, da francoski založnik ne draži igralcev z napovedjo nove igre. Kot so povedali, za njih ta franšiza ni mrtva in da obstajajo načrti za nov Splinter Cell. Dolgo so krožile govorice o novi VR igri, žal pa so to bile samo besede v vetru, od katerih ni že dolgo nastalo ničesar.
Bomo pa svojega priljubljenega agenta vendarle spet videli, a to žal ne bo v obliki, ki bi si jo želeli. Sam Fisher bo namreč nastopil v novi igri Elite Squad – potezna strategija, kjer si bodo udarce izmenjavali najbolj popularni karakterji iz Ubisoftovih franšiz. Zadeva bo na voljo samo za iOS in Android naprave, preigravali pa jo bomo lahko že 27. avgusta. Za preigravanje se že lahko registrirate na naslednji povezavi.
Govorice o novem Far Cry naslovu so krožile skozi cel zadnji teden in več kot očitno je, da ima Ubisoft v svojih vrstah nekoga, ki zelo rad na splet deli zaupne informacije. Pred včerajšnjo konferenco je bilo namreč razkritih ogromno stvari: od Assassin’s Creed Valhalla posnetkov, do Watch Dogs: Legion slik pa vse do govoric o novem Far Cry Naslovu.
Ta je bil potem tudi uradno razkrit in Far Cry 6 je naposled postal resničnost.
Glavno vlogo nadaljevanja bo nosil negativec z imenom Anton Castillo, ki je zlobni diktator na oblasti izmišljene države Yara. Prebivalci tega navidez rajskega paradiža imajo dovolj oblasti, zato so se na ulicah organizirali masovni protesti, ki želijo Antona izbiti iz oblasti. Ta se seveda ne da, zato je nad svoje podanike poslal vojsko, vmes pa tudi vzgaja svojega sina Diegota, da bo nekoč stopil v njegove čevlje. Veliko ljudi ugiba, da je Diego v bistvu Vaas iz igre Far Cry 3, saj imata oba lika na istem mestu zabrito obrv, a to so precej nepreverjene govorice.
Kot igralec bomo prevzeli nadzor nad likom z imenom Dani Rojas, ta pa bo lahko moški ali pa ženska. Igrali bomo na strani upornikov, tako da bo naš glavni cilj zrušiti režim zlobnega Antona in na prestol namestiti koga, ki je manj pokvarjen.
Žal na predstavitvi nismo dobili nobenega igralnega napovednika, je pa jasno, da nam želi Ubisoft tokrat pričarati veliko bolj kinematografično izkušnjo. Antona bo upodobil odlični igralec Giancarlo Esposito, ki ga poznamo predvsem iz serije Breaking Bad, eden od napovednikov pa prikaže uvodno sekvenco, ki bi jo lahko umestili v serijo in jo gledali pred vsakim delom na kakšni pretočni platformi tipa Netflix.
Dobili smo tudi datum izida. Far Cry 6 bo izšel 18. februarja 2021, kar pomeni, da ga bomo lahko že igrali na konzolah naslednje generacije.
V zadnjem tednu smo prejeli že kar dva igralna napovednika za igro Assassin’s Creed Valhalla, a obema je bilo skupno to, da sta bila izdana predčasno in sta bila precej slabe kvalitete. Na včerajšnji konferenci Ubisoft Forward pa smo končno dobili povsem uradno predstavitev, ki nam je pokazala tudi nekaj novih igralnih prijemov.
Valhalla nam bo omogočala gradnjo svojih vikinških ladij, ki jih bomo lahko celili preko spleta in omogočili drugim igralcem, da uživajo v naših mojstrovinah. Ladje bodo pomemben del našega raziskovanja in napadanja. Za razliko od prejšnjih delov, naša posadka ne bo samo posedala na krovu ladje, ampak se bo ob invaziji z nami tudi izkrcala in napadla nedolžno vasico.
Vikingi so bili roparji in zavojevalci, kar je nazorno prikazano tudi v tem napovedniku. Med napadom bomo lahko pobili vse kar leze in gre, novo pa je zažiganje slamnatih streh. Potem ko oropamo glavno skrinjo, to odvlečemo nazaj na svojo ladjo in se odpravimo za naslednjo tarčo.
Bojevanje v tem posnetku izgleda veliko bolj kot pa v tistih neuradnih predstavitvah. Naš junak oz. junakinja Eivor bo imela na voljo cel kup borilnih potez. V vsaki roki bomo lahko držali po eno orožje, tu je metanje sekir, naš zapestni nož pa bo tokrat veliko bolj smrtonosen. Če se bo opremljeni z njim približali tarči, bo dovolj že en udarec v vrat, da nasprotnika za vedno pošljemo pod zemljo.
Vrača se tudi skrivanje v množici, lahko pa se bomo tudi zlili z okolico, kot je denimo prikazani primer ob kuhanju hrane. Takrat nam ne bo ostalo drugega, kot pa da počakamo, da se tarča sprehodi mimo in potem bo potrebno samo še sprožiti naš zapestni nož.
Graščine bomo lahko napadli tudi z napadalnim ovnom in z njim razbili vrata, zanimivo pa bo videti, če se bomo lahko napada trdnjave lotili povsem skrivalniško. Navsezadnje, razbijanje z ovnom po vratih se ne sliši kot nekaj, kar bi počel Assassin. Mimogrede, igra bo omogočala preklapljanje med moškim in ženskim karakterjem kar med igro.
Dobili smo tudi datum izida. Assassin’s Creed Valhalla bomo lahko igrali že 17. novembra dalje, zagotovo pa bomo dobili še nadgradnjo na naslednjo generacijo konzol.
AMD je z Ryzen serijo uspel ustvariti velik zamah, katerega posledice so vidne že tri leta. Nekatere izmed najpriljubljenejših procesorjev smo imeli možnost preizkusiti tudi na našem spletišču – Ryzen 5 3600 in Ryzen 7 1700X. Nobene posebne potrebe ni po novih formulah, arhitektura Zen 3 je namreč že dodobra preizkušena in zmogljivostno precej odvisna od hitrega pomnilnika. Tokrat bom oči usmeril na ena izmed najnovejših in tudi najcenejših primerkov ta hip.
Kot nalašč za omejen budget, za 100 € namreč prejmeš AMD-jev procesor s 4/8 jedri in SMT podporo. Novinec Ryzen 3 3100, čigar prodajna cena se prične pri 100 €, vsebuje 4 jedra in 8 niti. Če dobro pomisliš, je še v 2016 Intel za tovrstne procesorje želel več kot 200 €. Z novo generacijo so ob manjšem proizvodnem procesu Ryzen procesorjem dvignili še frekvenco jeder, ki se pri zgoraj omenjenem ustavi med 3.6 in 3.9 GHz, odvisno od obremenitve. Ob nizkem 65 W TDP za to ceno zraven prejmeš še Wraith Stealth hladilnik, ki pa je izjemno osnoven in popolnoma neprimeren za navijanje.
Tukaj imamo še Ryzen 3 3300X. S ceno 120 € je nekoliko dražji. Kot predhodnik ima 4 jedra in 8 niti, z enakim TDP in dodatki. Nekoliko dvignjena je zgolj frekvenca jeder, tokrat sega od 3.8 do 4.3 GHz. Ob branju surovih števil si najbrž pomislil, da 10 % zvišanje frekvence ni vredno dodatnega 20 % zvišanja v ceni? Se v ozadju skriva nekaj več?
AMD Ryzen 3 3100
Podnožje:
AM4
Frekvenca delovanja
3,6 GHz/3,9 GHz
Število jeder:
4
Število procesorskih niti:
8
Predpomnilnik
L2: 2 MB L3: 16 MB
Poraba (TDP):
65 W
Tehnologija izdelave:
7 nm
Priložen hladilnik:
Da
Garancija
36 mesecev
AMD Ryzen 3 3300X
Proizvajalec
AMD
Podnožje:
AM4
Frekvenca delovanja
3,8 GHz/4,3 GHz
Število jeder:
4
Število procesorskih niti:
8
Predpomnilnik
L2: 2 MB L3: 16 MB
Poraba (TDP):
65 W
Tehnologija izdelave:
7 nm
Priložen hladilnik:
Da
Garancija
36 mesecev
Ryzen 3100 in 3300X ne delita enake topologije, če povem nekoliko drugače – razlikuje se njuna notranja zasnova. Pri 3. generaciji Ryzen procesorjev posamezen CCD vsebuje dva kompleksa, pogosto imenovana CCX. Vsak CCX vsebuje 4 jedra, kar pomeni, da polno zapolnjen CCD v sebi skriva 8 jeder, zapakiraj dva skupaj in pred sabo imaš Ryzen 9 3950X.
Vrniva se na novinca. R3 3100 in 3300X vsebujeta po en CCD, na katerem je aktivnih zgolj polovica jeder – 4. Ryzen 3 3100 je zasnovan z dvema aktivnima CCX, torej 2+2 konfiguracija. Vsak CCX ima v tem primeru 2 jedri, 4 niti in 8 MB L3 predpomnilnika. Zaradi neprestane komunikacije med ločenima CCX moduloma, uporaba več kot dveh jeder vodi v dvig latence in efekt “ozkega grla”.
Na drugi strani Ryzen 3 3300X vsebuje zgolj eno aktivno CCX enoto, kjer se znotraj nje nahajajo vsa 4 jedra. S tem se zmanjša medjedrna latenca in na razpolago je vseh 16 MB predpomnilnika (Za razliko od 2×8 MB pri Ryzen 3100). To s sabo prinese boljšo več jedrno zmogljivost. V tem primeru je nekoliko višja cena popolnoma upravičena.
Pri konkurenci bi še za najbližji približek Ryzen 3100 znal veljati i3 9100F, ki pa ima zgolj 4 jedra. Tako moram za najbližjega konkurenta vzeti i3 10100 4/8, ki stane 122 €. Žal slednjega še nisem imel možnosti preizkusiti, zato sem v testih uporabil kar i3 9100F.
Ryzen 3300X po drugi strani stopi korak dlje in kot primerjavo mu je še najbližje i5 9400F, ki je sicer 6 jedrni procesor za 150 €.
Na prvi pogled Ryzen 3 3100 in 3300X delujeta kot izjemno zanimiva procesorja, k čemur pripomore razmeroma nizka cena, kar ju naredi vsaj teoretično primerna za igralce iger na kruhu in vodi. Ne pozabimo, še 3 leta nazaj je bilo ob izidu prve generacije za Ryzen 1400 odšteti okoli 170 €. Prehodili smo dolgo pot, v nekaj testih pa poglejmo, kakšno zmogljivost omogočate zadnja prišleka iz Ryzen družine.
Sredstva igralcev videoiger so veliki večini precej omejena. Največji delež igralcev namreč predstavljajo mladoletniki, ki imajo omejene možnosti služenja denarja. Da bi omogočili kar se da verodostojne teste, smo poskrbeli, da je testni sistem sestavljen iz kakovostnih komponent, ki dodobra ogrejejo procesor.
Navijanje
Navijanje nekaterih Ryzen procesorjev je bilo vedno precej vprašljivo, naposled za to potrebuješ dober hladilnik in kar nekaj sreče. Seveda so časi izvrstnih navijalcev, kot so bili recimo Intel Q6600, i7-920 ali celo AMD Phenom II X2 550 minili. V preteklosti so rezultati navijanja preprosto prinašali znatne pohitritve tudi za več kot 50 %, danes pa govorimo kvečjemu o dodatnih nekaj %, ki so seveda še zmeraj dobrodošli, a blaznih pohitritev pač ne gre pričakovati.
Prispevek o navijanju Ryzen procesorjev je v pripravi, zato tukaj ne bom navajal celotnega postopka, ampak se osredotočil na testni procesor.
Tako Ryzen 3100 kot 3300X sta uspela doseči 4.3 GHz, kar je za 3. generacijo Ryzen procesorjev pričakovana številka. Sem pa moral dvigniti voltažo, ki je pri Ryzen 3100 znašala 1,38 V, pri 3300X pa 1,36 V. Posledica navijanja je bil dvig temperature za 8 °C.
Testi
Kot se spodobi, sem procesorja preizkusil v večih različnih igrah in nekaterih programih. Na splošno se Ryzen 3300X izkaže za hitrejšega, Ryzen 3100 namreč prekaša med 10 % in 20 % pri enaki frekvenci, odvisno od aplikacije.
Vsi testi so bili izvedeni večkrat, s čimer sem poizkušal odpraviti merske napake in večja odstopanja. V igrah sem se poslužil vgrajenega testnega orodja, v kolikor ga je imela, v nasprotnem primeru pa sem v ponovitvah opravil identično pot.
RTX 2080 TI procesorja požene do njunih skrajnosti in predstavlja dober približek moči, ki ju iz prišlekov lahko iztisneš. Vsa testiranja so bila opravljena na tovarniških nastavitvah, navijanja sem se namreč lotil šele, ko sem s testiranjem že zaključil.
Shadow of the Tomb Raider
V igrah se Ryzen 3 3300X in 3100 obneseta izjemno dobro. Zlasti Ryzen 3 3300X je za dobrih 10 % odskočil od konkurenčnih procesorjev, zlasti od Intel i5 9400F, ki je sicer zmožen tekoče igralne izkušnje, a se na policah prodaja dražje. Ryzen 5 2600 se pozna nekoliko nižje frekvenca, kljub temu pa za presenetljivo visoko razliko prehiti Ryzen 3 3100. Le ta svojo delo opravi slabše, čeprav še vedno precej bolje od i3 9100F.
Gears Tactic
Z Gears Tactic so vsi procesorji opravili brez težav. Najbolje ponovno Ryzen 3 3300X, ki je z naskokom izrisal največ FPS. Užitno igranje tokrat omogočajo vsi procesorji, čeravno razlika med najpočasnejšim Ryzen 5 2600 in najhitrejšim Ryzen 5 3300X znaša kar 30 %.
Red Dead Redemption 2
Ponovno lahko vidimo podobne rezultate kot v prejšnjih grafih. Ryzen 3 3300X je ponovno najhitrejši in od za 20 € cenejšega konkurenta Ryzen 3 3100 hitrejši za 15 %. i3 9100F ponovno dokazuje, da za novejše igre potrebujemo več kot 4 jedra.
Cinebench20
V sintetičnem testu Cinebench R20 najvišji rezultat pričakovano doseže Ryzen 5 2600. Naposled ima 6/12 jeder, napram 4/8 Ryzen 3 3300X, ob tem pa deluje še na nižji frekvenci.
Ryzen 3 3100 se izjemno približa rezultatu i5 9400F, ki je dražji za kar 40 €.
Ryzen 3 3300X doseže izjemno visok rezultat pri enojedrnem testu in skorajda izenači rezultat 9900K. Ryzen je s svojo 3. generacijo več kot očitno izničil zaostanek tudi v aplikacijah, ki vseh jeder ne znajo uporabiti.
Adobe Premiere Pro 2020
Ryzen 3 3300X se izkaže za spodoben vstopni procesor na področju video obdelave. Zaradi surove moči je Ryzen 2600 še vedno zmogljivejši, ampak za 120 € bi le stežka zahtevali kaj več.
Blender
Do podobnih zaključkov je pripeljal tudi Blender. Ryzen 3 3100 in i5 9400F sta ponovno poravnana, i3 9100F pa že vseskozi prikazuje, da so v današnjih računalnikih 4 jedra še komajda sprejemljiva.
Poraba
Časi AMDjeve FX serije so daljna preteklost. Poraba med vsemi testiranimi procesorji je konkurenčna. Procesorji rdečega tabora porabijo nekaj več energije, ampak dostavijo tudi višjo zmogljivost. Ryzen 3 3300X ima porabo enaki tisti, ki sem jo v testu zabeležil pri Ryzen 3600.
Zaključek
Ryzen 3 3100 in 3300X sta za določen krog uporabnikov upravičeno izjemno zanimiva. V rezultatih je zlasti Ryzen 3 3300X celo presegel moja pričakovanja in na račun višje frekvence redno prekašal Ryzen 5 2600. Ryzen 3100 se je še zmeraj odrezal dobro. Potrebno je vedeti, da ima že v osnovi nižjo frekvenco, ki poglobi razkorak med obema. Z navitjem na 4.3 GHz sem vzpostavil enakovredno okolje, a Ryzen 3 3100 je bil še zmeraj počasnejši za 15 % – pri isti frekvenci.
Oba procesorja v tem trenutku predstavljata odlično naložbo za nezahtevne igralce iger, ki iščejo hiter, a cenovno ugoden procesor. Za delo je uporabnost Ryzen 3 serije nekoliko omejena in v tem primeru bi vsaj sam odštel dodatnih 50 € za Ryzen 5 3600.
Včeraj se je odvila konferenca Ubisoft Forward in morda ste na naši strani prebrali novico, da bo založnik tekom predstavitve tudi podarjal brezplačne kopije igre Watch Dogs 2, ki jo boste lahko nato obdržali za vedno.
Žal pa založnik preprosto ni bil pripravljen za naval, saj ko se pojavi nekaj brezplačnega, bodo ljudje navalili kot ponoreli. Spomnimo se, kako je za dolge ure zaradi brezplačnega GTA 5 klecnila trgovina Epic Games. Watch Dogs 2 sicer ni tako velik naslov oz. franšiza, a vseeno gre za močno popularno serijo, ki bi jo moral preizkusiti vsak ljubitelj odprtih svetov.
Včeraj ste si igro lahko pridobili na dva načina: z gledanjem Twitch prenosa ali pa preko Uplay platforme. Žal je bil naval prevelik in igralci so ob obisku Uplaya zagledali samo prazno stran. Ker je bila ponudba omejena na samo uro in pol je tako veliko igralcev ostalo brez svojega izvoda igre.
Don't worry! We'll be giving out the rewards to all of you, even if you were unable to log in successfully. Sit back and enjoy the show!
K sreči Ubisoft ne bo prelomil obljube ampak bo brezplačne kopije podelil vsem lastnikom Uplay računov. Za svojo kopijo obiščite sledečo povezavo, vnesite podatke svojega Uplay računa in igra bo postala aktivirana v vaši knjižnici, tam pa jo boste lahko obdržali za vedno.
Bodite pozorni, da zna trajati nekaj ur, preden se igra pojavi na vašem računu. Watch Dogs 2 je izjemno dober zalogaj in zdaj je ravno pravi čas za igranje, preden oktobra na naše PC-je prispe naslednik Legion.
Založnik Ubisoft je malce pozno vstopil na trg battle royale streljačin. Vendar pa je Call of Duty Warzone dokazal, da je na trgu večigralskega streljanja še dovolj prostora in nekateri so že pošteno naveličani preigravanja Fortnita in PUBG-ja ter so vseskozi v iskanju novega obroka.
In morda jim bo lakoto potešil prav Hyper Scape. Gre za hitro battle royale streljačino, kjer bo naše horizontalno premikanje enako pomembno kot vertikalno. Podili se bomo po ulicah futurističnega mesta Neo Arcadia in vmes skočili tudi na strehe. Hyper Scape je videti kot neka mešanica Overwatcha in Apex Legendsa, s tem da pripelje nekaj svojih idej. Te je včeraj prikazal novi napovednik, v njem pa lahko med drugim vidimo prikaz hekerskega orožja, ki lahko v sekundi izriše ogromno steno, ki nas ubrani pred streli.
Igrali bomo lahko v solo ali pa v ekipnem načinu, razvijalec pa obljublja dolgoletno podporo z rednimi posodobitvami, dogodki in sezonskimi prepustnicami. Mimogrede, prvi Battle Pass bo povsem brezplačen, kar je navsezadnje logično, saj želijo od začetka na strežnike privabiti čimveč ljudi.
Žal Hyper Scape ne bo prispel na Steam, saj založnik Ubisoft te dni svoje igre ponuja samo na svoji platformi Uplay in Epic Games trgovini. Dobra novica pa je, da je igra že v odprtem beta testiranju. Za sodelovanje se odpravite na naslednjo povezavo in preizkusite nekaj novega, beta preizkus pa je na voljo samo PC igralcem.
Watch Dogs igre so verjetno najboljši približek igralne oblike serije Mr. Robot in tretji del tega recepta ne misli spreminjati. Legion bo sicer spremenil lokacijo, saj se bomo tokrat prvič preselili v Evropo in se sprehajali po ulicah Londona, a glavna organizacija hekerjev DeadSec bo tudi tokrat nosila glavno vlogo.
Zgodba pravi, da se je na angleško prestolnico spravila zlobna sila hekerjev, ki se imenujejo Zero Day. A njihovo poslanstvo ni sestavljeno samo iz DDoS-anja spletnih strani, ampak tudi hujših stvari, za katere potem obtožijo prav našo organizacijo DeadSec. Naša naloga bo, da se znebimo grdega slovesa in ime DeadSec zopet priljubimo ljudstvu.
Založnik Ubisoft nam je na včerajšnji konferenci prikazal nekaj novih igralnih posnetkov, ki prikažejo nekaj misij in uporabo raznih hekerskih orodij. Tako kot prej bo velik poudarek na preudarnem pregledovanju lokacij in uporabe tehnoloških pripomočkov kot so droni, robotki pajki in električno pest, ki jo bomo lahko vihteli v prenovljenem bojevalnem načinu.
Največja novost Legiona je rekrutiranje okoliških NPC-jev. Praktično vsakega prebivalca Londona bomo lahko vpoklicali v naše vrste ter nato izkoristili njihove posebne sposobnosti za infiltriranje zgradbe tarče.
Dobili smo tudi datum izida. Watch Dogs: Legion izide 29. oktobra, igre pa, tako kot ostalih Ubisoft naslovov, ne boste našli na Steamu.
Hrvaški Croteam nam bo kmalu poskušal dokazati, da je v letu 2020 še vedno prostor za njihovega junaka z imenom Serious Sam, ki je nazadnje na naših ekranih nastopil s svojim tretjim delom leta 2011.
Uradna najava dela na četrtem delu je bila spočeta že nekaj časa nazaj, pred nekaj dnevi pa se je odvila konferenca založnika Devolver Digital, ki si tudi lasti hrvaškega razvijalca.
Predstavitev njihovih iger je vključevala tudi novi napovednik, ki prikaže Samota kot kapetana vesoljske ladje The Surveyor. Naš junak nato stopi na zelo nasilen planet, kjer vas bodo na vsakem koraku naskakovali razni monstrumi, na nas pa bo, da jih s pomočjo raznovrstnih orožij spremenimo v pašteto.
Napovednik prikaže cel kup že znanih sovražnikov iz prejšnjih delov ter nekaj orožij, ki jih rpav tako poznamo že od prej. Igra torej formule ne misli pretirano spreminjati, a novosti vseeno bodo. Croteam je še posebej ponosen na svoj Legion sistem pogona, ki bo omogočil, da se bo na bojišču naenkrat izrisalo tisoče sovražnikov.
Osebno bi se bolj veselil napovedi drugega dela odlične igre The Talos Principle, ki jo je prav tako izdelal Croteam, a se bom moral zadovoljiti s Serious Sam 4, ki ga bomo lahko preigravali od avgusta dalje.
