Kmalu bomo dobili dve prenovljeni izkušnji znotraj sveta serije Resident Evil. Še ta mesec bodo za konzolo PlayStation 5 izšla nova očala PS VR2, ki bodo dobila goro iger in ena med njimi bo tudi predelana inačica Resident Evil Village, ki nam bo, tako kot je to storil sedmi del za originalna VR očala PS VR.
A veliko več pozornosti bo pritegnila predelava Resident Evil 4 Remake, na kateri dela enaka Capcomova ekipa, ki je leta nazaj tako čudovito obnovila drugi del. Nadgradnja četrtega dela bo za razvijalca še večji zalogaj, saj se original še danes dobro drži in govorimo o igri, ki je med privrženci franšize najbolj cenjena. Resident Evil 4 Remake se tako ne bo smel preveč ločiti od prvenca, a igralci poleg izboljšane grafične podobe in animacij upravičeno pričakujejo še kakšno dodatno dobrino, ki bo igralno formulo bolje prilagodila za novodobne igralce.
In vse kar je zaenkrat predelava pokazala je videti dobro, spletna stran Game Informer pa se je pred kratkim dokopala do dobrih 12 minut igranja, ki pokažejo marsikaj zanimivega. Zgodba bo zvesto sledila stopinjam originala, a stopnje bodo razširjene ali pa premešane, osebe, ki jih bomo nagovarjali preko glavnega junaka Leona S. Kennedyja pa bodo imele več osebnosti.
Čaka nas tudi povsem nova vsebina, saj bo predelava s sabo prinesla tudi koncept stranskih nalog. Te ne bodo nekaj preveč naprednega, saj so bolj opravila, ki so zapisana na okoli razpršenih listih papirja, a če jih uspešno opravimo, bomo v zameno dobili lepo nagrado, ki jo nato lahko prodamo v zameno za zlatnike, te pa nato plodno izkoristimo za nadgradnjo naših orožij.
Igralni posnetek pa ni navdušil v vseh pogledih, saj so se igralci začeli pritoževati nad eno nenavadnostjo in do je dež. Tega je na tej stopnji cel kup in res je nekam nenavaden, saj so debele kaplje videti kot neka zavesa oziroma filter, ki bi ga namestil čez sliko. Dež izpade nekam komično, saj je videti kot da pada samo direktno pred nami in ne po celem svetu. Nekaj takšnega smo sicer že videli v predelavi trilogije iger GTA The Trilogy in čeprav dež v Resident Evil 4 Remake ni tako zapretiravan, je vseeno moteč.
Zaradi vseh glasnih pritožb bo Capcom zadevo verjetno popravil pred izidom, ki se bo zgodil že 24. marca.
Ko priznani studio tipa Naughty Dog, Valve ali Obsidian napove nov projekt, si skoraj lahko prepričan, da boš prejel nek dober izdelek, ki bo pri izidu požel visoke ocene. Ta teza pa ne velja za razvijalce, ki so bodisi nedokazani ali pa imajo v svojem življenjepisu zapisane igre, ki so bodisi samo povprečne ali pa morda celo zanič.
Ravno zaradi tega je marsikdo dvomil v uspeh igre Hogwarts Legacy, ki je bil zaupan v roke studia Avalanche Software, ki ima sicer bogato zgodovino, a je do sedaj izdal samo povprečne naslove, ki so bile izdane po Disneyjevih licencah. Kaj je torej obsedlo založnika Warner Bros., da je razvoj naslova, ki se dogaja v bogatem vesolju Harryja Potterja, predal nekomu, ki še nikoli prej ni delal na tako ogromnem projektu?
Odgovor je očitno talent in neizkoriščen potencial, ki je dolgo ždel v vrstah tega razvijalca in je zdaj v maniri hipogrifa končno na široko raztegnil svoja krila. Hogwarts Legacy je namreč naravnost odličen naslov, ki se bo letos zagotovo potegoval za cenjeni naziv igre leta, Warner Bros. pa bi bil pameten, če bi kovače izkušnje preselil na čelo svoje filmske divizije, ki bi kovala nadaljnje izkušnje znotraj sveta Hogwarts Legacy.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Avalanche Software Založnik: Warner Bros. Platforme: PC, PS5, XSX, PS4, XO, NS Nakup:59,99 € Steam; 68,99 € PS5, XSX Datum izida: 10. februar 2023 Igrano na: PC
Ob preigravanju tega naslova sem večkrat dobil tiste občutke, ki sem jih zabeležil davno nazaj med preigravanjem igre Knights of the Old Republic. Tako kot se je BioWare takrat odločil ustvariti igro znotraj bogatega štorijalnega izročila Vojna zvezd, le da se ta odvija tisoče let pred tistimi dogodki, ki jih je zabeležil Luke Skywalker, je Avalanche dogodivščine magičnega sveta Bradavičarke postavil stoletja preden je v ta svet zataval Harry Potter in s sabo potegnil še Rona, Hermiono, Mrlakensteina in Dumbeldorja.
Čaka vas tako povsem frišna avantura, le da so temelji sveta enaki. Svoje potovanje začnemo z ustvaritvijo svežega lika, ki mu nadanemo spol, frizuro in mu oblikujemo druge pritikline, le da mu ne moremo natakniti brade, saj navsezadnje igramo frišnega študenta Bradavičarke, ki mu kocine še niso začele poganjati.
Brez skrbi, lahko izberete svojo pripadnost domov in to preko istega klobuka, ki si ga poveznejo vsi fazani Bradavičarke.
Uvod nas posede v kočijo s profesorjem Figom in par med plovbo z zračno kočijo začne razpredati o vseh obveznostih, ki jih bo moral prevzeti vaš lik, nakar nas nenadoma napade zmaj, ki našemu spokojnemu potovanju naredi konec. Strmoglavimo na tla, nakar v družbi s profesorjem spoznamo naš unikatni talent, preko katerega lahko zaznamo sledi davno pozabljene magije. Pot nas nato vodi v trezor goblinov, tam pa naletimo na dežurnega zlobca: goblina Ranroka, ki ni preveč vesel našega obiska njegovega trezorja, iz katerega smo mu za povrh odtujili dragoceni predmet. Zlobcu komajda pobegnemo in tako končno prispemo na Bradavičarko, v glavi pa nam roji cel kup vprašanj in bolj malo odgovorov. Zmeden je tudi profesor Fig, ki bo poskušal pojasniti nastalo zmedo, a to bo zahtevalo svoj čas, izobrazba pa medtem ne bo čakala.
Po dokaj dolgem uvodu se nato končno začne naše življenje bodočega študenta Bradavičarke, ki pa ga je treba najprej opremiti s čarobno paličico, šele nato pa se lahko udeležimo svojega prvega predavanja. Na tem mestu se igra končno malce odpre in prepuščeno nam je prosto raziskovanje Bradavičarke, ki je poustvarjena naravnost čudovito.
Sam se sicer ne smatram za nekega resnega oboževalca izročila Harryja Potterja, saj sem pogledal samo sedmerico filmov, vendar je tudi meni bilo že takoj na začetku več kot jasna ogromna ljubezen in pozornost do podrobnosti, ki jih je Avalance vložil v ustvarjanje takšnega sveta in brez kakšnih zadržkov lahko tule zapišem, da bo Hogwarts Legacy zagotovo izpolnil sanje dolgoletnih Potter odvisnikov.
Videli boste nekaj prepoznavnih lokacij, a večina jih je popolnoma originalnih.
Bradavičarka namreč zares deluje magično. Sestavljena je iz večih predelov, med katerimi prehajamo brez nalagalnih zaslonov, praktično vsak kotiček stopenj pa skriva v sebi neko podrobnost. Med sprehajanjem lahko gledate v premikajoče se slike, tam v kotu po zraku plavajo instrumenti, na katere gode nevidni orkester, po zraku letajo knjige, pred predavalnicami pa se pogovarjajo študentje, ki se radi potožijo glede predavanj. Tudi vi ste neločljiv del te celote, čeprav ste malce posebni, saj ste v šolanje stopili kot petošolec, zato morate nadoknaditi marsikaj zamujenega. Kljub temu da ste fazan, pa se lahko na začetku še vedno sami odločite za pripadnost domovom Gryfondom, Pihpuff, Drznvraan ali pa vedno zlobnemu Spolzgradu. Začetna izbira sicer ni takšna, da bi pomembno vplivala na nadaljnji potek zgodbe, a vsake toliko v dialogih naletimo na referenco, ki se tiče vaše pripadnosti.
Na začetku boste večino časa prebili izključno znotraj Bradavičarke, saj se bo tam odvila večina vaše izobrazbe. Obiskovati bo treba različna predavanja, kot je zeliščarstvo, astrologija ali obramba pred temnimi silami, vsak od teh razredov pa vas bo na koncu naučil unikaten urok, ki ga boste v svojo knjižnico prenesli preko preproste mini igrice. Sčasoma se bodo začele odklepati tudi stranske naloge, ki vas bodo poslale tudi izven meja vaše šole in vse te lokacije bodo znane privržencem Harryja Potterja.
Marsikdo ima za vas kakšno opravilo, med dialogi pa se odločate, ali boste dobričina ali pa popoln nesramnež.
Pot vas bo tako kmalu zanesla tudi v Prečno ulico, kjer bo treba pridobiti svojo prvo palico, tam pa vas čaka še cel kup drugih trgovin, ki bodo pri vaši avanturi igrale pomembno vlogo. Pametno je denimo obiskati prodajalno semen, saj si boste lahko nabavili potrebne zaloge za rast svojih rastlin, ki jih lahko nato uporabite za izdelavo takšnih in drugačnih napojev. Nič od tega pa ne bo zastonj, zato bo treba pridno opravljati glavne in stranske naloge, te pa vas bodo poslale v raziskovanje dokaj široke mape, med svojimi avanturami pa boste nabrali cel kup opreme, ki jo boste nato lahko zamenjali za zlatnike.
Znak dobrega RPG-ja so vedno stranske misije, saj nam to pove, koliko truda je razvijalec vložil v vsak aspekt izkušnje. Hogwarts Legacy nam postreže s kar lepim seznamom stranskih opravil in najbolj pomembne so tiste, ki nam jih ponudijo vedno pomoči potrebni prebivalci. Vse med njimi niso briljantne, a večina jih ponudi dovolj zanimive vsebine, da se ne počutimo, kot da samo čistimo ikone iz mape. Nekatere nas pošljejo v čiščenje sovražnih utrdb, druge pa nas pošljejo na sled koga od bližnjih. Tem nalogam je skupno to, da vsaka od njih vsebuje vsaj nek manjši zaplet ali presenečenje, zaradi česar se nalogo splača opraviti. Te naloge nam nato dostavijo izkušnje, ki nam dvigajo stopnjo ali pa kakšen košček opreme kot je nov plašč, očala, kapa ali šal. To opremo lahko nato dodatno še nadgrajujemo ali pa ji spreminjamo vizualni stil, prav pride pa tudi za služenje zlatnikov.
Včasih se preprosto počutiš, kot da si res odšel na virtualni dopust magičnega sveta.
Mapa je ogromna in okolica je ravno tako podrobna kot Bradavičarka. Poleg glavnih in stranskih misij je tule še cel kup dodatnih opravkov, ki so tipični za igre v odprtem svetu. Čaka vas denimo cel kup izzivov, ki jih je po svetu postavil čarovnik Merlin, to pa so v bistvu manjše uganke, ki vas nadgradijo z izkušnjami. Potem so tu manjše temnice, ki so včasih preveč preproste ali pa mini nalogice, tipa sledenje metuljev do zaklada. Potovanje ne bo vedno varno, saj svetu Bradavičarke grozijo goblini in temni čarovniki, a te boste odpravili s pridnim mahanjem čarobne paličice.
Boj je preprosto odličen in res sem bil presenečen nad njegovo enostavnostjo in hkrati globino. Vaše naučene uroke lahko namestimo preko bližnjic, ki jih lahko razdelimo na več kategorij. Ko se enkrat srečamo s sovragom lahko vanj zalučamo najprej preproste izstrelke iz paličice, ki jih nato podkrepimo z uroki, ki so nam dobro znani iz knjig. Prisotni so vsi stari favoriti kot je denimo Expelliarmus, ki sovraga razoroži, Leviosa, ki ga za nekaj časa dvigne v zrak ali Incendio, ki ga zažge. Na nas je, da te uroke čimbolj učinkovito izrabimo in na bojišču se zaradi vsega čaranja včasih naredi cel kaos. Sovražna telesca letijo na vse strani, pametno pa se je naučiti kakšne kombinacije. Osebno sem najraje nasprotnika dvignil v zrak, ga zažgal in nato za dobro mero še zalučal v bližnjo steno. Nekateri grdavži se med borbo zaščitijo s svojim urokom, ki, glede na svojo barvo, vsebuje svojo ranljivost, kakšni troli pa se bolj malo požvižgajo na naše poskuse lebdenja. Tudi sami moramo biti ves čas mobilni in se izmikati napadom ali pa v pravem trenutku dvigniti svoj ščit.
Kar me je pri Hogwarts Legacy morda najbolj presenetilo je neprestano dostavljanje svežih izkušenj. Najprej se denimo po svetu premikamo peš ali s pomočjo teleportacije, nakar nas igra preseneti in nam v roko porine lebdečo metlo, ki vsebuje čisto posebne dirkalne podnaloge. Nakar dobimo dostop do prav posebne sobe, kjer lahko sami nameščamo pohištvo in mize za izboljšavo napojev tudi nadgrajujemo. Nakar nas znova preseneti z lovljenjem raznih živali, ki jih nato lahko preselimo v svoj lastni živalski vrt, tam pa jih lahko božamo in hranimo, kar nam da posebne dobrine za nadgrajevanje opreme, zbirko živali pa nato lahko dopolnjujemo kot v nekem Pokemonu.
Bojevanje je sestavni del izkušnje in čaranje je presenetljivo zabavno in globoko.
Igra sicer ni brez napak. Kot je to zdaj že v navadi sem imel nekaj težav z optimizacijo, ki je spominjala na tiste iz igre The Callisto Protocol. Težave zaradi senčilnikov so pri nekaterih scenah pripeljale do grdega zatikanja in čeprav mi je razvijalec obljubil, da bo to na PC-ju popravil preko posodobitve še pred uradnim izidom, so bile težave še vedno prisotne. Grafično je sicer zadeva povsem zadovoljiva, izkušnjo pa podpre tudi dobra glasbena spremljava, ki je sorodna tisti iz filmov, le da gre tule svojo pot.
Potem so tule manjši minuski. Med igranjem denimo naberemo toliko urokov, da jih moramo združevati v podkategorije bližnjic, preklapljanje med temi sredi boja pa zna biti nerodno. Tule bi razvijalec lahko med preklopom zamrznil ali upočasnil čas, saj včasih preprosto ne veš, kje točno se skriva kakšen urok. Tudi stranskih opravil zna biti na trenutek malce preveč, še posebej kar se tiče tisti Merlinovih ugank. Te sicer niso nujne za kljukanje, a samo preko njih si lahko odklenemo večji nahrbtnik za nošnjo okoli nabrane opreme.
Skupno gledano pa je Hogwarts Legacy obvezen obrok za vsakega navdušenca nad Harryjem Potterjem. Svet je tako magičen in izpopolnjen, da se zdi, kot da je nekdo naravnost preslikal podobe neke neizdane Potterjeve knjige in iz njih naredil igralno verzijo, ki je skozi celotno igralno izkušnjo zabavna in nikoli ne neha presenečati. Upal bi si trditi, da bo Avalanche preko tega naslova postal novi rock zvezdnik igričarske industrije, ki ima pred sabo svetlo prihodnost.
Navdušenci nad preživetvenimi igrami vam znajo povedati kar nekaj lepih stvari glede igre The Forest, ki se je v različici 1.0 rodila leta 2018 in dostavila ure zanimive, včasih že kar grozljive vsebine, saj smo se kot žrtev letalske nesreče znašli sredi otoka in počeli tiste tipične preživetvene stvari, a hkrati so nam za petami ves čas bili ljudožerci, ki jih je vodila presenetljivo napredna umetna inteligenca.
Razvijalec Endnight Games se ni želel zadovoljiti samo z dodajanjem nove vsebine v svoj originalni naslov, ampak so se hitro spravili v delanje nadaljevanja Sons of the Forest. Zanj smo že dobili nekaj igralnih napovedniku in samo po nekaj kadrih videa je jasno, da je šlo v razvoj drugega poglavja kar nekaj proračuna. Igralne mehanike so bile razširjene, grafična podoba pa je v primerjavi z originalom kot noč in dan. Tako kot v prvencu, tudi v nadaljevanju ne bomo skrbeli za svoje preživetje brez nekega večjega cilja, saj bo tudi tokrat naše potovanje spremljala zgodba. Naš lik se bo odpravil po sledi izginulega milijarderja, a pri tem se bo tudi sam zapletel v težave in bo tako obtičal na otoku, ki na sebi skriva cel kup nevarnosti in zibajočih palm, ki jih bo treba posekati in uporabiti za izdelavo loka, sekire in tople kabine, ki nas bo nato ščitila pred vremenskimi pogoji.
Hey Everyone,
We have an announcement about our release on February 23rd. Check out our news post on Steam, for more information.https://t.co/vQo43uCRh3
Sons of the Forest je bil v preteklosti že večkrat prestavljen, saj bi igra morala v roke igralcev prispeti maja lani, a je bila nato prestavljena na oktober, nazadnje pa na 23. februar 2023. Ta zadnji datum še vedno velja, a Endnight Games pičle tri tedne pred izidom pravi, da takrat ne bomo v roke prejeli polne igre, ampak samo zgodnjo inačico, ki bo izšla pod programom Zgodnjega dostopa.
Razvijalec je na Steamu zapisal, da želijo v igro dodati še ogromno stvari, kot so novi predmeti in cele igralne mehanike, veliko pa je treba postoriti tudi na uravnoteženju igralne formule. Namesto da bi igro vnovič prestavili, so se raje odločili igro izdati v programu Early Access, to pa bo igralni bazi omogočalo, da bo sama podala ideje glede nadaljnjega razvoja.
Zamik izida je včasih nuja in razvijalcu je treba dati potreben čas, da izgotovi najboljši možen izdelek. Kljub temu pa se nekateri igralci počutijo opeharjene, saj je Endnight Games oglaševal Sons of the Forest kot dokončan izdelek in zdaj so se praktično tik pred izidom premislili. Nekateri so postali tudi zaskrbljeni glede napredka razvoja, saj je originalni The Forest za svoje prehod iz Early Accessa v polno verzijo igre potreboval štiri leta in morda bo tudi Sons of the Forest potreboval še kakšno leto ali dve dodatnega kodiranja.
Sons of the Forest si na Steamu lahko dodate pod seznam želja, Endnight Games pa pri izidu cilja na ceno 30 €.
Naslov The Last of Us se te dni redno pojavlja v člankih širom interneta, saj smo trenutno vsi hudo zaposleni z gledanjem istoimenske serije na pretočnem servisu HBO Max. Praktično vsaka nova epizoda sproži širne debate in ni naključje, da IGN za vsako od njih rezervira naslovnico svoje spletne strani.
Uspešnost serije je spodbudila tudi prodajo iger. Predelava prvega dela The Last of Us Part 1 se je po dolgem zatišju spet pojavila na lestvici najbolje prodajanih naslovov, igralci pa slinasto pričakujejo vnovično predelavo, ki bo igro prvič v zgodovini prenesla tudi na PC. Od tega momentanega dogodka nas je ločil samo še en mesec, a razvijalec Naughty Dog je včeraj sporočil, da bodo računalničarji na svoj kos pite morali še malce počakati.
The Last of Us Part I PC will now be released on March 28. An update from our team: pic.twitter.com/lvApDT71Xj
Naughty Dog pravi, da jih je popolnoma odpihnilo navdušenje oboževalcev nad serijo in da se zavedajo, da obstaja tudi veliko PC igralcev, ki komaj čakajo na preigravanje igre preko Steama. A razvojna ekipa potrebuje za delo še nekaj dodatnih tednov, ki bodo igro spravili v takšno stanje, kot si ga igralci zaslužijo. To bržkone pomeni nekaj dodatnega poliranja optimizacije in odpravljanja hroščev – odločitev, ki jo lahko samo hvaležno sprejmemo. V PC svetu smo v zadnjih nekaj mesecih pokasirali kar nekaj naslovov, ki jih je mučila optimizacija in čeprav so nato razvijalci hitro začeli dostavljati posodobitve, takšna začetna igralna izkušnja v ustih še vedno pusti grenak priokus.
The Last of Us Part 1 bo tako na PC-ju izšel 28. marca. Igra bo po lastnostnih identična verziji za PlayStation 5, a seveda bodo tule na voljo specifične možnosti, ki jih na konzoli ne najdemo. Sem notri lahko prištejemo podporo za ultra široke zaslone in opcijo igranja v ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo. PC-jaši se lahko veselijo tudi cene, saj je ta na Steamu 60 €, kar je za dvajsetaka manj, kot pa na konzoli PlayStation 5.
Franšiza filmov Bad Boys spada v žanr “buddy cop”, ta pa je bil popularen predvsem v osemdesetih in devetdesetih, takrat pa smo v kinodvoranah gledali dvojce policijskih junakov, ki se radi streljajo in zraven tudi pokajo šale. Žanr je sčasoma postal prenasičen, a v novo tisočletje ga je prepeljal ravno Bad Boys, ki je do sedaj prejel tri filme, v vseh pa sta glavni vlogi nosila Will Smith in Martin Lawrenc.
Dvojec se bo zdaj vrnil še v četrto. Najavo projekta je spočel kar sam Will, ki se je ob bučni spremljavi štiklca Shake Ya Tailfeather, ki je ena od glasbenih spremljav filma, pripeljal do doma Martina Lawrenca, nakar sta skupaj bučno najavila nov film, ki se bo tokrat imenoval Bad Boys 4 Life. Par nato šaljivo pripomni, da je tudi tretji del nosil tak naslov, a tisto je bil Bad Boys for Life, kar je čisto drugače.
Sony je kasneje navrgel, da je film že v predprodukciji in da bosta tudi četrti del režirala Adil El Arbi in Bilall Fallah, ki sta poskrbela tudi za razvoj tretjega poglavja, scenarij pa bo spisal Chris Bremner. Dobra novica je to, da bo za produkcijo spet poskrbel Jerry Bruckheimer, ki je tako pomemben del te franšize kot sta Smith in Lawrence.
Filmi Bad Boys, ki pri nas nosijo naslov Slabi fantje, ne ponujajo ravno neke fantastične pripovedi, saj se vse vrti okoli akcije, počasnih posnetkov, streljanja in nore vožnje avtomobilov. Marsikdo je dvomil, da bo Bad Boys for Life sploh prinesel kaj dobička, a Smith in Lawrence sta dvomljivcem leta 2020 zaprla usta, saj je film zaslužil več kot 426 milijonov dolarjev, kar je več kot skupni zaslužek prvi dveh filmov, ki sta za svoje čase prav tako veljala kot veliki uspešnici.
Datuma izida zaenkrat še nismo dobili, prva dva dela pa si do takrat lahko ogledate na Netflixu.
Razhod med mnenji igralcev in spletnimi stranmi, ki se bavijo z opisovanjem iger je včasih naravnost gromozanski. Vsake toliko se namreč pojavi naslov, ki je še pred svojim izidom dobesedno spljuvan iz strani igralcev, to poniževanje pa se nato nadaljuje tudi na spletno stran Metacritic, kjer veliko igralcev podeljuje ocene 0 ali 1, pa čeprav igre sploh nikoli niso zagnali. Za njihovo slabo mnenje je dovolj že vpogled v kakšen napovednik, ki jim ni bil po godu zaradi vsebine ali pa igralnega lika in že iz vseh smeri dežujejo negativne kritike.
Nazadnje se je nekaj takšnega zgodilo pri igri The Last of Us Part 2, ki sem ji sam pred izidom podelil visoko oceno in nato sem presenečeno gledal, kako so igralci naslov dobesedno raztrgali in ga označili za nekaj najslabšega, kar se je zgodilo v zgodovini iger. Zdaj se podobno dogaja za Forspoken, ki te dni na Metacriticu nosi porazno oceno 3,6, a tokrat sem se v igranje spravil šele po temu, ko je igra bila že kakšen dan ali dva zunaj.
Zaradi vseh slabih besed sem pričakoval naravnost katastrofalno igro, a to ni povsem držalo. Forspoken namreč drži svoj delež večjih in manjših problemov, a na koncu je tole izkušnja, ki je mestoma vseeno zabavna in če bi se kje prodajala s poštenim popustom, bi jo za igranje nedvomno priporočil.
V nasprotju z napovedniki, se naša zgodba ne začne sredi neke fantazijske dežele, polne nadnaravnih bitij in bizarnih civilizacij, ampak sredi sivega New Yorka. Naša glavna junakinja Frey se je zapletla v nove težave, ki so jo pripeljale pred roko pravice in za las se izogne zaporu. Zunaj sodne dvorane jo sicer ne čaka kakšno res boljše življenje, saj ji je za petami neka tolpa nebodijihtreba, ki jim je Frey dolžna denar, a v zadnjem trenutku jim pobegne in se zateče v svoje žalostno, zapuščeno stanovanje, kjer ji družbo dela samo njen mačkon Homer.
Situacija sicer ni brezupna, saj si je punca vmes, preko drznih ropov, nabrala dovolj bankovcev za sveže novo življenje, a na žalost jo prej omenjena tolpa izsledi in ji kar zažge stanovanje. Frey pograbi mačka in pobegne ognjenim zubljem, vendar pa je v nič šla tudi cela oskrba denarja. Obupana Frey Homerja preda v skrb sodnici s toplim srcem, sama pa povsem izgubljeno tava naokoli, dokler ne naleti na čarobno zapestnico, ki jo preko čarobnega portala preseli v čarobno deželo Athia.
Tu se začne tista prava zgodba. Ne traja dolgo, da Frey ugotovi, da ji je nenačrtovana selitev podala čarobne moči, za povrh pa se iz roke ne more znebiti zapestnice, ki govori s ciničnim angleškim naglasom. Pot nas nato pelje do prve vasice, kjer dobimo glavni zaplet: deželo pesti čudna megla, ki se je pojavila ob dogodku The Break, nekdanji štirje ščitniki prebivalcev pa so zdaj postali zlobni in samo enkrat lahko ugibate, na katera pleča je zdaj padla rešitev tega gromozanskega problema.
Prvo mesto nam ponudi kar nekaj raziskovanja, a razvijalec bi lahko poskrbel za malce več “živosti”.
Ena največjih kritik pri Forspokenu iz strani igralcev se tiče dialoga in ta mestoma izpade res cringe, a je hkrati daleč od tega, da bi bil tako slab, da bi te to odvrnilo od igranja. Frey sicer vse prerada kolne in v nekaterih scenah se čuti tisti cinični humor, ki je postal tako prepoznaven iz raznih Marvel filmov in serij. Vendar pa ima Frey tudi dobre lastnosti in čeprav najprej misli samo nase, sčasoma začne razvijati svojo osebnost, ki postaja dorasla velikemu izzivu.
Med igranjem boste naleteli tudi na nekaj drugih oseb, ki prav tako kažejo potencial za zanimive podzgodbe. Eden bolj zanimiv na začetku je možakar Robian Keen, ki je bil nekdaj velik bojevnik, za katerega se je verjelo, da je že dolgo časa mrtev, a mi ga najdemo živega, čeprav mu je prebivanje sredi megle povsem zmedlo um. Potem je tu lokalna kovačinja, ki dejansko nosi slovenski priimek Kladivo, po novem pa je zamenjala poklic za knjižničarko.
Te osebe spoznamo skozi prečesavanje večjega mesta Cipal, kjer se prebivalci skrivajo za zidovi in te redko kdaj zapustijo. Mesto je sicer dokaj živo: prebivalci se sprehajajo naokoli, ulice so razdeljene na bogatejši in revnejši sloj, mestna gostilna ponuja kakšno priročno krepitev s pijačo in lokalni bard vsake toliko za nas pripravi kakšno novo pesem. Vendar pa vse skupaj deluje dokaj statično, saj nimamo občutka, da ti ljudje niso samo lutke, ki so tam samo zato, da se nekaj premika. Med igranjem ne boste naleteli na kakšne nepredvidljive ali naključne dogodke in edini pravi dialogi so vnaprej režirani, pospremi pa jih nenavadno dolg premor v dialog, kjer celotna slika potemni in nato pokaže novo sceno. V bistvu se te potemnitve dogajajo tudi pri nekaterih dejanjih kot je denimo pri božanju mačk ali hranjenju ovac, zaradi česar te igra vedno znova potegne iz dogajanja, saj mora v ozadju pripraviti novo sceno, to pa ne sodi v ustvarjanje občutka živega, organskega sveta.
Igra je mestoma lahko prav čudovita…
Začetek igre je hudo počasen in sprehajanja po Cipalu je čisto preveč – še posebej če bi radi rešili stranske naloge, ki so tukaj samo bolj opravki: hranjenje ovac sem že omenil, včasih pa vas bo kje pričakal maček, ki ga je treba zasledovati do zaklada. Kakšna stranska naloga je v bistvu samo pogovarjanje z določeno osebo, ki pri dialogih ne ponuja neke prave izbire vrstic.
Tista prava zabava se začne šele takrat, ko Cipal zapustimo in igra nam razkrije dokaj ogromno mapo, ki je majhna samo če jo primerjamo s kakšnim gorotasom tipa Assassin’s Creed Valhalla. Naš prvi večji objektiv je poraz enega od štirih bivših zaščitnikov, a do tam vas ločijo kilometri, vmes pa vas čaka veliko raziskovanje rdečih pečin in zelenih dolin, zato je treba čimprej vzeti pot pod noge.
In raziskovanje je po vsej pušči Cipala pravi pridih svežega vetrca. Frey zna namreč res urno teči in preko tiščanja enega gumba ne bomo samo šprintali, ampak tudi izvajali napredne akrobatske poteze preskakovanja obzidij in kamnov, ki jim Forspoken reče “magic parkour”. Ta tek je nenormalno zabaven, saj je nadzor naravnost čudovit in možgane lahko vmes spustiš malce na pašo, Frey pa bo medtem izvajala spektakularne poteze, kot je preskakovanje celih kanjonov in plezanje po navpičnih stenah, vmes pa vas čaka cel kup salt. Sicer je kakšna pečina na začetku prestrma, tako da ni možno splezati kamorkoli, a to niti ne moti tako, saj so povsod na voljo bližnjice in nikjer ne naletimo na kakšno takšno prepreko, ki bi nam povsem odrezala napredovanje.
Ob nekaterih primerih opazimo naravnost porazne teksture, ki so videti kot posledica nekega hrošča.
Med potjo do glavnega cilja vas čaka cel kup dodatnih opravil, saj je to igra v odprtem svetu in neke ikone je treba posejati na mapo. Med raziskovanjem boste denimo naleteli na posebne templje, ki vam dvignejo statistike ali pa točke razgleda, na katerih lahko zajamete fotografijo. Potem so tu graščine, polne sovražnikov, podzemni templji, ki na koncu vsebujejo šefa in skrinje, ki za odklep potrebujejo rešitev majhne uganke. Nekaj teh opravil lahko rešimo miroljubno, a za večino bo treba zavihteti naše posebne moči.
Bojevanje je tista druga velika prednost, ki jo ponudi Forspoken. Frey sicer med svojo avanturo, ki mi je vzela nekje 25 ur, ne dobi dostopa do kakšnih fizičnih sekir ali mečev, ampak sovražnike odpravlja preko magije. In ta je hudo zabavna in vizualno pravi spektakel. Da se pretepanja ne bom hitro naveličal mi je bilo jasno takoj, ko sem zapustil Cipal in naletel na hordo zombijev, ki sicer niso bili del neke naloge, a sem se vseeno spustil v njihovo uničevanje. Naenkrat imamo lahko opremljene tri uroke: standardni napad, malce večjo specialko, ki potrebuje čas za obnovo in tisto ultro, ki naredi na širokem področju masivno škodo. V eno roko sem si tako nasadil izstrelitev večjih eksplozivnih kamnov, v drugo pa gorečo mino in se spravil v katapultiranje zombijev po travniku. Frey je hitra kot strela in se praktično samodejno izogiba udarcem nasprotnika, na nas pa je, da smo ves čas gibčni in ob pravem trenutku sprožimo svoj napad.
Stvar je res nenormalno zabavna in zasvojljiva, a to je šele začetek, saj imamo odklenjeno samo eno drevo magije. S porazom vsakega od štirih šefov dobimo dostop do novega drevesa, ki ponudi spet čisto svoje uroke in na koncu imamo šole ognja, vode, zemlje in svetlobe. Med temi drevesi lahko zlahka kombiniramo kar med igranjem in prava izbira magije na pravem mestu lahko za sabo pusti uničujoče posledice, to kombiniranje pa je včasih potrebno za kakšne nasprotnike, ki so na določeno drevo veščin bolj odporni kot na drugega.
Uporabniški vmesnik je preprosto nepregleden.
Od pretepanja in drugih izzivov dobivamo izkušenjske točke, te pa lahko nato vlagamo v močnejše izvedenke obstoječih magičnih izstrelkov, sovražniki pa za sabo pustijo tudi surovine, ki jih lahko vložimo v izboljšanje netipične opreme. Frey za zaščito ne uporablja nekih oklepov, ampak se zanaša na plašče in ogrlice, statistike pa si lahko dvigne tudi od unikatno pobarvanih nohtov.
Moram priznati, da sem bil zaradi vsega tega v prvi polovici igranja navdušen, a nato so se nad mano zgrnili temni oblaki. Dostop do novih magičnih vej bi morali dobiti prej, saj praktično tretjino igranja preživimo samo v eni šoli. Po porazu prvega šefa denimo dobimo dostop do ziplina, ki nam omogoči dostop do prej neosvojljiv višav, kar bi po mojem mnenju morali dobiti veliko prej, zadnjo šolo urokov pa dobimo tik pred finalnim šefom.
Prav tako se stranska opravila začno močno ponavljati in v drugi polovici igre se mi jih preprosto ni dalo več opravljati, ampak sem samo še brzel do naslednjega šefa. Za kaj takega sem si vseeno nabral dovolj izkušenj, igra pa niti ni res težavna, saj se Frey skoraj sama izmika napadom, tako da kakšne večje nevarnosti do smrti nikoli ni bilo. Hudo mi je začel najedati tudi uporabniški vmesnik, ki je povsem zmeden in v njem sem preživel preveč časa samo zato, da bi skušal iz njega razvozlati nek smisel.
Med igranjem boste naleteli tudi na nekaj šefov in ti bodo dodobra preizkusili vašo tehniko kombiniranja magičnih napadov in izmikanje.
Revna stranska vsebina v odprtih svetovih ni nič novega, ampak Forspoken nenazadnje že samo na PC-ju zahteva 80 €, te cene pa nikakor ne upraviči. Za tak izdatek pričakujem bolj napredno formulo odprtega sveta, ki bi jo morala spremljati fantastična grafična podoba, ki je še en trn v peti te igre.
Na PC-ju za igranje nikakor nisem mogel najti neke udobne nastavitve za igranje pri ločljivosti 1440p. Moj računalnik sestavlja procesor Ryzen 3600 in grafična kartica RTX 3070, temu pa družbo dela 24 GB sistemskega pomnilnika. Ni ravno najnovejša mašina, a vseeno sem od optimizacije pričakoval več. Če sem karkoli spravil na stopnjo High ali pa vključil kakšno ray tracing pritiklino, sem gledal diapozitive. Na koncu sem samo označil nastavitev “Standard”, ki mi je dala v odprtem svetu 60 sličic na sekundo, a z rednimi padci navzdol, še posebej če se je v sceni pojavil kakšen bolj napredno izrisan sovrag. A tudi če sem dal vse nastavitve na maksimalno stopnjo, sem gledal v mestoma katastrofalno blede teksture, ki so videti, kot da se sploh niso pravilno naložile.
Forspoken bi na koncu označil za dokaj povprečen naslov, ki pri sebi še vedno skriva ogromno neizkoriščenega potenciala, ni pa to takšna katastrofa, ki mi jo je želel prodati internet. Če cena pade nekje za 50 % in Square Enix popravi optimizacijo in nemara izda bolj raznovrsten DLC, potem bo bil to nakup, ki ga definitivno priporočam, a za zdaj naj prste noter pomočijo samo tisti bolj premožni, ki si v PC-ju lastijo najnovejše grafične kartice RTX 4090.
Ko se je založnik Square Enix ločil od franšize Tomb Raider, se je verjetno pri marsikomu utrnila misel, da je ta licenca bila prodana bržkone zato, ker nima več prave vrednosti. Preteklo je že kar nekaj časa, odkar nas je na velikih zaslonih v vlogi mične Lare Croft zabavala Angelina Jolie in čeprav je Square Enix to junakinjo v zadnji trilogiji uspešno spet obudil, za zadevo ni imel neke prave nadaljnje vizije.
Veliko potenciala pa v njej vidi Amazon, ki naj bi si franšizo sposodil od trenutnega lastnika franšize Embracerja in to za skromno vsoto 600 milijonov dolarjev. Spletna stran The Hollywood Reporter pravi, da ima Amazon s Tomb Raiderjem velike načrte in prvi korak do uresničitev teh je delo na novi televizijski seriji, ki jo bodo nato sukali na svojem pretočnem servisu Prime Video.
V sodelovanje naj bi pritegnili tudi produkcijski studio dj2 Entertainment, v navezi z njimi pa naj bi nastajal nov film. Za razliko od TV serije, ki jo bo vodila Phoebe Waller-Bridge, katera se je že dokazala s serijo Fleabag, o filmu ne vemo skoraj ničesar, razen da bo zelo drag. Hollywood Reporter namreč poroča, da bo prenovljeni Tomb Raider drugi najbolj drag projekt izpod Amazona, ki ga je nadkrilila samo serija The Rings of Power.
Amazon namreč hkrati dela še na visokoprofilni igri, ki jo razvija studio Crystal Dynamics. Igra se bo vrtela okoli skupine mlajših pustolovcev, ki jih nadzoruje Lara Croft, razvoj pa naj bi napredoval že do te mere, da znamo konec leta dobiti uradno napoved igre. Amazon namerava film, TV serijo in igro povezati v neko kohezivno celoto, ki bo šla po zgledu modela Marvela.
Nič od tega nima še konkretnega datuma izida, a zdi se, da bomo uradne napovedi dobili še letos. Frašiza Tomb Raider tako ni mrtva, ampak je potencialno bolj živa kot kadarkoli prej.
Če bi morali v celi zgodovini videoiger izbrati tisti najbolj unikaten in hkrati pomemben naslov, bi imeli na voljo kar nekaj pomembnih kandidatov, med katere bi se zagotovo vpisal tudi naslov Counter-Strike. Ta igra je namreč svojo življenjsko pot začela kot preprost mod za prvi Half-Life, zadeva pa se je pojavila ravno v začetku razcveta interneta, zaradi česar je mod hitro postal hudo popularen.
Narasel je celo do te mere, da je razvijalec Valve nato leta 2000 izdal uradno verzijo igre, ta pa je napredovala vse do posodobitve 1.6. in tako originalni Counter-Strike poznamo pod imenom Counter-Strike 1.6. Dobri dve desetletji kasneje je igra še vedno popularna, saj jo na Steamu dnevno preigrava nekje 15k igralcev, seveda pa je večina njih že davno preklopila na Counter-Strike: Global Offensive, ki že dolgo kraljuje na vrhu Steamove lestvice najbolj igranih naslovov.
Zdaj lahko tisto originalno verzijo igrate kar preko brskalnika in sicer na spletni strani Play-CS.com. Tega projekta Valve ni odobril, saj so stran ustvarili neki Rusi, zato verjetno zadeva ni licenčna. A dvomimo da lahko založnik stegne po njemu svojo legalno roko, saj Rusom te dni bolj dol visi za intelektualno lastnino Američanov, tako da bo Play-CS.com verjetno še dolgo obratoval. Navsezadnje je na sceni že kar dolgo, a sami smo ga opazili šele zaradi nedavnega članka iz strani PCGamer.
In projekt je res impresiven. Na voljo je nabor različnih strežnikov, ki vsebuje popularne mape tip de_dust2 in za igranje ne potrebujete nobenega računa ali česa podobnega. Preprosto pri strežniku kliknete gumb “connect”, si izberete ekipo (tule meni miška ni delovala dokler nisem stisnil tipke M) in zabava se lahko začne. Čaka vas celotna izkušnja Counter-Strikea, ki ne vsebuje samo streljanja, ampak tudi kupovanje različne strelne opreme, ki vam nato pomaga do lažje zmage. Osebno pri igranju nisem naletel na noben zamik in vse skupaj je dober način za obujanje nostalgičnih spominov, mlajši igralci pa lahko dobijo vpogled v zgodnje začetke večigralstva na PC-ju.
The Day Before ima potencial postati ena najbolj zabavnih zgodb zadnjih nekaj let, ki smo jih ugledali v igričarski industriji. Razvijalec Fntastic je namreč to igro predstavil z impresivnim napovednikom, ki je pokazal tako napredno grafično podobo, da je marsikdo podvomil, da igra sploh obstaja. Po dolgem zatišju je nato razvijalec kakšen teden nazaj obljubil, da bo vsem dvomljivcem zaprl usta, saj so nameravali izdati obsežen napovednik, ki je bil že nuja, saj je bila igra praktično pred izidom.
Vendar glej ga zlomka, nenadoma se je zakompliciralo pri licenci, saj je razvijalec ugotovil, da je nekdo drug kupil pravice do imena The Day Before, zaradi česar so bili prisiljeni umakniti igro iz Steama, nakar so še najavili prestavitev izida za debelih 9 mesecev. So pa zagotovili, da bo igralni napovednik vseeno izšel, a se morajo naprej posvetovati s svojimi odvetniki.
No, konzultacij je očitno bilo včeraj konec, saj je Fntastic držal obljubo in pokazal 10 minut igranja, ki pa gledalcev ni ravno odpihnilo.
Prva stvar, ki jo lahko opazimo, je veliko slabša grafična podoba, kot pa smo jo gledali v napovednikih. Tega sicer ne gre soditi preveč strogo, saj ima The Day Before pred sabo še veliko programiranja do izida, a vseeno je jasno, da verjetno končni izdelek ne bo tako sijoč kot pa smo videli v dosedanjih napovednikih.
Potem pa je tule samo igranje, ki je res videti kot Ubisoftova uspešnica The Division, le da se bomo tukaj ukvarjali z zombiji. Igralni demo nas sprehodi skozi zapuščene ulice in ceste, medtem pa nas spremlja še en igralec, ki je tam bolj zaradi lepšega. Vmes preiščemo nekaj avtomobilov in torbic ter se tudi spopademo z zombiji, ki so nevarni kot komarji, saj padejo po samo nekaj metkih.
Vse skupaj je videti bolj revno, saj igranje ne pokaže res kakšne resne igralne mehanike. Pač se sprehajaš, ropaš avte in nadgrajuješ orožja, brez nekega širšega pomena, saj ne vidimo nobenih misij ali pa drugih likov, s katerimi bi spregovorili kakšno besedo.
Je pa res impresivna rit igralnega lika, ki mu je razvijalec očitno namenil ogromno pozornosti in jo oblekel v utesnjene pajkice. Na splošno se mi zdi, da je bil model lika sunjen iz franšize Tomb Raider, saj tam Lara Croft nosi enako frizuro, v enem momentu pa se v demu kamera zavrti in vidimo lahko zelo podoben, če ne že identičen obraz.
Po desetih minutah se je igralni demo končal, nakar se je začelo odštevanje do drugega. Na njem vidimo nekoga, ki je posnet med igranjem igre, kot da bi nam Fntastic želel povedati: “Vidiš, igra res obstaja in ni samo vnaprej zrežirana”.
The Day Before izide 10. novembra, na uradni spletni strani pa obstaja gumb za dodajanje na seznam želja, a ta ne deluje, saj igre še vedno ni nazaj na Steamu.
Dishonored: Death to the Outsider je edini naslov v franšizi Dishonored, ki ga do sedaj še nisem preigral in k sreči mi ga je zdaj trgovina Epic Games praktično porinila v roke, saj je ravno ta naslov skočil v zdaj že tradicionalni teden brezplačnih iger, ki jih organizira Epic Games.
Tako kot prejšnje igre je tudi tole razvil studio Arkane Studios, le da tukaj za spremembo igramo bojevnico Billie Lurk, ki je v Dishonored 2 igrala zgolj stransko vlogo. Vendar pa je njen lik za celoten svet zelo pomemben, saj je bila v preteklosti ena od najbolj nevarnih morilk mesta Dunwall, v Death to the Outsider pa se zopet združi z legendarnim morilcem Daudom in parček začne skupaj načrtovati enega od največjih načrtnih umorov vseh časov.
Death to the Outsider bi lahko označili za nekakšen dodatek igre Dishonored 2, saj si igri delita marsikakšno podobnost. Igralne formule so praktično enake, Arkane pa je tudi v tem naslovu pokazal svojo ljubezen do oblikovanja unikatnih stopenj, ki omogočajo več različnih vhodov in izhodov. Vsake misije se je tako moč lotiti na drugačen način, kot vedno pa smo lahko ubijalski stroj, ki pokoplje vse pred sabo ali pa nevidna bojevnica, ki se preko svojih posebnih moči presmuka mimo cele sobe tolovajev, brez da bi se ti zavedali, da je nekdo sploh bil tam.
Kopija igra vas čaka tule, pred igranjem pa se je pametno prijaviti še v vaš Bethesda račun, ki vam bo omogočil nekatere dodatne dobrine.
Da bo ponudba še bolj bogata, vas v košari brezplačnih dobrot čaka še igra City of Gangsters. Spada med menedžerske igre, kjer bo treba iz nič postaviti cel imperij, ki se bo tokrat tikal mafijskih poslov. Leta 1920 je bil pač to zelo dobičkonosen posel, saj je v ZDA takrat vladala prohibicija in v City of Gangsters bo zaradi tega treba vzpostaviti močne trgovske vezi preprodajanja alkohola, ki bodo podkrepljene z ilegalnimi manevri. Igra nosi dokaj visoke ocene, zato se jo splača preizkusiti na naslednji povezavi.
Ponudba bo na voljo do 9. februarja, nakar pride na vrsto igra Recipe For Disaster, ki vam bo izpolnila sanje vodenja čisto svoje restavracije.
Knockout City je bil zanimiv poskus ustvarjanja malce drugačne “live service” igre kot pa smo jih vajeni. Igra je izšla maja 2021 in igralcem ponudila pisan in živ svet, kjer smo v večigralski maniri obračunavali z drugimi igralci, a namesto streljanja smo v njih lučali žoge, kar je iz naslova naredilo res dinamično verzijo šolske zabave, ki jo poznamo pod vzdevkom med dvema ognjema.
We have an important announcement about the future of Knockout City.
Season 9 will be our final Season. All servers will be shut down on June 6th. We have more in store, so stay tuned!
Vtisi kritikov so bili pozitivni, a tista ključna napaka se je tikala finančnega modela. Naslov je založil EA, ki je igro naredil plačljivo in Knockout City preprosto ni prepričal dovolj igralcev, da bi zanj odšteli denarce. Razvijalec Velan Studios je dobro leto kasneje od EA-ja odkupil pravice ter tako začel sam skrbeti za finančno plat, prva njihova poteza pa je bila ta, da so igro naredili za igranje povsem brezplačno. To je seveda takoj privabilo nove igralce, a zdi se, da so bili pritiski za vzdrževanje tega naslova preprosto preveliki.
Velan Studios je namreč najavil, da bo prihajajoča 9. sezona hkrati za to igro tudi zadnja. Startala bo 28. februarja in bo trajala vse do 6. junija, nakar bodo strežniki izključeni za vedno. V zadnjem tednu obstoja bo Velan Studios zagnal prav poseben dogodek “Thanks for the KOs”, takrat pa se bo brezplačno odklenila vsa vsebina, uprizorjeni pa bodo tudi razni turnirji, ki bodo obetavno igro pospremile v dokaj prerani grob. Razvijalec sicer pravi, da bodo na PC-ju omogočali poganjanje zasebnih strežnikov, tako da bo igra očitno še vedno igralna, seveda pa ne bo več dobila nove vsebine, razen če za razvoj poprime neka res ambiciozna skupina modderjev.
Velan Studios pravi, da je razvoj tega naslova postal za njih nemogoč, saj so majhen indie studio in njihova igralna baza je od njih preprosto zahtevala preveč. Zato so sprejeli težko odločitev, da zaustavijo razvoj nove vsebine in se spravijo v delanje novega naslova, ki se zna dogajati v svetu Knockout City-ja ali pa bo šel v povsem novo smer.
To ni edina takšna “živa” igra, ki je v zadnjem tednu najavila zaključek svojega obratovanja. Epic Games je najavil, da bo njihova igra Rumbleverse še ta mesec izključila svoje strežnike, razvijalec Turtle Rock pa je včeraj najavil preklic razvoja nove vsebine za igro Back 4 Blood, saj se bo studio lotil svojega naslednjega izziva.
V leto 2023 smo že pošteno zakorakali, kar pomeni tudi to, da bo kmalu napočil tudi konec brezplačnega deljenja gesel med Netflixovimi uporabniki. Pretočni servis je spremembe na tem področju napovedal že lani in omejevanje gesel sprožil v nekaterih državah Južne Amerike, zdaj pa bodo to storitev postopoma razširili tudi drugje po svetu.
Dolgo smo sicer ugibali, kako se bo Netflix česa takšnega sploh lotil, pretočni gigant pa je včeraj končno razodel svoje načrte in jih predstavil na svoji strani za pomoč uporabnikom, celotna zadeva pa je še vedno povsem zmedena, saj tudi sam Netflix ni več prepričan, kaj sploh hoče.
Stran s pogoji uporabe, ki smo jo videli 1. februarja.
Stran za pomoč je namreč danes povsem drugačna kot pa včeraj, ki je imela v ameriški verziji zapisanih precej več podrobnih postavk glede deljenja računov z drugimi uporabniki. Včerajšnja verzija je še vedno na voljo v internetnem arhivu, kjer je bilo zapisano, da če bo vaš račun vpisan na napravi, ki se ne nahaja na tistem naslovu, ki si ga lasti lastnik računa, potem bo tisti uporabnik blokiran do dostopa. Vsebino boste lahko še vedno gledali na poti preko raznih tablic ali mobitelov, vendar pa boste morali vsako od teh naprav verificirati na domačem omrežju vsaj enkrat na mesec.
Odgovorjeno je bilo tudi na vprašanje, kaj se zgodi, če boste odšli na kakšen dopust. V teh primerih boste lahko zaprosili za posebno kodo, ki vam bo na kakšnem televizorju v hotelu dala sedem dni dostopa do vsebine. Če dopustujete dlje pa ste ga preprosto nasrkali, razen če v obiskani državi ne ustvarite novega računa. Tisto prej omenjeno verificiranje naprav na domačem omrežju namreč velja samo za isto državo, v kateri se nahaja lastnik računa, tako da vam potem ne ostane drugega kot enotedensko gledanje vsebine ali pa nakup drugega računa.
Stran s pogoji uporabe, ki je na voljo danes, 2. februarja.
Kot rečeno, vse to je veljalo včeraj in seveda se je širom interneta slišal besen odziv Netflixovih naročnikov, si so vsi po vrsti začeli prisegati, da bodo odpovedali naročnino oziroma da so to že storili. Jeza je bila očitno dovolj velika, da se je Netflix že premislil in ob njihovega centra za pomoč uporabnikom zdaj naletimo na povsem drugo sliko, ki je za slovenske uporabnike enaka ameriškim. Po novem namreč ni ne duha, ne sluha o kakšnih večjih omejitvah glede dopustov ali mesečne verifikacije na domačem omrežju. Zdaj namreč lahko samo najdemo zapis, da bo pri potovanju ali gledanju izven meja domačega mesta napravo vsake toliko treba dodatno verificirati, to pa bomo naredili preko vnosa štirimestne številke, ki bo poslana na telefonsko številko oziroma e-mail naslov primarnega lastnika računa.
Situacija je tako zdaj še bolj zmedena kot prej, saj je Netflix najprej specificiral pogoje uporabe in jih nato umaknil. Se je zaradi javnega linčanja Netflix dejansko premislil ali pa bo omejitve zagnal bolj potiho, ko bodo te stopile v veljavo? Dvomimo sicer, da je pretočni servis kar čez noč zavrgel načrte glede omejevanja računov, saj so ti pogoji še vedno zapisani v nekaterih drugih državah, kot je denimo Kostarika. Odgovore na nastalo zmedo bomo dobili najverjetneje konec marca, ko naj bi omejitev deljenja gesel stopilo v prakso po vsej obli.
Ko so se enkrat odprla vrata praktične uporabe umetne inteligence, so se ta odprla na široko in skoraj vsak dan lahko slišimo o nekem unikatnem projektu, ki nastaja kot produkt preračunavanja algoritmov iz strani umetne pameti.
Umetna inteligenca je zdaj skočila tudi na Twitch, kjer kanal Watchmeforever gledalcem ponudi točno tisto, kar nakazuje tudi ime. Zanj skrbi podjetje Mismatch Media, ki je za ustvarjanje vsebine pod eno streho združila umetnopametna orodja OpenAI GPT-3, Stable Diffusion in DALL-E, umetni inteligenci pa je bila naložena naloga ustvarjanje vedno nove vsebine, ki bo nastajala po predlogi popularne komične serije Seinfeld.
Na zaslonih boste tako gledali prepoznavno četverico junakov Jerryja, Kramerja, Georga in Elaine, le da so jim tokrat posodili glasove neki tujci, preko vokslaste grafike pa lahko prepoznamo tiste glavne lokacije iz serije, kot sta Jerryjevo stanovanje in preprost oder z mikrofonom, pred katerim Jerry izvaja svoje standup nastope.
Celotna zadeva je res bizarna, saj je že na prvi pogled in posluh očitno, da scenarija in dogajanja tule ni izgotovil človeški um. Liki se premikajo po stanovanju kot nekakšni vesoljci in bolj redko se zgodi, da bi se dve osebi med dialogom dejansko gledali, saj večinoma časa strmijo v steno ali pa nerodno sedijo na kavču, pri temu pa ne pomagajo čudni koti kamere. Poskrbljeno je bilo tudi za prehajanje scen, čeprav boste večinoma ob tem gledali samo v pročelje Jerryjeve stavbe in skakali med scenami standup mikrofona in stanovanja.
Potem so tu “šale”, ki so redkokdaj smiselne ali pa smešne. Elaine v enem trenutku izjavi, da je mimo okna letel slon in se sprašuje, kakšne so možnosti za kaj takšnega, George pa ji odgovori, da je na tržnici našel mangote v velikosti žoge. Med dialogi so včasih srhljivi premori, saj mora umetna inteligenca včasih premisliti o naslednji sceni, vsake toliko pa slišimo tudi tisti vnaprej posneti smeh, ki je bil redni spremljevalec komičnih serij iz devetdesetih.
Kakšne res hudo napredne komedije tule ne boste dobili, vseeno pa je zadeva nenormalno zasvojljiva za gledanje, kar je verjetno tudi zaradi dejstva, da umetna pamet ene šale ne bo nikoli ponovila in tako bomo vedno ugledali originalno vsebino. Popularnost dokazujejo tudi številke gledanosti, saj denimo kanal ob času pisanja tega članka naenkrat spremlja skoraj 8k ljudi, s tem da je tudi pogovorno okno nenavadno živo. Kaj pa, če v pogovornem oknu prav tako spremljamo besede uporabnikov, ki so prav tako umetne inteligence? To bi bilo res zanimivo, a hkrati že malce srhljivo.
Sony je včeraj na svojem blogu uradno najavil februarsko zbirko iger, ki jo bodo prejeli vsi tisti, ki si lastijo vsaj najnižjo stopnjo naročnine PlayStation Plus. Tokrat vas čaka četverica naslovov, vsak od njih pa sodi v svoj žanr iger.
Za začetek je tule igra OlliOlli World, ki se vrti okoli skejtanja, le da tega tukaj ne boste izvajali v maniri Tony Hawk iger, ampak boste dogajanje spremljali od strani, pisana grafična podoba pa bo vašega junaka spustila skozi vrsto različnih ovir, preko katerih boste lahko izvajali spektakularne poteze, opravljali boste lahko misije ter med dričanjem izbirali svojo pot do konca stopnje. Te lahko ustvarite tudi sami, jih podelite med svoje prijatelje in se z njimi pomerite v skejtanju preko vedno priročnega večigralstva.
Druga igra sliši na ime Evil Dead: The Game, ki je narejena po predlogi istoimenskega filma. Igranje je popolnoma usmerjeno v večigralstvo, kjer sta na voljo sodelovalno igranje ali pa medsebojno obračunavanje med igralci v načinu PvP. Zasedli boste vlogo enega od štirih igralcev v ekipi, ki se bo na vse kriplje trudila preživeti. Tisti bolj hudobni boste lahko skočili v kožo demona Kandariana, ki se bo nato zapodil za člani ekipe in poskušal pogoltniti njihove duše.
Potem je tule Destiny 2, ki je sicer za igranje brezplačen, a tokratna ponudba vam bo v roke potisnila dodatek Beyond Light, ki bo vašega junaka poslal na raziskovanje zamrznjene lune Evrope, ki se vedno nahaja v senci Jupiterja. Sredi tundre boste zase našli nove izzive, misije in seveda kopico novih orožij. Sony si zdaj lasti oziroma je stopil v partnerstvo z razvijalcem Sonyjem in tokratna ponudba je očitno prvi sad te naveze, čeprav bi nam prav prišel kakšen vseobsegajoči paket, ki bi zajemal tudi vse prej izdane dodatke.
Za konec je tule še odlična Mafia: The Definitive Edition. Gre za predelavo originala, ki je danes star že več kot 20 let in je v svetu igričrastva prvič predstavil res dobro povedano odraslo zgodbo, ki se dogaja leta 1930, takrat pa se je Amerika ukvarjala s kontroverznim zakonom prohibicije, ki je ljudem preprečeval zabavanje ob alkoholu. To je bil lep povod za razcvet ilegalnih ponudnikov opojne pijače in v takšne zadeve se zaplete tudi naš glavni junak Tommy Angelo, ki je naprej nedolžni taksist, nato pa se po spletu naključij zaplete v svet kriminala.
Zgoraj omenjene igre bodo na voljo od 7. februarja dalje, dan pred tem pa se izteče januarja ponudba, ki zaobjema igre Star Wars Jedi: Fallen Order, Fallout 76 in Axiom Verge 2.
Sony je v istem blogu zapisal tudi ukinitev zbirke PlayStation Plus Collection, ki je bila na voljo vsem lastnikom konzole PlayStation 5 in je v ponudbo stopila leta 2020. Zbirka vsebuje 19 iger, vse od teh pa so presneto kvalitetne in vredne preigravanja. Igre kot so Crash Bandicoot N. Sane Trilogy, God of War, Fallout 4, The Last of Us Remastered, Resident Evil 7, Days Gone in Uncharted 4 bodo izginile iz ponudbe, to pa se bo zgodilo 9. maja. Dobra novica je, da če jih prevzamete pred tem, jih boste lahko obdržali za vedno – oziroma vse dokler boste še plačevali naročnino za PlayStation Plus.
Zbirko najdete v razdelku PlayStation Plus in sicer bolj na dnu predstavitvene strani na vaši konzoli PlayStation 5.
Četrto poglavje grozljive serije Amnesia se bo malce razlikovalo od prejšnjih delov. Zdi se, da bomo celotno igralno izkušnjo podoživeli znotraj podzemnih bunker, zaradi česar bodo še posebej težko dihali vsi tisti, ki jih zaradi utesnjenih prostorov muči klavstrofobija, tule pa vas bodo naokoli preganjali še razni pošastki. Vendar pa za razliko od prejšnjih iger tokrat pred sovražniki ne bomo samo bežali oziroma se pred njimi strahopetno skrivali, saj nam bo Amnesia: The Bunker v roke posadila orožja, ki nam bodo zagotovila vsaj nekaj obrambe. Predvidevamo sicer, da bo streliva izjemno malo in da se bomo pokanja z revolverjem lotili samo takrat, ko nam bo šlo res za nohte, a dovolj je že to, da imamo vsaj neko takšno možnost za obrambo.
Razvijalec Frictional Games nam do sedaj še ni pokazal kakšnega res mesnatega napovednika, saj so na splet odvrgli samo nekaj manjših, nekaj sekund dolgih posnetkov igre. Vendar pa so tudi ti bili dovolj zgovorni, saj lahko vidimo, da bomo po novem nekatera vrata lahko odprli s pomočjo eksploziva, če se nam ravno ne bo dalo iskati ključa. Spet predvidevamo, da bo tole bolj skrajna rešitev, saj takšen močan pok lahko privleče pozornost marsikakšnega zalezovalca, ki ga ne bi ravno radi imeli za svojimi petami.
The Bunker se bo pohvalil tudi z napol odprtim svetom, kar je sicer malce čudna oznaka za igro, ki se bo odvijala predvsem sredi bunkerjev, a verjetno razvijalec s tem cika na to, da se bomo lahko lotili poljubnega raziskovanja hodnikov in soban, tako da izkušnja ne bo povsem linearna. Morda bomo zaradi tega dobili tudi možnost opravljanja kakšnih stranskih nalog, ki nam bodo bodisi prinesle kakšne dodatne dobrine ali pa nam le bolj razkrile zgodovino dogajanja v svetu Amnesie.
Vse to se sliši slastno in Amnesia: The Bunker je imela zakoličen izid v marcu 2023, vendar pa ta datum zdaj več ne velja. Frictional Games je namreč najavil manjšo prestavitev na 16. maj, saj so člani ekipe med zimo malce zboleli, kar je vplivalo na vse postorjeno delo. To je majhen razvijalec in če samo nekaj ljudi obleži v postelji, se to močno pozna na postorjenem delu.
A morda to ni edini razlog za prestavitev izida. Marca namreč izide tudi predelava igre Resident Evil 4 in možno je, da Frictional Games ni želel, da mu ta odgrizne velik del prodaje, saj sta obe igri navsezadnje grozljivki. Vendar pa je leto 2023 tako naphano z izidi AAA naslovov, da res ne obstaja nek varen mesec za izid in to velja tudi za žanre grozljivk: konec aprila denimo izide Dead Island 2, nato pa v maju še Redfall. Upamo, da bo Amnesia: The Bunker vseeno našel svoje kupce, saj je to kvalitetna serija, ki si zasluži nova poglavja.
Od izida drugega dela franšize The Crew mineva že pet let, zato se je Ubisoft odločil najaviti povsem svež del te dirkaške serije, ki je znana po svojih res ogromnih mapah in dejstva, da je to ena redkih “live service” iger, ki se dogaja v svetu avtomobilizma.
Med nas prihaja The Crew Motorfest, ki je prejel svoj prvi dražilnik, ta pa nas odpelje na sončne Havaje – specifično bo digitalno poustvarjen otok O’ahu, ki bo omogočal raznovrsten teren za preganjanje s tistimi najbolj popularnimi znamkami avtomobilov. Moč se bo zapeljati po povsem običajnih cestah, ob katerih se bo svetlikalo azurno morje, pot pa nas bo včasih zapeljala skozi blatne poti gozdov, skozi peščene plaže ali pa kar na pobočje lokalnega vulkana.
Če vas vse to spomni na igro Forzo Horizon, potem je to upravičeno, saj nam dražilnik navrže enak občutek brezskrbne vožnje, kjer je realistično dirkanje porinjeno ob stran in je glavna zabava ob lepi grafiki, bučnem rohnenju motorjev in uživanje ob gledanju lepo poustvarjenih kabin. Igri si bosta podobni tudi tematsko, saj bo The Crew Motorfest vseboval svoj lastni havajski festival, ki bo ponujal unikatne dirke in izzive.
Datum izida ni znan, bo pa zadeva izšla enkrat letos. Ubisoft igralce že vabi v zgodnje testiranje preko programa Insider, na katerega se lahko prijavite tule. Prvi test se bo izvršil že danes, 1. februarja in bo na voljo samo za PC igralce, a kasneje bodo svojo priložnost dobili tudi tisti, ki se radi zabavate na konzolah.
The Crew Motorfest bo izšel na konzolah prejšnje in trenutne generacije, na PC-ju pa ga bomo našli samo v Ubisoftovi lastni trgovini in na Epic Gamesu – Steam pa bo pri prodaji izvzet, čeprav se je Ubisoft v zadnjih mesecih počasi začel vračati v njegovo naročje.
Disney je preko Marvela dolgo kraljeval kinematografom, saj so filmske verzije superjunakov iz tega stripovskega vesolja leto za leto podirali prodajne rekorde. Marvelov največji konkurent je DC, ki si lasti svojo zasedbo takšnih in drugačnih superljudi, a prodaja kino vstopnic je bila daleč od tega, kar je delal Marvel. DC je bil preprosto preveč zmeden, saj smo dobili 15 različnih Batmanov in Jokerjev, nič od tega pa ni delovalo kohezivno ali pa povezano med sabo.
No, Warner Bros. je lani dokončno udaril po mizi in napovedal popolni preobrat pri ustvarjanju DC vsebine. Na čelo tega projekta je postavil Jamesa Gunna, ki mu družbo dela Peter Safran, oba pa sta se lotila planiranja novih filmov in serij, ki bodo po novem delovali na podoben način kot Marvel, kar pomeni, da bo Batman samo en in da bodo vsi superjunaki delovali v istem filmskem vesolju, tako da boste med gledanjem serije ali filma dobili veliko referenc na kakšen drug izdelek.
Peter in James sta to revolucijo načrtovala nekaj mesecev in Gunn je včeraj končno razodel projekte, ki bodo spadali v prvo poglavje nove DC sage, ki se bo imenovala Gods and Monsters.
Novo DC vesolje, ki ga bomo spoznali pod oznako DCU, bo započel novi Superman film, ki bo nosil podnaslov Legacy. Spremljali bomo odraščanje Clarka Kenta, ki bo poskušal uravnotežiti svoje superherojsko življenje z običajnim otroštvom, kar seveda ne bo lahka naloga. Film ima že zapostavljen datum izida, ki se bo zgodil 11. julija 2025.
Veliko vlogo bo igral tudi Batman in tudi tega čaka svež začetek. V filmu The Brave and the Bold bomo spremljali zgodbo Damiana Wayna, ki je sin originalnega netopirja Brucea in njegove izvoljenke Talie al Ghul. Zgodba se bo vrtela okoli odnosa očeta in sina, pred kamere pa bodo stopili tudi drugi člani Waynove družine.
To pa ne pomeni, da se bo od vloge Batmana poslovil Robert Pattison, saj bo ta še vedno dobil svojo trilogijo filmov, ki jih ustvarja Matt Reeves. The Batman II je dobil tudi datum izida, ki se bo zgodil 3. oktobra 2025, oba Batmanovska izdelka pa se ne bosta ob istem času borila za pozornost gledalcev v kinu.
Od filmov so bili napovedani še Supergirl: Woman of Tomorrow, ki bo superdekle predstavil na način, ki ga še nismo videli, The Authority, ki bo predstavil zasedbo superjunakov, ki bodo naredili vse za zaščito planeta, pa čeprav bodo morali za kaj takega stopiti na temno stran zakona in Swamp Thing, ki bo raziskal zgodovino tega junaka iz močvirja.
Pomembni del grajenja DCU-ja bodo seveda tudi serije, ki jih bomo gledali na pretočnem servisu HBO Max. Čakajo nas zadeve, kot so Paradise Lost, ki se bo dogajal v deželi Themyscira, ki je hkrati tudi lokacija rojstva junakinje Wonder Woman in Creature Commandos – animirana serija, ki jo bo sestavljalo sedem epizod, sledili pa bomo zgodbi pošastnih zapornikov, ki postanejo specialna enota. Serija Waller bo po drugi strani povezana s Peacemakerjem in v njej bo zopet zaigrala Viola Davis. Tu je še Lanterns, ki bo sledila avanturam dvojcu medgalaktičnih policistov in Booster Gold, ki je prav poseben možakar, ki prihaja iz prihodnosti in se z napredno tehnologijo pretvarja, da je superjunak v sedanjem času.
Gunn je pri vseh teh projektih dodal, da je to samo del načrtov, ki jih imajo za prihodnost. Pridružujejo se že prej napovedanim projektom, ki med prenovo niso bili odpovedani, sem notri pa spadajo filmi Joker: Folie à Deux, prej omenjeni The Batman II, Shazam! Fury of the Gods, The Flash, Blue Beetle, Aquaman and the Lost Kingdom in serije Peacemaker, Gotham Knights, Pennyworth ter Superman & Lois.
Gunnu veliko pomeni kohezija vseh teh likov, zato je že napovedal, da bo vsakega superjunaka igral samo en igralec, tega pa si bodo nato delili vsi projekti v svetu filmov, serij in iger. V praksi to pomeni, da če bomo dobili igro, kjer se bo pojavil Peacemaker, potem bo temu glas in stas posodil John Cena in ne nekdo drug. To za razvijalce iger zagotovo ne bo poceni, a po drugi strani so do sedaj vsi igričarski projekti izšli izpod lastnika licence Warnerja, tako da to očitno ne bo igralo tako velike vloge.
Star Wars Jedi: Fallen Order je bilo eno bolj prijetnih presenečenj leta 2019, ki je dokazalo, da zna založnik EA z licenco Vojne zvezd spočeti tudi kaj drugega, kot pa samo večigralsko zabavo z mikrotransakcijami. Delo na tem enoigralskem projektu je bilo zaupano priznanemu razvijalcu Respawn Entertainment, ki je nato dostavil dobro tretjeosebno avanturo, ki si je nekaj igralnih elementov sposodila iz Dark Soulsa.
Igra je sicer imela nekaj svojih minusov, saj so bili stranski liki zanimivi, a neizkoriščeni, raziskovanje stopenj pa naj je prineslo samo nova ogrinjala, ki pa na igranje in statistike glavnega junaka Cala Kestisa niso ravno vplivala.
Te napake namerava Respawn odpraviti v nadaljevanju Jedi: Survivor, ki bo spremljal malce bolj odraslega Cala, ki ga bo še vedno spremljal njegov zvesti ljubki robotek BD-1, dobili pa bomo nadgrajeno igralno formulo originala, ki obljublja naprednejši sistem bojevanja z novimi stili borbe in dodatne žaromeče, s katerimi bomo posekali zlobne vojake, lokalno favno kakšnega planeta ali pa zapretili kakšnemu nadležnemu Sithu.
Jedi: Survivor je bil napovedan za 17. marec, a Respawn je včeraj na Twitterju najavil, da bo ekipa za kovanje kode potrebovala nekaj dodatnega časa. Igra je sicer praktično dokončana, vendar pa poliranje igralnih sistemov, optimizacija in lovljenje hroščev zahtevajo svoj čas, zato se je razvijalec odločil prestaviti izid na 28. april.
Zamuda bo sicer zagotovo koga razočarala, a govora je v samo nekaj tednih zamika, kar ni prehudo. In res upamo, da bo ta čas šel v optimizacijo, saj smo v zadnjih mesecih prejeli čisto preveč naslovov, ki so jih kazili hrošči in problemi s sličicami na sekundo – še posebej to velja za verzije iger na PC-ju.
Pisali smo že o tem, da so Microsoftova odpuščanja hudo prizadela tudi nekatere igričarske studie, ki delujejo pod tem založnikom. Najbolj naj bi ga nastradal razvijalec 343 Industries, ki že dolgo dela na franšizi Halo, njihov zadnji izdani naslov pa je bil Halo Infinite iz leta 2021. Izid naj bi bil samo temelj za izdajanje nove večigralske in enoigralske vsebine, vendar pa se je razvijalec izključno osredotočil samo na medmrežno zabavo, medtem ko so vsi tisti, ki so si želeli novih avantur z Master Chiefom ostali praznih rok.
Zadnje poročilo iz strani Bloomberga je navajalo, da je zaradi vseh odpuščanj prihodnost 343 Industries nejasna, a kasneje je studio te navedbe zavrgel in na Twitterju zapisal, da bo Halo še naprej v njihovih rokah.
Microsoft's 343 Industries will still make Halo games, despite rumors to the contrary. But with mass layoffs (at least 95 people), an engine pivot to Unreal, and a focus only on multiplayer for the near future, 343 is hitting the reset button. New story: https://t.co/kwfv6dsMuR
Bloomberg se je zdaj oglasil z novimi informacijami. Novinar Jason Schreier pravi, da se je razvijalec konec lanskega leta, ko sta ga zapustila Bonnie Ross in David Berger in je vodilno vlogo prevzel Pierre Hintze, odločil zamenjati pogon Slipspace in se predati naročje motorja Unreal Engine. Viri iz studia pravijo, da naj bi bil Slipspace pogon, s katerim je težko delati, hkrati pa sam vsebuje veliko hroščev, ki zahtevajo dodatne delovne ure. Sestavljali naj bi ga ostanki kode, ki segajo v daljno leto 1990, zaradi česar je med razvojem povzročal veliko glavobolov.
Microsoft je nato odobril delo na povsem novi igri, ki se interno imenuje Tatanka, gre pa za prvo Halo igro, ki bo zgrajena znotraj pogona Unreal Engine. Tatanka je povsem večigralski projekt, ki je bil sprva zamišljen kot battle royale, a to se zna tekom razvoja še spremeniti.
Na žalost Bloombergovo potrjuje govorico, da razvijalec trenutno ne dela na nobeni enoigralski vsebini za Halo Infinite, pa čeprav smo ob izidu te igre dobili obljubo, da bo Infinite takšno vsebino dobival še naslednjih 10, oziroma zdaj 8 let. Vsi načrti za kakšne enoigralske DLC-je so bili opuščeni, razvijalec pa je eksperimentiral z delanjem takšne vsebine na pogonu Unreal Engine, a zaenkrat ni bil še odobren noben takšen projekt. Odpuščanja naj bi posekala 95 članov studia in večina naj bi bila prav tistih, ki so delali na teh enoigralskih prototipih.
Če poročilo drži, potem zna preteči še kar nekaj vode, preden bomo zopet videli kakšno novo Halo kampanjo. Glede na čedalje bolj obsežne časovne razpone pri razvoju iger, ki znajo trajati tudi po 6 let, zna biti, da bo naslednji pravi Halo izšel šele na nasledniku konzole Xbox Series X.
Streamer Atrioc je svojo Twitch potovanje začel leta 2017, a tisti pravi skok v popularnosti se je začel nekje na sredi leta 2021. Od takrat je bila rast naročnikov skokovita, začel pa se je tudi družiti z ostalimi pomembnimi imeni Twitch platforme in med svoje največje prijatelje lahko prišteje Ludwiga, ki se je medtem iz Twitcha preselil na YouTube.
Atriocova pot do uspeha se je tako ravno dobro začela, a zaradi nedavnega spodrsljaja se je morda tudi že zaključila. Streamer si je namreč privoščil eno največjih napak človeka, ki celemu svetu ves čas kaže svoj obraz in vsebino svojega namizja. Med prenosom v živo je namreč na hitro preklopil med okni, takrat pa so se na zaslonu izpisali vsi brskalniki in njegovi zavihki. To je bila usodna napaka, ki ga je naslednji dan hudo ugriznila v rit.
Ko te naenkrat spremlja tisoče gledalcev, se bodo med njimi znašli tudi takšni, ki imajo dejansko voljo in čas pregledati čisto vsak milimeter vsebine, ki ni bila planirana. Tako je nekdo nazaj zavrtel kader, ki je pokazal brskalnike in med odprtimi zavihki naletel na enega, ki je kazal vsebino pornografske strani, ta pa je vsebovala deepfake posnetke popularnih ženskih streamerk.
Deepfake tehnologija je internetnemu svetu že dolgo znana, saj gre za zanimivo preračunavanje umetnopametnih algoritmov, ki znajo prepričljivo zamenjati obraze igralcev za nekoga drugega. Iz tega smo dobili sila zanimive kompilacije, kot je denimo Jim Carrey, ki se je preko te tehnologije pojavil v filmu The Shining.
Seveda ni trajalo dolgo, da je nekdo to tehnologijo izrabil za druge namene in po spletu so se tako pojavili deepfake posnetki, kjer nastopa neka igralka pornografije, ki pa nosi prepričljiv obraz neke znane Hollywoodske igralke. Takšne strani so začele ponujati tudi vsebino, kjer je skozi obraz nastopajoče prilepljen obraz kakšne popularne Twitch ali YouTube streamerke tipa Pokimane, Maya Higa ter QTCinderella in ravno takšno stran je imel v zavihku odprto Atrioc.
AI deepfake porn made of people without their consent might be hard to stop but can we at least agree that it’s really fucking weird?
Internetna publika je bila seveda ogorčena, nerodno pa je postalo tudi Atriocovim prijateljem. Situacija bo zagotovo načelo prijateljstvo med Atriocom in Ludwigom, saj prej omenjena stran gosti vsebino streamerke QTCinderella, ta pa je trenutno v romantičnem razmerju z Ludwigom. Zadeva je QTCinderello hudo prizadela in v solzah je spočela svoj prenos v živo, ki nazorno pokaže, kako lahko takšni posnetki na nekoga vplivajo.
Kot je pri takšnih dramah v navadi, smo dobili tudi opravičilo in kot navadno ta vsebuje veliko cringe vsebine. Atrioc je zaradi nekega razloga pred kamero povabil tudi svojo ženo in oba sta nato potočila solze, Atrico pa je priznal, da je vse skupaj samo nesrečna posledica raziskovanja. Streamer pravi, da se je spustil v raziskovanje umetne inteligence in po klikanju vseh mogočih povezav na PornHubu je prispel do prej omenjene deepfake strani, ki naj bi si jo ogledal po nesreči. Njegovo opravičilo je sicer zbudilo dvome, saj omenjena spletna stran za ogled vsebine zahteva registracijo in celo plačilo v vrednosti 15 dolarjev in malce bolj težko nekomu zaupaš podatke kreditne kartice po nesreči.
This story was how I found out that I’m on this website. I literally choose to pass up millions by not going into sex work and some random cheeto encrusted porn addict solicits my body without my consent instead. Don’t know whether to cry, break stuff or laugh at this point. https://t.co/voNoxRyVBd
Ženske streamerke že dlje časa pozivajo k nekakšni regulativi takšne deepfake vsebine, a vprašanje ostaja, kako bi to sploh lahko nadzorovali, saj je internet pač internet in ko je enkrat zadeva gor, jo je bolj težko odstraniti. Vseeno pa bo treba nekaj postoriti na temu, da ne bo tako lahko dostopna in da od trpljenja streamerk nekdo ne bo bogatil svojega bančnega računa.
