Konferenca GDC se odvije vsako leto v San Franciscu in gre za precej pomemben dogodek, v kateremu se pojavijo največja imena igričarske in IT industrije. Žal pa bo letošnji sejem precej reven, saj so svojo udeležbo odpovedali EA, Hideo Kojima, Sony ter Facebook.
Razlog je seveda najbolj vroča debata ob jutranjih kavah: koronavirus. Ta je povzročil že kar nekaj preglavic organizatorjem e-športnih dogodkov, začel pa je vplivati tudi na razne konference. Čeprav se bo GDC odvil v ZDA, ki ima za zdaj sorazmerno malo okužb, je nevarnost še vedno prisotna. V Kaliforniji, kjer se nahaja San Francisco, je bilo za zdaj potrjenih 15 primerov in zbiranje velike količine ljudi na enem mestu vsekakor ni povsem nedolžno.
Vsak od odpovedanih udeležencev je podal svojo odpoved udeležbe in vse se berejo skoraj isto: “zaradi zagotavljanja varnosti svojih zaposlenih smo na žalost morali odpovedati našo udeležbo.”
Koronavirus je vplival na še en bližajoči dogodek – PAX East. Sony je tudi tam popolnoma odpovedal svojo prisotnost, kar je škoda, saj naj bi dobili nove informacije glede The Last of Us Part II, Square Enix pa bo na stojnice poslal precej manj ljudi, kot je bilo sprva začrtano. Če ne bo na koncu vsega skupaj kar odpovedal. No, vsaj Larian bo še vedno tam in videli bomo prvi igralni posnetek Baldur’s Gate 3.
GDC 2020 se bo odvil med 16. in 20. marcem, kupci kart pa so sedaj verjetno precej razočarani.
To ni neka manjša modifikacija ampak pravi RPG, ki bo navdušil vse Potter privržence, ki v bistvu že dolgo časa niso prejeli nobene nove igre. Avtorjem modifikacije je v Minecraftu uspelo poustvariti celotno Bradavičarko, v kateri boste igralci lahko izvajali cel kup dejavnosti. Dobili boste prave naloge in spremljali štorijo, reševali uganke in celo igrali Quidditch! Pridni raziskovalci boste razkrili tudi kakšno skrivnost ali košček opreme, igranje pa boste lahko izvajali sami ali pa v družbi s prijatelji.
Mod School of Witchcraft and Wizardry je bil v razvoju leta in je sedaj končno priplezal do alfa različice, ki jo lahko preizkusi prav vsak, prenesete si ga lahko iz naslednje povezave.
Kdaj bomo pa dobili kakšen nov, uraden izdelek? Na žalost ni napovedanega nič novega in čeprav smo dve leti nazaj dobili posnetke iz nekega skrivnostnega projekta, ki si ga lahko ogledate spodaj, od takrat na tem področju ni bilo novih razvojev.
Popularni YouTube zabavljač PewDiePie si je v začetku leta 2020 vzel daljši dopust in po mesecu dni se je zopet vrnil na platformo. Za svoje sledilce je pripravil nov posnetek, v katerem je obrazložil svoje dopustovanje ter podelil kakšno zanimivost.
A ni trajalo dolgo, da je njegov nabriti jezik sprožil nekaj kontroverzije. V svojem novem posnetku je namreč napadel še enega znanega YouTuberja, ki sliši na ime Jake Paul. Ta je pred kratkim začel prodajati servis Financial Freedom Movement, ki naj bi vsakdanjega uporabnika naučil pomembne sposobnosti kot je denimo, kako postati popularen in kako zaslužiti gore denarja.
Šved je Paula označil za kačo in se zraven vprašal, če je že končno postal popolnoma plešast.
Potem je pregledal njegovo ponudbo oz. servis. Zanj boste mesečno odšteli 20 €, to pa vam bo prineslo video lekcije, ki vam bodo prikazale, kako dvigniti vaše socialne profile na visoko raven, to pa vam bo nato prineslo cele kupe denarja. Ker seveda v življenju šteje samo popularnost in takoj boste obračali milijone.
PewDiePie je vse skupaj označil za smešno goljufijo, hkrati pa je kritiziral Paula zaradi njegovega odnosa do šolstva in izobrazbe, ki so po njegovem pomanjkanje časa in zapravljanje vaše strasti. To je bilo Švedu smešno, saj naj bi se Paul neprestano dotikal strasti, po drugi strani pa je on sam svojo strast do sedaj prikazal samo do denarja.
Na koncu je PewDiePie priznal, da šolstvo ima svoje probleme:
“Toliko stvari pri sistemu izobrazbe je zastarelih. Ampak kaj kurca vas bo o temu naučil Jake Paul!?”
S popularnim Švedom se seveda strinjamo. Jake Paul namreč prodajo meglo in zagotovo bo svoj račun napolnil s strani lahkomiselne mladine, ki bi na vsak način želeli voziti svojega Lambota. Žal pa jim je Paul zamolčal, da na vsakega, ki mu uspe, pride tisoče YouTuberjev, ki nikoli ne bodo opaženi. Ampak to bi zmanjšalo naročnine, zato je bolje zamižati na eno oko in se imeti za spletnega guruja.
Na strojnem področju PC industrije je dolgo veljalo pravilo, da se na procesorskem področju za vašo pozornost in denarce borita dva kandidata: AMD in Intel. In dolgo je veljalo, da ima AMD ponudbo, ki je dobra, če nočete pri sestavi svojega mlinčka zapraviti preveč, za tiste največje mišice pa boste morali kupiti Intel.
Vse to se je spremenilo pri tretji generaciji AMD Ryzen procesorjev, ki so ponudili tako dobro ceno kot tudi odlično strojno optimizacijo. Naš opis Ryzen procesorja si lahko preberete na naslednji povezavi, skoraj vsi poznavalci pa se strinjajo, da je tokratno bitko dobil AMD.
Vojne seveda še ni konec in Intel že nekaj časa pripravlja svoj dogovor, ki bo prišel v obliki naslednje, že desete generacije procesorjev Intel Comet Lake. Glede njih ostajajo še skrivnostni, a pred kratkim so se na Twitterju pojavile cene procesorjev naslednje generacije, objavil pa jih je znani “leaker” Momomo_US.
Podatke naj bi pridobil od slovaške trgovine ITSK, prikazane pa so cene od šibkejših modelov tipa Celeron G5900 do srednjega ranga, kjer se nahaja Intel Core i5-10500.
In cene so precej visoke. Srednji rang, ki ga zastopa i5-10500 stane 252 €, kar je višje od denimo najbližje AMD-jeve ponudbe Ryzen 5 3600X, ki ga dobite za 225 €, navadni Ryzen 5 3600 pa je še cenejši pri 185 €. Cene za to primerjavo vzamemo iz spletne strani CaseKing.
Malce močnejši Intel Core i5-10600 je še dražji in pri 279 € boste težko nekoga prepričali v nakup procesorja, ki je v bistvu nekje srednja kategorija. Žal niso razvidne cene premium procesorjev, a če prejšnji modeli narekujejo trend, boste za njih plačali ledvico.
Morda cene spet niso taka katastrofa, saj bo Intel za srednji rang procesorjev omogočil HyperThreading na Core i5 procesorjih, a upoštevati mora še svojega tekmeca. AMD se namreč pospešeno pripravlja za zagon četrte generacije Ryzen procesorjev, ki naj bi se spopadli neposredno s Comet Lake izdelki. Tako zna imeti Intel naenkrat na grbi kar dva tekmeca, oba pa prihajata iz istega tabora.
Seveda ni za zdaj še nič uradno potrjenega in trenutno imamo samo špekulacije. Intel še vedno drži prednost pred AMD izdelki, še posebej na področju strojne zmogljivosti samo enega jedra. Po drugi strani pa naj bi AMD veliko storil tudi na tem področju in zna se zgoditi, da bodo Ryzen 4000 jedra tekmecu vzela še ta šampionski pas.
Če je treba Ubisoftu čestitati za kaj, je to zagotovo njihova pripravljenost, da stojijo za svojimi igrami in jim dostavljajo nove posodobitve ter jih sčasoma spravijo na raven, vredne igranja.
To vsekakor velja za igro Rainbow Six: Siege, ki se je ob izidu borila s celo paleto problemov. Igri so nagajali strežniki ter hrošči, poleg tega pa so bili igralci razburjeni, da špil sploh obstaja. Serija Rainbox Six je dolgo časa veljala za resno taktično izkušnjo, ki je bila ekskluzivno samo enoigralska.
A Ubisoft se ni predal in igri je neprestano dodajal novo vsebino in danes, štiri leta po izidu lahko preigravamo že Year 4 sezonsko prepustnico, igralna baza pa je višja kot kadarkoli prej.
To potrjujejo tudi podatki na Steamu, saj je igra dva dni zaporedoma porušila svoje rekorde glede aktivnosti. 22. februarja je igro istočasno preigravalo 178.419 igralcev, dan kasneje pa 178.824 špilavcev.
To so seveda neuradne številke iz Steama, treba pa se je zavedati, da lahko Siege preigravamo še na konzolah ter Ubisoftovi lastni PC platformi, Uplay. Na teh žal igralnih številk ne moremo pridobiti, zagotovo pa niso majhne.
Siege bo kmalu pridobil novo posodobitev Void Edge, ta pa bo dodala dva nova operatorja. Na defenzivni strani nas bo pričakal branilec Oryx, na ofenzivni strani pa Iana. Predelana bo Oregon mapa, ena bolj zanimivih pridobitev pa bo hitri “ping” sistem označevanja, ki bo spominjal na tistega iz Apex Legends.
Void Edge bo zagotovo še dvignil številke igralcev, tako da znamo naslednji mesec spisati nov članek, jasno pa je, da je trenutno Siege skupnost bolj zdrava kot kadarkoli prej,
Spletna stran GamerGen je od neznanih virov pridobila kar 21 novih slik iz prihajajočega naslova Resident Evil 3 Remake.
Ta v lepih podrobnostih izriše našo glavno junakinjo Jill Valentine ter glavnega negativca Nemesisa, ki bo tokrat nastopal v vlogi Mr. X-a iz Resident Evil 2 Remaka. Razlika je v tem, da nas bo Nemesis zasledoval z metalcem plamenov, občasno pa si bo na ramena nataknil tudi bazuko.
Poleg teh dveh karakterjev lahko vidimo tudi nekaj ostudnih pošasti in očitno bodo nemrtvi zombiji naš najmanjši problem. S tem ciljam na sluzastega ogromnega črva, ki je v igri poznan kot Grave Digger ter druge tentaklaste pošasti. Nisem čisto prepričan, kdo je tisto dekle v roza opravi, a ugibam, da je to karakter iz ločenega večigralskega načina Mercenaries.
Resident Evil 3 Remake je eden tistih redkih naslovov, ki še ni bil prestavljen iz sprva začrtanega spomladanskega izida. Igro lahko tako pričakujemo 3. aprila in res upamo, da se Capcom ne premisli in da bomo naslov lahko takrat res že prenesli na svoj disk.
Slike si lahko ogledate spodaj, osebno pa komaj čakam. Predelava drugega dela je bila ena tistih redkih iger, ki sem se jo spravil preigravat še enkrat, in to takoj, ko sem obrnil kampanjo, zato nič manj ne pričakujem tudi od tretjega dela.
Založnik Activision je jezen kot ris. Nekdo mu je namreč pokvaril presenečenje pri napovedovanju njihovega novega battle royale načina za igro Call of Duty: Modern Warfare, ki naj bi letos nosil ime Warzone.
Razkritje se je prvič pojavilo na Redditu, ko je sliko objavil uporabnik Assyrian241O. Kot je vidno na sliki, na helikopterju stoji vojak, zgoraj pa je izrisan naslov Call of Duty: Warzone. Uporabnik je nato izbrisal svojo objavo in tudi svoj račun, Activision pa želi na vse načine dobiti podatke tega uporabnika, saj mu želi v poštni nabiralnik dostaviti eno lepo, mastno tožbo.
Zato je Redditu dostavil sodni poziv, od njih pa zahteva podatke tega uporabnika, pa čeprav je ta v originalni objavi zapisal, da je sliko našel na spletu in da ni prepričan, od kod prihaja. Vseeno je bila slika naložena na Reddit strežnikih in to je bilo dovolj, da jih je založnik poklical na zagovor pred sodnika.
Zanimivo bo videti, kako se bo Reddit odzval na potezo založnika in to zna postaviti podlago za vse nadaljnje “leake”, ki se bodo širili na tej platformi.
Activision briše sledi slike povsod po internetu, tako na YouTubu kot tudi na Twitterju. Očitno ne želijo na noben način igralcem povedati preveč, čeprav je morda zdaj po toči zvoniti že zdavnaj prepozno.
Še nekaj dni nas loči od velike premiere, ko bo razvijalec Larian prvič prikazal igralni posnetek iz svojega prihajajočega RPG-ja Baldur’s Gate 3.
Morda pa jim je malce pokvarilo presenečenje podjetje Hasbro. To je starševsko podjetje Wizards of the Coast, ki si lasti licenco Dungeons & Dragons. Hasbro navadno povezujemo z igračami, a podjetje ima pod palcem cel kup različnih znamk in podjetij. Zanimivo je, da so si v začetku 2019 prilastili znamko Death Row Records. Da, tisto, za katero je rappal 2Pac in druga znana imena.
No, Hasbro je imel pred kratkim dogodek za investitorje in tam so prikazali svoje načrte za letošnje leto in tudi naprej.
In med predstavitvijo jim je ušlo, da bo Baldur’s Gate 3 izšel kasneje letos, a ne v polni različici. Igra naj bi najprej izšla v sistemu Zgodnjega dostopa, kar v bistvu za razvijalca Larian ni nič novega. Oba njihova najbolj slavna projekta, Divinity: Original Sin 1 in 2 sta najprej izšla v Zgodnjem dostopu, razvijalec pa je nato vzel odziv igralcev in svojo igro prilagodil njihovim željam.
A Baldur’s Gate 3 je vseeno malce drugačen, saj gre za nadaljevanje enega najbolj priljubljenih RPG-jev, poleg tega pa je razvoj podprt s strani večjega založnika. Igralci so zato pričakovali polni izid in kdo bi jim zameril.
Hasbro je prikazal še nekaj zanimivosti glede njihovih iger. Poleg Baldur’s Gate 3 bomo dobili tudi novo Dark Alliance igro za konzole, do 2025 pa bodo vsako leto izdali eno novo D&D igro. Tako da se pripravite na poplavo teh naslovov, vprašanje pa ostaja, koliko teh izdelkov bo kvalitetnih.
Za igro bomo prvi igralni posnetek prejeli 27. februarja in morda bo tam Larian razložil malce več podrobnosti glede samega izida.
Leta 2007 je izšel mali RPG, povsem neznanega razvijalca CD Projekt RED. Fantje iz Poljske so nam želeli predstaviti svoj prvi projekt The Witcher, od katerega so želeli zaslužiti vsaj toliko, da bi pokrili stroške razvoja in odplačali izposojo licence knjižnega avtorja Andrzeja Sapkowskega.
Od takrat je preteklo že dolgih 13 let in to malo seme je vzklilo v nekaj neverjetnega. Dobili smo še dve nadaljevanji in zdaj že vsi vemo, da je The Witcher 3 postal pravi prodajni hit.
Slika štanta na prvem E3-ju, ki se ga je udeležil razvijalec CDPR. Desetletje kasneje jim igre najavljajo zvezdniki tipa Keanu Reeves.
Ogromno zaslužkov jim je prinesla tudi nova Witcher serija na Netflixu, pa čeprav razvijalec z njo ni povezan na noben način. A televizijski izdelek je dvignil prodajo tretjega dela za 554 % in s tem je razvijalec na Steamu presegel mejo 50 milijonov dolarjev zaslužka. To pomeni, da bodo od sedaj naprej prejeli 80 % od vsakega prodanega izvoda, kar je seveda dobra novica, saj bo Netflixova serija živela še nekaj časa.
Vsi ti denarci so občutno dvignili tržno vrednost podjetja, ki je sedaj vredno 8 milijard dolarjev. To pomeni, da so postali v Evropi drugo najbolj vredno razvijalsko podjetje. Pred njimi je samo Ubisoft, čigar tržna vrednost je ocenjena na 9.6 milijard dolarjev.
Zna se zgoditi, da bodo Poljaki naslednje leto prešli na prvo mesto, kar bi bilo seveda velik podvig. A nič ni nemogoče – Cyberpunk 2077 je ena od najbolj pričakovanih iger, razvijalec pa ima zagotovo v načrtih tudi nove Witcher projekte.
Včeraj se je prišlo do tradicionalnega tekmovanja EMA, ob katerem se produkcijska ekipa na nacionalni televiziji SLO 1 končno malce pretegne in organizira vsaj nekaj, kar naj bi opravičilo naše vsakomesečno plačevanje položnic.
Nad tem tekmovanjem smo se že pozabavali lani, v kateremu smo se spraševali v smiselnosti te vsakoletne oddaje. Leto je naokoli in Ema 2020 je dokazala, da bi bilo včasih preprosto zdravo reči: “Se opravičujemo, ampak letos ni bilo dovolj kvalitetnih kandidatov, ki bi se kvalificirali na glavno tekmovanje Evrovizije.” Volk Sit in koza cela.
Včasih je zdravo kakšni zadevi reči ne in ne bo nihče jezen. Ker tole včeraj je bilo porazno in praktično vsi predstavljeni štiklci so bili nevredni predvajanja na lokalni radijski postaji, kaj šele, da bi jih pošiljali na veliki oder in upali na prebitje iz kvalifikacijskega kroga.
Vsi tekmovalci niso nepremično stali, saj so se nekateri raje usedli. Kakšna popestritev oddaje!
Na koncu je zmagala pesem Voda, ki jo je odpela Ana Soklič, ki je v zahvalnemu govoru omenila Jezusa Kristusa. Internet je seveda ponorel in začela so se množična norčevanja iz njene izjave. Bedarija.
Če Ana ne bi omenila Jezusa, verjetno drug dan sploh nihče ne bi nikjer omenil letošnjega tekmovanja. Na splošno očitno stopamo v navado, da se o EMI govori samo zaradi finalnih komentarjev in nekako zdaj sumim, da je Lea Sirk leto nazaj nalašč pustila prižgan mikrofon.
Nastopi vseh tekmovalcev so bili tak živ dolgčas, pesmi in njihova sporočila pa stara najmanj 20 let. Ema 2020 je bilo uspavalo, ki bi v spanje spravilo vola in sam še danes vase zvračam skodelice kave eno za drugo, da bi se le zbudil iz te kome. Ni mi še povsem uspelo, zato tole tipkam z rahlo priprtim očesom, iz ust pa mi rahlo kaplja slina.
Zmagovalna pesem H2O vas ne bo ravno dvignila iz sedežev, prav tako je bila pevka očitno privijačena na eno mesto.
Vem, da bo kakšen bralec sedaj stisnil pametno pripombo tipa: “Kdo za vraga si ti, da boš ocenjeval pevce?” Imaš prav, dragi komentator. Nekih pevskih referenc vam tukaj ne morem naložiti, niti nisem bil nikoli član žirije kakšnega pevskega šova. A po drugi strani morda moja beseda nosi največ teže, saj sem povsem navaden gledalec, ki ima na koncu največ moči, saj bodo prav moja glasovanja spravila tekmovalce naprej – iz kvalifikacij v finale in potem nemara na zmagovalni oder.
In kot tak vam lahko povem, da pevski talent in koreografija hodita z roko v roki. Ne vem kaj je pri slovenskih kandidatih in da to ne potegne praktično nobenemu, ampak naj si kakšen prihodnji tekmovalec vbije v glavo zlato pravilo: “Stanje pri miru in petje v mikrofon ne pripelje nikamor.” Pika.
In čeprav se tega zavedajo skoraj vse države, mi še vedno trmasto vztrajamo pri svojem. Naši pevci skoraj vsi po vrsti nosijo betonske čevlje in samo malo migajo z rokami ter pojejo v mikrofon. To je to. Ko bi vsaj na platno nalepili kakšne posebne učinke, kakšno zanimivo vizualno predstavo, nekaj, kar bi dalo vtis, da gledam vsaj malo originalne vsebine.
Zanimiv mi je denimo predstavnik Litve, Vaidotas Valiukevicius in njegova glasbena skupina The Roop. Komad On Fire ni nek presežek, ampak vsaj vizualno nam nastop pričara nekaj, kar ga vtisne v spomin, tudi ko smo z ogledom zaključili. Prav vidiš, ko je pevec razmišljal, kako bi obogatil referen in si je zamrmral v brk: “Jebi ga, gremo začeti s plesom, kjer z rokami oponašamo nekega norega jelena, vmes pa vključimo par plesnih korakov, ki spominjajo na Fortnite.” Rezultat? Pesem ima že 1.6 milijonov ogledov, pa se tekmovanje še začelo ni.
Medtem ko smo mi v finale pospremili dve deklini, ob njima pa je izbira spominjala na ameriške volitve Trump vs Hillary. Pač nekaj moraš izbrati, a v vsakem primeru si v riti. Pesem Voda ima morda neki globlji pomen, ki ga kot Slovenec ne razumem in mi je šel čez glavo. Žal očitno nisem na stopnji, ki bi omogočila razumevanje takšnega intelektualnega sporočila (enake težave imam ob seriji Rick and Morty). In če že jaz ne vem, o čem mi poje tekmovalka, kako bo to razumela šele mednarodna komisija, še posebej, če bo komad odpet v slovenščini.
Druga tekmovalka Lina Kuduzović si je izbrala pesem Man Like U in na žalost sem zaradi njenega nerazločnega petja šele nekje na polovici pesmi prišel do spoznanja, da punca prepeva v angleščini. To vam vse pove.
Ostalih tekmovalcev se sploh ne spomnim, sem se pa pošteno nasmejal ob Božidarju Wolfandu. Tip je na odru dajal izgled, kot da se ni mogel odločiti, kaj točno bi zastopal. Zato je vase nametal kar vse, kar so njegove roke našle v oblačilnici in končni videz je nekakšen ManBearPig iz South Parka: pol Škota, pol metalca in pol anime junaka. S tem, da je bilo besedilo nekakšno sporočilo zatiranega plemena, tako da bi si na glavo lahko še poveznil indijansko perjanico in zaključil maškarado opravo.
Borimo se za Škotsko neodvisnost! Vsaj mislimo, da je bil to pomen te pesmi.
Kljub temu EMA 2020 ni bila popoln polom. Zadevo je iz greznice reševal Klemen Slakonja, ki je bil v bistvu edini razlog, da so TV sprejemniki ostali prižgani. Tip je res popestril dogajanje, še posebej je bila unikatna njegova zadnja točka, ko je oponašal prav vse dosedanje EMA zmagovalce.
Pomagala mu je tudi voditeljica Maja Pinterič, ki je z ravnimi lasmi praktično nisem prepoznal. Majo poznam predvsem iz njenega YouTube kanala NekiNeki in prav vesel sem, da je punci uspel preboj na televizijske zaslone, pa čeprav se še ne zdi dolgo nazaj, ko je na naših dogodkih razbijala TV ekrane. Po nesreči seveda. No, vsaj tako nam je takrat rekla.
Slika junaka, ki je rešil EMO 2020!
Včasih je zdravo reči “hvala ne” in če nimamo za pokazati nič, raje organizirajmo samo Klemen Slakonja predstavo, kjer se malce prepeva, zgodi se morda kakšen stand-up nastop, vse skupaj pa popestri odlični Slakonja. To ni predlog za vsako leto, ampak samo za tista obdobja, ko se pokaže, da v svoji malhi nimamo ničesar, kot je bilo to letos in izpeljemo Emo na silo – zato ker to pač moramo. Pod prisilo rezultatov ni, in vse, kar imaš od tega, je pritoževanje gledalcev, zahteve po ukinitvi Eme in naše vsakoletno jamranje nad dogodkom.
Pred časom se je na testni mizi že znašel eden izmed napajalnikov, ki sliši na ime SAMA 1200W, tako, da ni nič presenetljivega, da bomo v letošnjem letu nadaljevali tradicijo testov kosov raznovrstne računalniške opreme.
Tokrat se moram zahvaliti madžarskemu podjetju Kolink, ki mi je na test poslal njihovo najzmogljivejšo enoto, 1500W napajalnik pod imenom Kolink Continuum 1500W. Zgodba za vsem je precej zabavna. Namreč že pred dobrim mesecem dni sem od spletne trgovine Caseking.de v test prejel 1050W model znotraj Continuum serije, ki pa se je že instantno po prvem priklopu v električno omrežje izkazal za nedelujočega. Težava je tičala v nestabilnih linijah, saj so bile meritve zunaj ATX specifikacij, pa tudi ventilator napajalnika se sploh ni izklopil, zaradi česar je deloval še več kot minuto po tem, ko je bil popolnoma odklopljen iz električnega omrežja, prav tako pa posledično tudi vsi preostali ventilatorji v ohišju. To je bil tudi razlog, zaradi katerega sem stopil v stik s proizvajalcem. Že dober teden kasneje, natančneje na zadnji dan starega leta, me je pred vrati pričakal masiven paket, ki je v sebi skrival Kolink Continuum 1500W, ki je osrednji predmet prispevka spodaj.
Tehnične specifikacije
Faktor oblike
ATX
Izhodna moč nad 700 W
1500 W
Izhodna moč napajalnika
1500 W
Maks. tok pri +12 V/DC(1)
125 A
Maks. tok pri +3,3 V/DC
25 A
Maks. tok pri +5 V/DC
22 A
Maks. tok pri +5 V/DC(SB)
3 A
Maks. tok pri -12 V/DC
0.3 A
Mera, globina
180 mm
Mera, višina
86 mm
Mera, širina
150 mm
Modularen
Da
Napajanje – certificiranje
80 PLUS Platina
Vrsta izdelka
PC napajalnik
Število električnih priključkov, 20+4 polni
1
Število električnih priključkov, 4 polni Molex
8
Število električnih priključkov, 4+4 polni ATX/EPS 12 V
2
Število električnih priključkov, 5 polni SATA
8
Število električnih priključkov, 6 polni PCle
12
Povezava do napajalnika SLO:Conrad Povezava do napajalnike DE: Caseking Cena: ~250€
Napajalnik je bil prejet v test s strani podjetja Kolink
Že res, da 1500W napajalniki trenutno niso najbolj iskan artikel med sestavljalci računalniških sistemov za večino ljudi, saj takšno moč potrebuje le malokdo. Z njim je Kolink ciljal predvsem na trg kopalcev kriptovalut, ki pa je trenutno v upadu.
Dandanašnji klasični igričarski sistem z Ryzen 3600 procesorjem in RTX 2070 grafično kartico niti približno ne potrebuje napajanja v štirimestnih številkah. Vse skupaj se malce spremeni, če v enačbo dodaš recimo navit i9 9900K procesor in dve RTX 2080 TI, kjer v ospredje stopijo mišičnjaki z več kot 1000W nazivne moči.
Druga raven so entuziasti z večimi grafičnimi karticami in lastniki delovnih postaj, kjer se dodatne moči in višjega izkoristka ni braniti.
Kakorkoli, kot si lahko prebral že zgoraj, sem napajalnik po pošti prejel ravno na zadnji dan starega leta. Zaradi nekaj več obveznosti in po-novoletne streznitve sem se testa lotil konec januarja. Poglejva si torej, ali je Kolik Continuum 1500W enota, ki jo lahko priporočim.
Embalaža
Kot priteče napajalniku tovrstne kapacitete je škatla precej velika, čeravno je napajalnik sam precej razumnih mer. Prednja stran je z informacijami nekoliko skopa, saj je iz nje razvidna zgolj fotografija izdelka, ime proizvajalca in modela ter njegova zmogljivost. Nedvomno pa je vidno in napisano, da gre za modularen napajalnik. Iskreno povedano je to v višjem cenovnem razredu napajalnikov postal standard. Presneto, je med nami kakšen mazohist z željo skrivati tono kablovja po ohišju?
Poglejmo kaj je obljubljeno na zadnji strni. Tudi tukaj ni mogoče videti nič posebnega. Še ena fotografija, napisi lastnosti v večih jezikih in jasno razvidna oznaka o visoki učinkovitosti, naposled imam pred sabo platinasto enoto.
Še posnetek s strani, ki razkriva, da ima napajalnik aktiven PFC in DC-DC. Na 12V liniji zmore prav vseh 1500W, kar je znak napajalnikov, namenjenih novodobnim računalnikom.
Pri izbiri ventilatorja se pozna, da je bil napajalnik dizajniran z mislijo na kriptokopanje in delovne postaje. Kroglični ležaji namreč niso sinonim tihosti, nedvomno pa jim vzdržljivosti ni moč očitati. Napajalnik omogoča deloma pasivno delovanje, saj se ventilator zažene pri obremenjenosti nad okoli 10% (med testom se je zagnal pri porabi ~140W) DC-DC je za dosego platinum certifikata na sodobnih sistemih z 12V v ospredju praktično nujen. V notranjosti so v celoti uporabljeni japonski kondenzatorji – odlično.
Ob pogledu na nalepko zbode napačen napis. Pri le tem so ob maksimalni amperaži namesto A uporabili W. Napake se dogajajo, se bodo pojavljale še pri kakšnem bistvenem delu?
Paleta kablovja je široka, kar od 1500W enote tudi pričakujem. Seveda ne govorimo o 1000W napajalnikih za 50€, ki premorejo komajda 1x6pin+2pin priklop za grafično kartico.
Na moje veliko veselje nikjer ni pritaknjen priklop za diketnik, ki je popolnoma nepotreben. Promil uporabnikov, ki ga bi dejansko potreboval, lahko konverter molex-berg za 20 centov najde na Ebayu.
Napajalnik je ustrezno zavarovan, saj je obdan z zaščitno peno, kablovje pa se nahaja v dodatni kartonasti škatli. V notranjosti ni najti nobenega dodatnega bonbončka v obliki vezic ali C19 kabla, ki je odsoten. So pa zato v notranjosti skopa navodila in štirje vijaki.
Vendar sem vseeno bil presenečen, ko sem vse kable razsipal po mizi in opazil del odlomljene plastike. Po hitrem pregledu kablov je bilo očitno, da je bil tokratna žrtev hakelček na 24pin ATX priklopu. Nič katastrofalnega, a pri priklapljanju in premikanju bom moral nekoliko bolj pazit.
Izgled in dizajn
Izgled je privlačen, zeleno črna kombinacija napajalnik naredi precej nevpadljivega in to imamo radi, kajne? A ne de?
Poglejva še iz druge strani, barvna paleta ostaja konsistentna, z jasno razvidno oznako visoke učinkovitosti in podatki o zmogljivosti.
Priklopi za modularno kablovje so obarvani in to z dobrim razlogom. V modre priključke je potrebno priklopiti modre vtiče (grafične), saj nimajo enake razporeditve kot CPU vtiči. Vse skupaj se dodatno zaplete pri priključku za osnovno ploščo, saj se njej namenjen priklop nahaja na levi strani in ni jasno označen. SATA-MOLEX ne iti v levo 6 Pin ok?
Na zadnji strani lahko opaziš odsotnost stikala. Joj, sam jih imam rad, ker mi ob raznih testih olajšajo odklapljnanje C19 kabla. Njegova odsotnost ima kljub temu eno pozitivno lastnost, več mrežne površine za lažje odvajanje toplote.
Nikjer nisem zasledil podatka, pri kateri temperaturi bo napajalnik dostavljal predpisano moč. Za dosego standarda nekateri proizvajalci namreč vrednosti navajajo ob najnižji še sprejemljivi temperaturi, to je 20C, kar jih v realni rabi oddalji od predpisane moči. Kolink bom sam preizkusil na 45C.
Elektro-ekstaza
Metodologija:
Na strani do sedaj nisi mogel zapaziti veliko testov napajalnikov. Razlog za to je tičal v tem, da vseh potrebnih aparatur nisem imel, kar bi testiranje omejilo in bi bili rezultati bolj kot ne posplošeni. Kako torej, da sem se odločil preizkusiti 1500W monstruna? Zahvala gre FERI Maribor, ki mi je izvedbo testiranje omogočil v njihovih prostorih.
Kot že sam veš testa napajalnika ne moreš opraviti na osebnem računalniku, saj testi niso ponovljivi, poraba in obremenjenost pa glede na sistemske procese nihata. V najboljšem primeru bi tako bilo mogoče izvesti teste na 300W-500W napajalnikih pod polno obremenitvijo, pa še tam bi bili rezultati le pogojno užitni.
Kot priteče napajalnikom s platina certifikatom, bi med drugim naj nudili visoko učinkovitost. Posledično pri pretvarjanju AC-DC nastaja manj toplote, ki pri elektroniki ni najbolj zaželena.
Kolink Continuum certifikat dosega na vseh ravneh in pri 20% obremenitvi skorajda doseže izkoristek titan napajalnikov. Razveseljiva je učinkovitost pri nizki obremenitvi, ki naredi napajalnik učinkovit tudi ob rabi z manj požrešnimi komponentami, a manj zahtevni uporabnik toliko moči preprosto ne potrebuje.
Kakorkoli, sodi med učinkovitejše platinum napajalnike, ki sem jih imel možnost preizkusiti.
Regulacija voltaže pusti mešane občutke. Sicer od napajalnika tukaj ne pričakujem fantastičnih rezultatov, saj platformo za Kolink izdelujejo pri Enhance, ki slovijo po spodobnih napajalnikih v višjem cenovnem rangu, a regulacija je običajno povprečna. Nekoliko sem presenečen, saj so rezultati dejansko boljši od pričakovanj. Na 12V liniji je dosegel odličnih 1,33%, zgolj za odtenek slabše se je odrezal na 5V z 2,01%. Povprečne regulacije je pričakovano deležna 3.3V linija, ki doseže zgolj medlih 3,11%. Napajalnik skupaj doseže dobro regulacijo s povprečjem 2,14% .
Veseli pogled na tabelo in podatek, da polno moč napajalnik doseže pri 46 stopinjah. Prvi rezultati so precej spodbudni.
Zaščite
Zaščita
Prisotna
Testirano/Potrjeno
OVERVOLTAGE PROTECTION (OVP)
Da
Da / Da
UNDERVOLTAGE PROTECTION (EIA)
Da
Da / Da
SHORT-CIRCUIT PROTECTION (SCP)
Da
Da / Da
OVERCURRENT PROTECTION (OCP)
Da
Da / Da
OVERLOAD PROTECTION (OLP)
Da
Da / Da
OVERHEAT PROTECTION (OTP)
Da
Da / Da
Pred aktivacijo OVP (izključitvijo) je napajalnik dosegel ~1655W, kar je 155W več od uradnih specifikacij. OTP se je sprožil pri okoli 127°C, kolikor je bila izmerjena temperatura glavnega transformatorja tik po izklopu. Kot kaže zaščite delujejo kot morajo in napajalnik/komponente zaščitijo pred okvarami.
Morda je vredno omeniti še protinapetostno zaščito, ki je na 12 regulirana zadovoljivo in se sproži pri 135A, nekoliko slabše pa na 5V liniji, kjer se to zgodi pri 39A, kjer že za skoraj 180% preseže predvidene specifikacije.
Za razliko od regulacije napetosti je nihanje napetosti nizko. Na 12V liniji je segalo od 10mV pri 100W porabe do 38mV pri 1500W. Rezultat zlahka ostane znotraj ATX specifikacij, kar je dober indikator kvalitete. Izjemno dober rezultat je bil dosežen tudi na 5V liniji, saj je tam dosegel največ 16mV. Nekoliko “slabši” je rezultat na 3.3V s 24mV.
Dosežene vrednosti Kolink 1500W uvrščajo v zgornji rang napajalnikov, a nikjer ne uspe odskočiti od konkurence, kvečjemu pred najkakovostnejšimi napajalniki zastane za kakšen korak ali dva. A po drugi strani gre za enega najcenejših 1500W platina napajalnik na evropskem trgu.
Pogled v notranjost
Kot že omenjeno je Kolink Continuum KL-C1500PL v celoti modularen napajalnik z izjemno učinkovitostjo. Uporablja DC-DC pretvorbo, kar poenostavljeno povedano pomeni, da lahko vso moč dostavi na 12V; 5V in 3.3V pa ustvarja iz 12V. Kot veš, je na sodobnih sistemih to najpomembnejša linija. Pri skupinski regulaciji (“za sodobne sisteme zastareli dizajn”) sta 12V in 5V liniji regulirani skupaj. Zaradi tega obremenitev ene izmed linij vpliva na drugo, kar lahko povzroči nihanja napetosti tudi izven ATX specifikacij – škodljivo za komponente.
Do sedaj sva že ugotovila, da napajalnik za Kolink izdeluje zgoraj zapisan Enhance, s čimer nimam problemov. Enhance ima za svojim pasom kar nekaj dobrih višje in srednje cenovnih napajalnikov in Kolink Continuum 1500W, Thermaltake Toughpower DPS ter SilverStone ST1000-G Evolution 2.0 so le eni izmed njih.
Hladilna rebra se razprostirajo po skoraj celotni dolžini PCB. Kakovost spajk je večji del precizna, na spodnji strani pa ta dodana tudi dva termalna trakova, ki s pomočjo ohišja hladita 16x Infineon BSC014N04LS MOSFETe.
Na primarni strani se nahajajo trije 105°C Nichicon 450V elektroliti s posamično kapaciteto 560uF 105°C. Nekaj drugače je pri PCB-ju modularne plošče, kjer najdeš kopico polimernih kondenzatorjev proizvajalca Unicon. Očitno oglaševalski opis, ki zagotavlja 100% japonske kondenzatorje ni bil zgolj marketinški trik, kjer potem v notranjosti najdeš enega ali dva elektrolita na vhodni strani. Sekundarna stran uporablja elektrolite proizvajalcev Rubycon, Nichicon in Suncom. Glede same sestave in dizajna nimam pripomb. Kot je videti je napajalnik sestavljen kakovostno in temu priteče tudi 5 letna garancija. Nedvomno dolga doba, a nekateri proizvajalci so tukaj napravili korak dlje in ponujajo 7-12 let garancijske dobe.
Glede na zasnovo me ne bi presenetilo, če bi Kolink Continuum 1500w znatno presegel življenjski cikel, ki mu ga je namenil Kolink (5 let). Vsekakor pa gre za izdelek, ki je zaradi visoke izhodne moči primarno namenjen mining konfiguracijam in visokozmogljivim (navijalskim) sistemom z večimi grafičnimi karticami.
Ventilator
V notranjosti je uporabljen 135mm Yate Loon ventilator z dvojnim krogličnim ležajem – D14BH 12. Če se ne motim, identičen ventilator uporabljajo tudi nekateri napajalniki iz Corsairjeve premijske serije AX. Nadziran je digitalno, preko MCU vezja, katero omogoča boljšo natančnost.
Ob nižji obremenitvi napajalnik deluje neslišno. Ko se približaš 750W, postane nekoliko slišen, a ventilator zaživi nad 1000W, ko glasnost preseže 45dB. Po svoje je agresiven ventilator pričakovan, saj so napajalniki tovrstnih kapacitet prvenstvo namenjeni kopalcem kriptovalut, kjer bi zaradi 24/7 v nasprotnem primeru prišlo do pregrevanja in krajše življenjske dobe.
Razsodba
(+) Nevpadljiv izgled (+) Več kot dovolj moči za še tako zahteven sistem tudi pri 45°C (+) Visoka učinkovitost (+) Kvaliteta izdelave na visokem nivoju (+) Modularen (+) Nihanje napetosti (+) Popolna modularnost (+) Cena (+) Regulacija na 12V (+) Kup kablovja (+) Ventilator ima dvojni kroglični ležaj (+) Kriptokopanje (+/-) Semi-pasivno delovanje zgolj do ~140W (+/-) Regulacija na 5V in 3.3V (+/-) ob obremenitvi postane precej glasen (+/-) odsotnost stikala (+/-) 5 letna garancija (nekateri konkurenčni izdelki nudijo 7-12 let) (-) C19 kabel ni priložen (-) kable lahko vstaviš v luknje v katere ne sodijo (-) testni primerek je prispel s poškodovanim priključkom (-) dokumentacija
Posodobljen in prenovljen prenosnik Predator Helios 300 bo navdušil širšo množico ljubiteljev računalniških iger. Zahvaljujoč najsodobnejšim komponentam in avtentičnemu dizajnu, je računalnik odlična izbira vseh, ki potrebujejo zmogljiv računalnik v prostem času ali na delu.
Nov standard zmogljivosti
Z uporabo sodobnih dodatkov in tehnologij, novi Predator Helios 300 omogoča igranje najsodobnejših AAA iger. Prenosnik je opremljen z zmogljivim procesorjem Intel Core 9. generacije in grafično kartico NVIDIA GeForce RTX Max – Q. Slednja kombinacija omogoča odlično izkušnjo uporabe VR očal in video obdelave, za večopravilnost vašega računalnika in igranje zahtevnejših iger bo poskrbel hiter DDR4 RAM z do 32 GB delovne kapacitete, ki deluje pri hitrosti 2666 MHz. Za shranjevanje podatkov imate na voljo kombinacijo NVMe SSD diska z vmesnikom PCIe, ki v načinu RAID 0 zagotavljala še večjo zmogljivost, za dodatni prostor pa je na voljo mehanski disk. FULL HD zaslon, ki temelji na tehnologiji IPS in omogoča hitrost osveževanja pri 144Hz (3ms) poskrbi za odlično uporabniško izkušnjo. Za dinamično premikanje slike med predvajanjem video vsebine ali igranjem iger poskrbi NVIDIA G-SYNC tehnologija. Hitro povezavo z internetom pa vam zagotavlja vgrajen Wi-FI 6 (IEEE 802.11ax) sprejemnik in omrežni adapter Killer DoubleShot™ Pro.
Napredno zasnovan
Prenovljeni prenosni računalnik Helios 300 se uvršča v sam vrh razreda prenosnih računalnikov Predator. Kovinsko zunanjost posebej poudarijo modro-zeleni dodatki. Tipkovnica v modro-zeleni kombinaciji osvetlitve omogoča prilagodljivo osvetlitev v 4 različnih conah tipkovnice, prav tako ima vgrajene posebne funkcijske tipke za pospeševanje in zagon vmesnika PredatorSense. Prenosnik je na voljo v dveh različicah z 15,6” ali 17,3” diagonalo zaslona. Napredni hladilni sitem uporablja 4. generacijo kovinskih ventilatorjev AeroBlade™ 3D, zakrivljene lopatice ventilatorja omogočajo tiho delovanje računalnika in večjo pretočnost zraka skozi hladilni sistem.
Dodatne prednosti
Programska oprema PredatorSense predstavlja centralni sistem prilagajanja vseh nastavitev računalnika, vključno s pospeševanjem delovanja, RGB osvetlitvijo in hitrostjo delovanja hladilnih ventilatorjev, za še lažje upravljanje računalnika, je PredatorSense na voljo tudi kot mobilna aplikacija. Uporabnikom so na voljo predhodno nameščeni profili osvetlitve ozadja, ki jih lahko s pomočjo aplikacije, upravljajo tudi na daljavo. Nov progam omogoča lažje prilagajanje bližnjic in »makrotov«. Za odličen zvok bo poskrbela zvočna tehnologija 3D Waves NX. Za igranje iger preko spleta brez zakasnitve poskrbita omrežni adapter Killer E2500 in brezžična tehnologija Wireless AX1650.
Specifikacije: • Procesor: Intel® Core H ™ i7 9. generacije • RAM: do 32 GB DDR4 2666MHz • Grafična kartica: NVIDIA GeForce RTX 2070 Max – Q Design • Shranjevanje podatkov: 1 TB SSM NVMe / 2 TB HDD • Zaslon: IPS 15,6” / 17,3”, 144Hz, 3ms • Ločljivost: 1920 x 1080 • Povezljivost: IEEE 802.11 a / b / g / n / ax, USB 3.1, HDMI, DisplayPort • Operacijski sistem: Windows 10 Home 64 bit
Pritiski streamanja postajajo čedalje večji in zadnje čase je že kar nekaj slavnih osebnosti vzelo premor od kamere in se odpravilo na daljši dopust.
Svoj premor je napovedal najbolj popularen YouTube zabavljač PewDiePie, za nekaj časa se je poslovil tudi slavni Tfue iz Twitcha. A med slavnimi manjka še ena osebnost, o kateri pa se govori bolj malo, pa čeprav ima ogromno bazo sledilcev.
Če igrate World of Warcraft oz. spremljate sceno streamerjev okoli te igre, potem ste zagotovo že slišali za Asmongolda. Ta velja za največjo slavno osebnost v World of Warcraftu, znan pa je predvsem po svojemu ostrem jeziku, zaradi katerega je okoli sebe vzgojil zvesto publiko, ki pa je precej toksična, tako do drugih soigralcev kot tudi do samega Asmongolda.
Ta je v svetu World of Warcrafta prisoten že dolgo, ob izidu Classica pa je zopet pridobil nove sledilce, ki so spremljali njegove avanture na strežniku Faerlina. Njegov prenos je od Classica dalje imel povprečno 49.407 gledalcev, proizvedel pa je 649 ur vsebine. To mu je prineslo ogromno naročnikov ter seveda tudi donacij, a imelo je tudi veliko posledico na njegovi psihi.
Streamer ni znan samo po World of Warcraftu in svojih reakcijah na različne posnetke.
Asmongold je moral vsak dan čebljati v kamero, se ukvarjati z napornim občinstvom ter kazati svoje reakcije na posnetke, ki jih je gledal v živo. Poleg tega je moral skrbeti za svojo gildo Olympius, ki je nabrala toliko članov, da jih je moral razdeliti v sedem dodatnih cehov.
To je vse bilo precej naporno za streamerja, ki je zase priznal, da je precej samotarski in da je najraje sam. Poleg tega se je naveličal igranja Classica in povedal je, da mu je igra postala dolgočasna in da je igro tako on kot njegova skupnost, začel jemati čisto preveč resno.
“To je navsezadnje samo igra in vsi jo želimo igrati in se zabavati,” je povedal za spletno stran dotesports.
Spremembe so se začele dogajati tudi v zasebnem življenju, ko se je k njemu vselila bivša Twitch streamerka – prsata Pinky Sparkles. Ta je bila iz platforme odstranjena zaradi preveč nazorne seksualne vsebine in čeprav je par bil skupaj leto in pol in se je Pinky vselila k njemu, je bilo skupnega bivanja hitro konec. Asmongold je konec razmerja razglasil v prenosu v živo in o njem v bistvu ni želel preveč razglabljati.
Malo za tem je Asmongold izginil iz Twitcha. Kanal je živ in odstranitve ni bilo, tako da so se oboževalci začeli spraševati kaj za vraga se je zgodilo. Priljubljeni zabavljač je imel očitno vsega polno glavo, zato si je vzel zaslužen dopust, saj so njegovi prenosi večkrat trajali po 8 ur in več. Ob izidu Classica je igro igral praktično brez prestanka in to bi vplivalo na vsakega.
Za Asmongoldovo izginotje so ljudje obtoževali njegovo bivše dekle Pinky Sparkles.
Vseeno je bilo čudno, da ni nikjer sporočil svojega odhoda, kar pa se je končno spremenilo nekaj dni nazaj.
Nekdo je opazil, da je Asmongold s svojim cehom igral novi raid Blackwing Lair, a prenosa v živo ni bilo. Nekateri so se zato ustrašili, da je tip odnehal s svojo Twitch kariero, a resnico je nato povedal sam Asmongold.
Imel je veliko osebnih problemov, ki jih je moral najprej počistiti pri sebi. Čeprav je te zadeve odpravil, mu je pred kratkim izpadel še sprednji zob in se kot takšen ne želi kazati pred kamero. Asmongold se je dolgo pritoževal nad svojimi zobmi, popravilo pa je neprestano prelagal. Sedaj ga je zadeva dohitela in dokler jih ne bo popravil, se ne bo vračal pred kamere, saj bi bil še večja tarča posmehovanja.
Na koncu se je vsem opravičil in pomiril strahove, da bo odnehal s prenosi v živo. To bi bila tudi velika neumnost, saj Asmongold trenutno služi velike denarce in nihče pri pravi pameti ne bi odnehal s kariero, ko je ta na vrhuncu.
Ko pa se vrne, lahko sledilci pričakujete, da se bo vrnil na glavni World of Warcraft, saj mu je Classic postal dolgočasen in nadležen. Kdaj se bo to zgodilo, pa lahko za zdaj samo ugibamo.
20 let nazaj je bila igričarska industrija precej drugačna. Battle royale ni obstajal in na splošno je bilo večigralsko igranje nekaj tujega, saj internetna povezava, še posebej takšna zanesljiva in hitra, ni bila preveč razširjena.
A to ne pomeni, da takrat ni bilo na voljo kvalitetne zabave. Nasprotno, ravno takrat so se rodile nekatere najbolj pomembne enoigralske igre, med katere lahko zagotovo prištejemo tudi serijo Tony Hawk Pro Skater.
Ta je svoje življenje začela leta 1999, na prvemu PlayStationu, a tisti pravi hit se je zgodil leta 2000, ko je Tony Hawk Pro Skater 2 izšel povsod, tudi na PC-ju. Kritiki in igralci so ga naravnost oboževali in čeprav je bil naslovni junak igre Tony Hawk že prej slaven, mu je igra pomagala pridobiti tudi oboževalce tudi v igričarskem občinstvu.
Tony Hawk serija je nato izrodila še ogromno nadaljevanj, kjer so bila ena bolj in ena manj uspešna. Wikipedija pravi, da nas je pričakalo nič manj kot 17 različnih iger, kar je količina, ki se lahko skoraj postavi ob bok Final Fantasyju.
Zadnji del, Pro Skater 5, je bil ena velika katastrofa in zasovražili so jo praktično vsi, ki so jo preizkusili. Na sploh je serija začela povzeti navzdol, vse odkar se je leta 2014 zaprl originalni razvijalec Neversoft.
Pro Skater franšiza je imela burno zgodovino in to si bomo lahko kmalu ogledali v novem dokumentarcu Pretending I’m a Superman, ki nam bo poskušal razjasniti vse ozadno dogajanje.
Za projektom, ki je svoja sredstva zbral na indiegogo stoji bivši producent Neversofta, ki je v snemanje vpoklical še nekatere ostale člane bivšega studia. Dokumentarec je bil v izdelavi od leta 2017, premiero pa bo doživel 29. februarja na festivalu Mammoth Film v Kaliforniji. Tam bodo prisotni ustvarjalci dokumentarca, ki se jim bo pridružil sam Tony Hawk ter še en legendarni skejter Rodney Mullen. Skupaj bodo nato odgovarjali na vprašanja občinstva in seveda podpisovali avtograme.
Morda ena najbolj čudaških zgodb leta 2020 se je zgodila že na začetku februarja.
Če vam morda ime Roberto De Jesus Escobar Gaviria ne pomeni nič, potem vedite, da gre za brata veliko bolj popularnega in slavnega prekupčevalca drog Pablo Escobarja. Ja, tistega iz serije Narcos.
Roberto se je nekega dne med prečesavanjem kokaina domislil genialne ideje, da bo pod svojo peto spravil tako Apple kot tudi Samsung.
Zato se je odločil spočeti prav svoj pametni telefon, ki poleg tega ponuja revolucionarno tehnologijo upogljivih zaslonov. Ta še zdaj ni zadihala s polnimi pljuči, saj so takšne naprave izjemno drage in že za preklopni telefon Galaxy Z Flip boste odšteli skoraj 1.500 evrov. Robert je svoj izdelek poimenoval Escobar Fold 2 in ga kupcem ponudil za vsega 399 dolarjev.
Kaj se torej dogaja? Je Roberto odkril neko sorto nove tehnologije, ki je za proizvodnjo močno cenejša od konkurentov? Ali pa je Samsung samo požrešen in za svoje izdelke zaračunava povsem lažne in napihnjene cene?
Resnica, ki jo je razkril YouTube kanal Daivy, je veliko manj vznemirljiva in je v bistvu nekaj, kar bi tudi pričakovali od tega slavnega priimka.
Daivy je po pošti prejel Escobar Fold 2 in začel z razpakiranjem. Najprej mu je oko padla na dokumentacija, ki je v bistvu samo en A4 list papirja. Tam podjetje brez sramu prizna, da je tole v bistvu Samsungov zložljivi telefon Galaxy Fold. Te so pokupili od prodajalcev, ki so si nabrali prevelike zaloge teh izdelkov in jih niso mogli prodati.
Kot lahko vidimo na posnetku, je Robertovo podjetje na zadnjo stran prilepilo zlato platnico s svojim logotipom, kar je bilo najbrž storjeno zaradi tega, da so prekrili Samsungov logotip. Fold, pardon, Fold 2 deluje drugače povsem normalno, programska oprema je ostala nespremenjena, edina razlika je, da se je Robertu zdelo pametno za ozadje dati svojo sliko.
V dokumentaciji je še navedeno, da naprava ne vsebuje nobene garancije iz strani Samsunga, da pa podjetje Pablo Phone Ltd. nudi osebno enoletno garancijo. Pravijo, da nimajo tako obširnega legalnega govoričenja kot večja podjetja, a da če se bo telefon res pokvaril, da ga bodo zamenjali. Kako ne bi verjel samo na besedo samozvanemu prekupčevalcu drog?
Celotna zadeva je tako bizarna, da morda izgleda že kot slaba šala, vendar je ponudba povsem resnična. Uradna spletna stran RIPSamsung.com (brez heca) ponuja Fold 2 za 399 $ in zadevo lahko naročite tudi v Slovenijo, poštnina pa je brezplačna. Plačate lahko z direktnim bančnim nakazilom ali pa preko kripto valute.
Da bizarnosti še ne bi bilo prehitro konec poskrbi oglaševalska kampanja. Roberto je iz svojih postaj za pakiranje kokaina vpoklical nekaj deklet v kopalkah, katera nato z macolo razbijajo po Samsung telefonih, pa čeprav je to v samemu bistvu njihov izdelek.
Če ste še vedno pripravljeni tvegati svoj denar za poceni Fold telefonov, potem si oglejte zgodbo enega nezadovoljnega uporabnika, ki je bil nad podjetjem tako razburjen, da je ustvaril svojo spletno stran escobarscam.com. Tip je 7. decembra naročil telefon Escobar Fold 1 (ja, obstajala je tudi enka). Po vsem čakanju je 3. februarja prejel pošiljko, notri pa se je nahajala samo poceni knjiga.
Očitno je prišlo do težav pri dobavi, zato so bili vsi naročniki Fold 1 nadgrajeni na Fold 2, tega pa naj bi prejeli marca.
Ne vem, ali sem kje v zadnjih letih zaznal toliko interakcije med oboževalci in ustvarjalci, kot jo je bilo pred, med in po izdelavi filma Sonic: The Hedgehog. Generacija, ki je odraščala ob igrah tega modrega junaka je bila v nostalgičnem pričakovanju izdelka.
Založnik: Paramount Pictures
Glavni igralci: Ben Schwartz, James Marsden, Jim Carrey
Naslov je obetal veliko in pričakovanja so bila visoka. Potem pa se je zgodilo tisto, kar se je zgodila že ničkolikokrat v človeški zgodovini. Modri vragec je ob prvem dražilniku pogorel na celi črti. Oboževalci sploh nismo prišli do zgodbe, saj nas je odbil že pogled na tega srčkano navihanega junaka. Podoba Sonica je bila, hmm, kako se izraziti? Najboljše, kar najdem je “blaaah.” Skupnost je udarila in udarila je močno. Padale so kritike, norčevanja in jezna sporočila. Epilog? Nekaj še ne videnega. Režiser in studio sta se posula s pepelom in obljubila, da bosta Sonica predelala in upoštevala želje skupnosti. Zamaknili so premiero in namesto novembra nas je Sonic v kina privabil februarja.
Dodatno delo, ki so ga vložili v izdelek, se je obrestovalo. Modra kepica je požela mnogo odobravanja med oboževalci in Paramount si je zagotovo pridobil veliko naklonjenost. To se je pokazalo tudi ob množičnem obisku kinematografov po svetu in posledično na zaslužkih filma.
Za veliko smeha poskrbita Sonic in Tom. Foto: IMDB
Preden se lotim disekcije samega filma, bi rad navedel še sledeče. Recenzije filmov in posledično končna ocena temelji na več dejavnikih. Filme ocenjujem glede na ciljno občinstvo, produkcijsko zahtevnost, žanr itd. V praksi to pomeni, da komedije ne sodim po istih merilih kot dramo oziroma filmov, ki so namenjeni mlajši publiki ne mešam s tistimi, ki so namenjeni starejšim. Zaradi tega tudi vedno na koncu napišem, komu predlagam dotični film.
Pa se vrnimo nazaj k Sonicu. Filma sem se osebno izredno veselil. Namreč sem član generacije, ki je preigravala Sonic videoigre, hkrati pa je takrat filmski svet osvajal Jim Carrey. Dvojna doza nostalgije v enem filmu. Huraaaa! V kino smo se tokrat odpravili vsi, torej poleg moje malenkosti še otroka in boljša polovica. Tri različne generacije, ki so skupaj uživale v istem filmu in se glasno smejale. Resnici na ljubo je dva sedeža levo od mene sedela gospa, ki bi jih prisodil dobrih petdeset let, ki se je skoraj celoten film smejala tako glasno, da sem se glede svojih izbruhov smeha počutil veliko bolje.
Film je resnično zabaven. Nekaterim zaradi zapletov, drugim zaradi vrhunskega Jima Carreyja, nekateri pa smo se dodobra nasmejali tudi “easter eggom”, ki jih film ponuja na tone.
Dr. Robotnika je odlično opodobil Jim Carrey. Foto: IMDB
Zadeva je tudi sicer vrhunsko posneta. Sam sem bil izredno navdušen nad prevoznim sredstvom Dr. Robotnika (Carrey), namreč v zaspano mestece Green Hill se pripelje z enim res slaboritnim tovornjakom. Tudi sicer Dr. Robotnik uporablja en kup zanimivih naprav in dronov, ter seveda svoje letalo, ki je v filmu precej bolj tehnološko dovršeno. Na drugi strani imamo mladega in ambicioznega policista s podeželja Toma (James Marsden), ki s Sonicom splete iskreno prijateljstvo. Tom v film prinese ravno pravšnjo merico komičnega ventila, hkrati pa mu doda akcijski naboj. Ježek Sonic, kot smo film prevedli v slovenščini elegantno prepleta komičnost z akcijo in predvsem mlajšo občinstvo celoten film drži v suspenzu.
Prvi del se končna tam, kjer se bo nadaljevanje več kot očitno začelo. Namreč Sonicu z ekipo uspe doktorja spraviti iz Zemlje, kjer pa že kuje svojo zmagoslavno vrnitev in lastno evolucijo, kjer bo po pričakovanjih postal Dr. Eggman. Kdaj točno bo nadaljevanje sledilo še ni jasno. So pa v filmu lepo nakazali, da le to prihaja in v enem od intervjuju je na to namignil tudi Jim Carrey. Upamo samo, da bodo tudi v drugem delu upoštevali mnenja oboževalcev in dostavili še en dober film, v katerem lahko uživa celotna družina. Kot rečeno, film priporočam celotni družini, saj se bodo ob njem nasmejali tako mlajši kot starejši. Definitivno v njem ne pričakujte vrhunskih Oskarja vrednih trenutkov, vas pa bo zagotovo nasmejala Carreyeva, sicer že večkrat videna norčavost.
Zanimivosti:
V predelavo Sonicovega videza so vložili še dodatnih pet milijonov dolarjev.
Dr. Robotnik je v igrah debelejše postave, Jimova verzija Dr. Robotnika pa prihaja iz stripov, kjer je bolj suhcene postave.
Jim Carrey je film posnel, ker je bila njegova hči med odraščanjem velika ljubiteljica Sonica.
V filmu najdemo ogromno referenc tako na Sonic igro, kot tudi na popularno kulturo.
Jack Black, Ed Helms, Owen Wilson in Jason Segal so bili v izboru za vlogo Toma.
Kristofer Hivju je igralec, ki smo ga zaradi njegove rdeče brade in ostrega jezika vzljubili v vlogi Tormund Giantsbana serije Igra prestolov.
Če ste prisrčnega divježa pogrešali vse odkar se je serija zaključila na HBO-ju, potem vas čakajo potencialno dobre novice. Za zdaj ni še nič uradno potrjenega, a znana spletna stran Redanian Intelligence naj odbila informacije glede potrjenih igralcev druge sezone in med njimi naj bi se znašel tudi Kristofer Hivju.
Zasedel naj bi vlogo Nivellena, to pa je karakter iz prve knjige The Last Wish, katera je vsebovala več posameznih zgodb, ki med sabo niso neposredno povezane. Morda ravno zaradi tega Nivellen ni zaživel v prvi sezoni, a zelo verjetno je, da ga bomo videli v drugi.
Nivellen je nastopil v poglavju knjige A Grain of Truth, v njem pa se Geralt odpravi raziskovati zapuščeno graščino sredi gozda. Pisatelj Sapkowski je želel uprizoriti nekakšno različico zgodbe Lepotica in zver, le da je ta veliko bolj temačna, saj se ukvarja z zgodbo zakletega plemiča.
A Grain of Truth velja za eno boljših zgodb iz originalne knjige in veliko oboževalcev je bilo žalostnih, da se štorija ni preselila tudi na televizijske zaslone.
Medtem, ko čakate na novo sezono, zakaj si ne bi prebrali knjig? Zavoljo popularnosti serije so te postale na voljo za nakup tudi v slovenski trgovini emka.si, pridobite pa si lahko prav vse izdaje v mehki vezavi.
Včeraj nas je doletela nova sezona še vedno najbolj popularnega battle royale igre – Fortnite. Ta je prinesla novo Battle Pass prepustnico, spremembe na mapi ter nova in stara orožja, ki so bila zapečatena v Vaultu od prvega poglavja dalje.
Nova sezona se bo vrtela okoli vohunov in agencije The Agency, katero nadzorujeta operativca Ghost in Shadow. Po mapi se je pojavilo nekaj baz, ki jih skrbno čuvajo najemniki in igralci boste morali izkoristiti skrivne prehode in se tako izogniti avtomatskim strojnicam ter varnostnim kameram. Če vam uspe vse to in zraven še ubijete šefa baze, boste nagrajeni z lepim zakladom.
Novost je tudi Hideout, kjer boste srečali agente, ki vam bodo redno dostavljali tedenske izzive. Tam vas čaka tudi Maya, ki vam bo vsak teden dala izziv iz Battle Pass prepustnice. Če boste uspešno opravili njeno nalogo, ji boste lahko spremenili videz.
Vse to se sliši kar v redu, kajne?
Sprememb je vsekakor veliko in vidi se, da se Epic na vse načine trudi ohraniti svežino svoje igre. Žal pa nad spremembami niso navdušeni vsi in mednje lahko prištejemo vsaj dva večja streamerja.
Prvi je Twitch zvezdnik Dr DisRespect, ki je nad Fortnitom že dolgo razočaran, a mu vseeno daje nove priložnosti. A Fortnite ga je včeraj spet močno razočaran, ko ga je nekdo od blizu ubil s strojnico, pa čeprav ga je prej zadel s skoraj perfektnim strelom iz puške.
Doc je takoj popolnoma znorel in se zaprisegel, da te igre nikoli več ne zaženete. Želi inteligentne igre, ki bodo nagradile igralca za njegovo sposobnost, ne pa da je spopad odločen povsem naključno.
Povedal je tudi, da igra umira že dolgo časa in naj jo igralci pustijo, da že enkrat umre. Razvijalec hoče samo še stisniti še zadnje denarce iz te igre. Igralcem je na koncu zaželel samo še srečo, ker bodo morali takšno vsebino trpeti še nekaj mesecev. Na koncu je šel še na svoj Twitter profil in iz njega izbrisal vsako referenco na igro Fortnite.
Razočaran je tudi Mixer zvezdnik Ninja in predvsem zaradi novih orožij.
Ko je preizkusil Brutus Minigun, je takoj izjavil, da bo to orožje še predstavljalo veliko težavo. Hitro je prerešetal enega nasprotnika in nato drugemu skoraj takoj porušil zidove in si tako prislužil zmago. Orožje je označil za povsem premočno in preveč natančno, pa čeprav ga moraš med uporabo ohlajati.
Še bolj je bil razočaran nad vrnitvijo spornega orožja Drum Gun, ki je v prenovljeni obliki še bolj smrtonosno kot prej. Njegove vtise si lahko ogledate v spodnjem posnetku in med streljanjem se je celo opravičil nasprotniku, da je orožje sploh uporabil.
Ali bo Epic kaj ukrenil na pritožbah igralcev bomo še videli, v preteklosti niso bili ravno poslušni na želje svoje publike, čeprav so ob uničujočih robotih njihovo napadalno moč malce zmanjšali in morda bodo enako ukrepali tudi tokrat.
Razvijalec Rockstar se danes kopa v denarju in si za razvoj svojih projektov vzame svoj poljubni čas, brez da bi ga kdo priganjal. Tako se zdi ta gigant praktično nedotakljiv in požvižga se lahko na vse žaljivke, ki bi jih kritiki ali igralci metali vanj.
A Rockstarju še vedno lahko dvignite pritisk in to s preprosto omembo dveh besed: Hot Coffee.
Mlajšim igralcem se verjetno ne sanja o čemu govorim, a če ste v letu 2005 že dosegli nad mizo in poprijeli za miško in tipkovnico, potem vam ta besedna zveza zagotovo ni tujka.
Gre namreč za kontroverzno modifikacijo igre GTA: San Andreas, ki je v svojih časih dvignila nepredstavljivo količino prahu. Celotno kontroverzijo je njega dni izdatno opisala revija Joker, v sami srži pa gre simulirani seks, ki ga je v obliki modifikacije lahko izvajal protagonist CJ z vsemi svojimi priležnicami.
Hec je bil v temu, da se je možnost tega seksa skrivala v igrinih datotekah, treba jo je bilo samo omogočiti. Kljub temu, da tega ni mogel storiti prav vsak in da je bil seks izveden v oblačilih in je za današnje razmere bolj smešen kot žaljiv, se je skupnost takrat močno razburila, svoje pa so zraven primaknili tudi politiki, ki so veselo igrali na vižo “igrice kvarijo mladino”.
Pritoževanja je bilo dovolj, da je moral Rockstar vpoklicati vse kopije igre San Andreas iz trgovin, kar ni bilo lahka naloga, saj se je takrat igre večidel prodajalo v fizični obliki. Razvijalec je moral žaljivo kodo odstraniti in potem v trgovine poslati nove kopije.
To jih je takrat stalo precej denarcev in razvijalec se tega obdobja nerad spominja. In pred kratkim jih je na te težave spomnila nova modifikacija Hot Coffee, ki je bila tokrat ustvarjena za igro Red Dead Redemption 2.
Za razliko od San Andreasa, ta ni bila skrita v datotekah, ampak jo je ustvarila skupnost sama. Tudi tokratna različica je precej nedolžna, saj sicer resda prikaže seks scene, a karakterji so oblečeni in zato ni prisotne nobene golote, ki bi pokvarila nedolžni otrokov um.
Kljub temu je bila razvijalska ekipa kontaktirana iz strani Rockstar odvetnika, saj naj bi modifikacija kršila EULA pogoje, ki prepoveduje spreminjanje kode v namene vulgarne vsebine. Modderji se sicer branijo, da so uporabili stvari, ki so bile že v igri: animacije izvirajo iz tiste znane pijanske misije, kjer se v bordelu opijate z Lennyem, zvočni seks zvoki pa so v bistvu samo jamranje karakterjev, ki ga ti proizvedejo, ko so poškodovani.
Modifikacija je še vedno na voljo na Nexus strani, za uporabo se boste morali pretvarjati, da ste polnoletni. Preizkusite, dokler lahko, saj imamo nekako občutek, da bodo na koncu zmagali Rockstar odvetniki in njihova neomejena pravna sredstva.
Da bomo kmalu v svojo Epic Games knjižnico prejeli igro Assassin’s Creed Syndicate povsem brezplačno, smo že pisali. Razvijalec Epic je v februarju precej obogatil svojo ponudbo brezplačnih naslovov, saj smo teden pred tem v svojo košarico lahko zastonj pridobili srednjeveški Kingdom Come: Deliverance, sedaj pa je na vrsti nov AAA naslov.
Syndicate je zadnji Assassin’s Creed naslov, ki je sledil stari formuli, v kateri smo se počutili kot dejanski morilec. Viktorijanski London je bil tudi naravnost čudovit in skakanje po čolnih, medtem ko se prebijate po Temza reki je nekaj, kar mora izkusiti vsak pristaš te serije.
Zanimivo, da je to že drugi novejši Assassin’s Creed naslov, ki smo ga lahko prejeli povsem brezplačno. Spomnimo se katastrofalnega požara cerkve Notre-Dame, ko se je Ubisoft odločil podariti igro Assassin’s Creed: Unity zastonj, saj je ta njihov naslov vseboval odlično ohranjeno digitalno podobo tega spomenika Francije.
Čeprav igro pridobite skozi Epic, boste potrebovali Uplay zaganjalnik. Kar je v bistvu dobra novica, saj boste tako deležni dosežkov, ki jih Epic še vedno ne omogoča. Brezplačno si svoj izvod lahko pridobite preko te povezave, DLC-je pa boste žal morali kupiti.
Poleg Syndicata je brezplačno na voljo tudi zanimiva Faeria, ki je zanimiva in taktična igra s kartami, katera je za Epic platformo dobila večjo posodobitev, igro pa lahko aktivirate tule.
Oba naslova si lahko pridobite brezplačno do 27. februarja, ko se bo ponudba zamenjala in bo brezplačna postala igra Innerspace.
