Pot razvijalca Asypr za zdaj vsebuje več neuspehov kot pa dobro izpeljanih projektov. Njihov najbolj hvaljen naslov je bila predelava igre Star Wars: Knights of the Old Republic za telefone in tablice, a od takrat so skakali iz ene težave v drugo.
Že predelava nadaljevanja Knights of the Old Republic 2 se je zapletla v probleme, ko je Aspyr dolgo obljubljal, da bo izid na Nintendo Switchu vseboval tudi ves moddersko obnovljeni DLC Restored Content, nakar so to obljubo prelomili. Nato naj bi delali na popolni predelavi Knights of the Old Republic za sodobne konzole in PC-je, a naj bi jim bil zaradi neizkušenosti projekt vzet, nedavno pa so se podpisali še pod obnovo prvih treh Tomb Raider iger, a so nato nekateri opazili, da je verzija na Epic Games trgovini grafično bolj napredna od drugih, Aspyr pa je priznal, da je Epic Games inačica razvojna in je nato to potegnil dol in zamenjal z inferiorno verzijo.
Težave so se zdaj pojavile tudi pri najbolj svežem projektu: Star Wars: Battlefront Classic Collection, ki si je za cilj zadal predelati originalni Battlefront igri iz leta 2004 in 2005, ki še danes vsebujeta veliko privržencev. Aspyr je bil očitno na izid povsem nepripravljen, saj so kmalu po izidu po spletu pojavile številne kritike igralcev, ki so dvojec predelav označevali za praktično neigralen.
-Battlefront Classic Collection currently 26% Positive on Steam, close to beating Overwatch 2 in negative reviews on Steam -63 GB for a game that is almost two decades old pic.twitter.com/Axy4nlH1N3
Battlefront igre so večigralske, zato bi človek pričakoval, da bo razvijalec poskrbel vsaj za ta aspekt izkušnje, a zgodilo se je ravno obratno. Največji problem je bil pri strežnikih, saj so nekateri poročali, da je prvi Battlefront vseboval vsega tri strežnike, ki so nase spustili 64 istočasnih igralcev, na PC-ju pa je že v prvem dnevu na strežnike poskušalo vdreti dobrih 9k igralcev. Spletna stran PC Gamer poroča, da se je situacija od takrat malce popravila: Battlefront 1 je vseboval 5 strežnikov, drugi del pa veliko več, a težave z večigralsko zabavo so se pojavile tudi na konzolah.
Vendar pa probleme ne najdemo samo na strežnikih, saj se igralci pritožujejo tudi nad celim kupim hroščev, manjkajočimi vmesnimi sekvencami, na sporedu pa so tudi rušenja igre. Živce dvigajo tudi takšne malomarnosti kot so denimo “inverted” kontrole letanja, ki jih ni možno spremeniti in zvočni efekti, ki so prava zmeda. Teh stvari ni bilo v originalu, zato je prava komedija, da vse te težave predstavi predelava, čigar primarna naloga naj bi bila poliranje že izdanega, skoraj dve desetletji starega izdelka.
Zaradi vseh teh težav Battlefront Classic Collection trenutno na Steamu nosi oceno “Overwhelmingly Negative”, razvijalec Aspyr pa se je že odzval in na svoji strani zapisal, da se zavedajo vseh težav in da jih nameravajo odpraviti, a seveda trenutno nihče ne ve, koliko časa bodo za to potrebovali.
Serija Black Mirror je imela morda najbolj pogumno pilotno epizodo v zgodovini televizije, saj nihče ni pričakoval, da bo neka povsem neznana zadeva za svojo uvod spočela zgodbo, kjer neznanci prisilijo politika, da v prenosu v živo na nacionalni televiziji seksa s prašičem. Vendar pa je imel ustvarjalec Charlie Brooker neko svojo vizijo in to je uspešno speljal do te mere, da se je ime Black Mirror zapisalo v zgodovino kot ena od najbolj unikatnih serij, kjer ti vsaka epizoda še dolgo ostane v spominu.
Black Mirror je bil sprva delan pod britanskim nadzorom in med tem časom so na površje zlezle nekatere od najbolj genialnih epizod, nakar je pravice kupil Netflix in mnogi so mnenja, da od takrat serija preprosto ni več ista. Osebno se sicer strinjam, da je bila 5. sezona precej slaba, a mnogi pozabljajo, da je Netflix pravice kupil že leta 2015 in tako so pod njegovim nadzorom nastale epizode od 3. sezone dalje in ravno takrat je bilo spočetih nekaj najboljših delov.
Black Miror še ne bo šel kmalu v pokoj, saj je Netflix na dogodku “Next on Netflix” izdal kratki dražilnik, ta pa napove 7. sezono še vedno priljubljene serije, ki bo izšla enkrat v 2025. Pol minute dolgi video je v bistvu sestavljen samo iz logotipov, a objavo na X-u spremlja napis, da nas čaka 6 epizod, ena od njih pa je morda že malce poznana. V videu lahko vidimo prikaz logotipa, ki je vzet iz epizode USS Callister, ki smo jo videli v 4. sezoni, iz česar lahko sklepamo, da bomo uvideli prvo nadaljevanje zgodbe znotraj univerzuma Black Mirror.
Vse epizode so bile namreč do sedaj samostojne in samo občasno so pozorni gledalci zagledali kakšno ohlapno povezavo med ločenimi epizodami, tako da je tole kar konkretna prelomnica znotraj te serije. In Netflix si je za ta eksperiment vsekakor izbral dobro epizodo, saj je USS Callister med gledalci še danes priljubljena, dogajanje pa se vrti okoli kapitana Robert Daly in njegove posadke, ki se v slogu serije Zvezdne steze spusti skozi pogumne vesoljske avanture. A novi rekrut te skupine kmalu spozna, da pri vsakdanjem delovanju Callisterja nekaj ne štima, stvari pa kmalu postanejo tako nore, da je pod vprašaj postavljena sama percepcija realnosti.
Nova sezona bo tako prinesla nadaljevanje te unikatne štorije, ostalih 5 epizod pa naj bi sledilo stari navadi povsem originalnih epizod.
Samopriznani alfa moški Andrew Tate in njegov brat Tristan se že dolgo valjata po romunskih zaporih, saj sta bila obtožena prekupčevanja ljudi, kriva pa naj bi bila tudi posilstva. Te obtožbe so se pojavile že leta 2022 in vse od takrat se dvojec bratov Tate ni premaknil iz Romunije, kjer sta čakala na sojenje.
Vmes pa so se pojavile nove obtožbe v Združenem kraljestvu, saj so štiri ženske Tata obtožile spolnega napada in posilstva. Za te obtožbe bi se moral vrniti domov na zagovor, vendar pa se je vmes malce zakompliciralo. Pravosodni organi Združenega kraljestva so namreč predčasno izdali nalog za aretacijo bratov Tate in to na podlagi prenosa v živo streamerja Adina Rossa, ki je namignil, da namerava obtoženi dvojec kmalu pobegniti iz Romunije.
Adin je sicer sam po sebi kontroverzna oseba, saj je bil zaradi svoje rasistične vsebine in komentarjev lani februarja odstranjen iz Twitcha, zdaj pa svoje gledalce zabava preko servisa Kick. Med tem časom je ostal velik podpornik Tata, ta pa naj bi mu nedavno poslal sporočilo, da naj bi kmalu zapustil Romunijo in da se v njo ne bo nikoli več vrnil, zato je Adina povabil k sebi, kjer bi spočela nekaj daljših prenosov v živo, ki bi znali biti zelo gledani. Ob to je dodal besede “now or never”, kar je očitno pri pravosodnih organih zbudilo mnenje, da Andrew načrtuje pobeg iz države, s tem pa si se izognil sojenju ne samo v Romuniji, ampak tudi doma.
Spletna stran Rolling Stone je potrdila, da sta oba brata bila znova aretirana, Tatov odvetnik pa pravi, da je bil vse skupaj samo nesporazum in da Tate ni želel nikamor pobegniti, saj si želi svojo nedolžnost dokazati na sodišču, sporočilo pa je bilo napačno interpretirano.
Američane že nekaj let pesti nadloga, ki se imenuje TikTok. To sicer ne velja za same uporabnike tega družabnega omrežja, saj je v ZDA izjemno priljubljeno in naj bi samo tam preko oglasov v 2024 prineslo več kot 8 milijard dolarjev zaslužka. Bolj je trn v peti vladi, saj je ta prepovedala nalaganje aplikacije na vse naprave, ki jih uporabljajo vladni delavci, saj jih skrbi nevarnost vohunjenja iz strani Kitajske.
To je tisto glavno jedro problema: TikTok je v lasti kitajskega podjetja ByteDance in ni v rokah ameriških družabnih omrežij, čeprav razni YouTubi, Instagrami in Snapchati že dolgo poskušajo neuspešno kopirati TikTokovo formulo.
Amerika se je poskušala znebiti tega družabnega omrežja že leta 2020, ko je v Beli hiši sedel Donald Trump, vendar pa jim je takrat spodletelo. Zdaj se je zopet ob izteku mandata aktualnega predsednika zopet pojavilo gibanje, ki bi aplikacijo bodisi prepovedalo na ameriškem trgu ali pa podjetje prisililo, da aplikacijo proda ameriškemu lastniku.
V ameriškem predstavniškem domu je bil včeraj odobren nov predlog zakona “Protecting Americans from Foreign Adversary Controlled Applications” v razmerju 352 (Za) in 65 (Proti), ki bi ByteDancu ponudil dve opciji: bodisi se odpove oziroma odproda večinski del aplikacije TikTok ali pa bo stvar preprosto izginila iz ameriškega trga. ByteDance bi za odločitev imel 6 mesecev, zakon pa bi v primeru sprejetja stopil v veljavo v roku 180 dni.
Odločitev še ni dokončna, saj je bil zdaj zakon poslan v senat, kjer mora biti dokončno potrjen. In rezultate glasovanja tam je težko predvideti, saj je ta zakon tako med republikanci kot tudi demokrati že sprožil nekaj burnih razprav.
Republikanci, skupaj z Donaldom Trumpom, pravijo, da bi bil ta zakon primer kršitve svobodnega govora, Trump pa je k temu dodal, da bi preko tega Meta in njegova omrežja Facebook in Instagram samo še pridobila na moči. Demokrate po drugi strani skrbi čas takšne prepovedi, saj se bližajo novembrske volitve in Joe Biden bi lahko preko te poteze odtujil mlade volivce, ki so glavna baza uporabnikov TikToka.
Biden se je sicer samo mesec nazaj pridružil TikToku, kar naj bi ga povezalo z mlajšo publiko, a obenem je nato izjavil, da če senat potrdi zakon, ga bo takoj podpisal.
Vprašanje tako ostaja, kdo bi lahko postal nato novi lastnik TikToka, saj je ta ocenjen na nekje 268 milijard dolarjev, kar je drobiž, ki si ga lahko privoščijo samo največja ameriška podjetja.
Sony je včeraj najavil nove prišleke svojega servisa PlayStation Plus, ki si jih bodo lahko brezplačno prisvojili vsi tisti z aktivnimi Extra in Premium naročninami.
Morda največja dobrota je igra Resident Evil 3 Remake, ki je izšla leta 2020 in je po mnenju mnogih najslabša od novodobnih predelav, ki jih je spočel Capcom. Igra sicer sama po sebi ni zanič, vendar pa je bilo iz nje izrezane preveč vsebine, zaradi česar je kampanja, kjer glavno vlogo zaseda Jill Valentine, izjemno kratka in jo je moč preigrati skozi eno popolne. A kot brezplačen naslov ob naročnini je tole čisto fajn zabava, preganjanje Nemesisa pa si zasluži izkusiti vsak pravoveren ljubitelj grozljivk.
V roke zdaj lahko poprimete tudi Dončića, saj se je na seznamu naslovov znašla tudi aktualna verzija košarke NBA 2K24. Čeprav je založnik 2K dandanes čedalje bolj požrešen z mikrotransakcijami, boste v NBA 2K24 še vedno našli dobro simulacijo košarke, kariero pa boste malce lažje razvili na račun tega, da ponudba zaobjema verzijo igre Kobe Bryant Edition, ki s sabo prinese nekaj brezplačnih kovančkov za izboljšanje statistik vašega igralca.
Pomemben doprinos k ponudbi prinese tudi igra Marvel’s Midnight Suns. Gre za zanimivo parjenje Marvelovih superjunakov in potezne strategije, ki jo je izdelal razvijalec Firaxis Games. Če se vam že dolgo kolca po novem delu XComa, potem je to naslednja najboljša stvar, saj za obema naslovoma tiči isti razvijalec za katerega še vedno upamo, da bo enkrat le dobil priložnost izdelati XCOM 3.
Poleg te trojice naslovov se je v ponudbi znašlo tudi nekaj manjših iger, kot so Blood Bowl 3, Lego DC Supervillains in Dragon Ball Z: Kakarot. Posodobljen je bil tudi katalog “klasik”, ki je na voljo samo naročnikom stopnje Premium, tam notri pa zdaj najdete igri Phoenix Wright: Ace Attorney Trilogy in Jak and Daxter: The Lost Frontier. Vsa ta zabava bo na voljo od 19. marca dalje.
Nova ponudba se pridružuje katalogu iger iz stopnje Essential, ki je v začetku meseca v ponudbo poslala igre F1 23, Destiny 2: The Witch Queen, Hello Neighbor 2 in Sifu.
Serija iger Resident Evil je skozi svoj obstoj šla skozi dve večji spremembi. Capcom je v sedmem delu nadaljnje igre preselil v prvoosebno perspektivo, a še bolj pomembna sprememba se je zgodila leta 2005, ko je na trg prilezel četrti del. Resident Evil 4 je namreč opustil navado žanra grozljivk, kjer smo graščine, policijske postaje in podzemne kanalizacije raziskovali preko fiksnih kamer, mi pa smo preko nerodnih kontrol našega izbranca premikali iz ene lokacijo na drugo, vmes pa je bilo treba gledati počasne animacije odpiranja vrat.
Četrti del je to spremenil in novi Resident Evili so postali lažji za upravljanje, boj pa je dobil novo dimenzijo. Vseeno pa se je med tem prehodom izgubilo nekaj nostalgije, statične kamere pa so dodale samosvojo dozo grozljivosti, saj včasih ob vstopu v sobo nisi videl, kaj te čaka za naslednjim kadrom, si pa dobro slišal bližajočo se nevarnost.
Modder alphaZomega se je odločil povrniti nekaj te izgubljene umetnosti in njegova stvaritev RE2R Classic v predelavo Resident Evil 2 Remake povrne ravno tiste statične kote kamer, ki smo jih ob igranju originala spremljali davnega leta 1998. V igro je ročno dodal kar preko 1.700 ločenih kotov kamer, vse te pa so bile v kampanjo vstavljene premišljeno, tako da boste še vedno lahko dokončali igro, brez da bi se ob tem ujeli v kakšno neizhodno zanko. Edino kar manjka je prehajanje med sobami, kjer smo včasih gledali dolgotrajne animacije odpiranja vrat, zdaj pa so ti prehodi instantni.
Takšno igranje seveda zahteva nekaj privajanja, saj se je alphaZomega odločil v igro prenesti tudi tankovske kontroler, merjenje orožja pa se zdaj lahko samodejno zaklene na sovražnika, prav tako pa je možno zdaj na čisto vse pokalice namestiti laserski merilnik. Vse te stvari lahko prilagajamo po svojih željah, tako da je izkušnja lahko povsem starošolska ali pa je okrašena z nekaj modernimi elementi.
Mod vas čaka na sledeči povezavi, namestitev pa zahteva nekaj več korakov kot pa samo kopiranje datotek, a vse to je natančno razloženo skozi navodila.
Filmski univerzum DC-ja, ki se napaja iz svojih stripovskih korenin, se že dolgo pripravlja na temeljito prenovo. DC je v zadnjih letih dolgo šepal za Marvelom, saj smo dobivali izdelke, ki med sabo niso bili povezani, nakar je Warner Bros. udaril po mizi, na čelo znamke postavil Jamesa Gunna, ta pa je začel načrtovati lastni univerzum DCU, ki bo zavrgel štorije predhodnih filmov in serij ter pot začel na novo.
A DC bo še vedno vseboval ločene zgodbe, ki ne bodo spadale pod Gunnovo zgodbo in to velja predvsem za dva pomembna izdelka, ki sta bila izjemno uspešna in to še pred najavo prenove. Joker iz leta 2019 bo še letos dobil nadaljevanje Folie à Deux, ki z Gunnovim izročilom ne bo imel nekih skupnih točk, enako pa bo veljalo za nadaljevanje filma The Batman iz leta 2020.
The Batman – Part II bo v glavno vlogo zopet postavil igralca Roberta Pattinsona, Warner Bros. pa razen tega, da se na filmu dela, do sedaj ni razkril nobenih drugih podrobnosti. Usta so odprli šele včeraj in iz njih so prišle slabe novice, saj je bilo nadaljevanje najprej napovedano za letošnji oktober, zdaj pa se je ta izid zamaknil kar za eno leto in to na 2. oktober 2026.
The best is yet to come.
New originals, returning series, and more are coming soon to Max, The One to Watch. pic.twitter.com/Rnfp7gpvAe
Kaj točno je razlog za zamudo založnik ni povedal, a očitno so zdaj sredi razporejanja različnih DC-jevih projektov iz katerih želijo znotraj kinodvoran potegniti maksimalni dobiček. Gun sicer načrtuje svoj lastni Batman film, ki bo podnaslovljen The Brave and the Bold, ta pa bo izšel bodisi v 2026 ali pa celo leto kasneje.
DC-jevih dobrot letos sicer ne bo manjkalo. Poleg prej omenjenega nadaljevanja Jokerja bomo v jeseni dobili serijo The Penguin, kjer bo vlogo zlobca zopet zasedel Colin Farrell in morda nam bodo te epizode pripravile teren za nadaljevanje Batmana. Letos bomo dobili še risano serijo Creature Commandos, ki bo služila tudi kot uradni začetek prerojenega DC vesolja. V 2025 se bo DCU še dodatno razširil preko filma Superman in 2. sezone serije Peacemaker, ki bo, za razliko od 1. sezone, upoštevala dogodke Gunnovega vesolja.
Da razvijalec 2K namerava zopet obuditi tenis v virtualni obliki smo že pisali, saj je bil TopSpin 2k25 napovedan že v sredini januarja, a takrat smo zanj dobili samo kratki dražilnik. 2K se je zdaj glede nove teniščine, ki bo nasledila Top Spin 4 iz leta 2014, malce bolj razpisal in za povrh spočel tudi malce daljši napovednik.
2K pri snovanju nove verzije tenisa ni šparal, zato je pokupil licence za tiste trenutno najbolj popularne tenisače in igrišča. Med loparskimi zvezdniki so zaenkrat potrjeni Roger Federer, Serena Williams, Iga Świątek in trenutni nosilec Wimbeldona Carlos Alcaraz. Začuda ni nikjer omenjen srbski Novak Đoković, ki trenutno sedi na samem vrhu ATP lestvice, a morda 2K ni želel razkriti vseh zvezdnikov naenkrat, saj bomo imeli na izbiro 24 različnih zvezdniških tenisačev.
Bolj obširen bo seznam licenčnih igrišč, ki jih bo kar 48, med njimi pa najdemo slavne predstavnike kot so French Open, Australian Open in celo Wimbeldon. Zanimivo je, da bomo pri nekaterih igriščih lahko izbirali med igranjem zjutraj, sredi dneva ali pa ponoči, morda pa zna to celo vplivati na naš nastop na igrišču.
Poleg nastopanja v vlogi slavnih tenisačev bomo lahko ustvarili tudi povsem svojega junaka in ga nato zapeljali skozi razvoj kariere preko igralnega načina MyCareer. Tam bomo našemu izbrancu natikali oblačila, izboljševali statistike, naš glavni cilj pa bo zmaga na turnirjih Grand Slam.
Če ste morda ob omembi nadgrajevanja statistik zavohali podobnost z bratsko serijo košarke NBA 2K, potem niste edini. Tako kot tam bomo namreč dobili več različnih verzij igre, ki bodo s sabo prinašale različne dobrine. Osnovna verzija igre nas bo na PC-ju prikrajšala za standardnih 60 €, a že Deluxe stane 100 €, za to ceno pa boste zraven dobili še 1.700 kovančkov za nadgradnjo vašega lika. Osovraženi VC-ji se bodo torej pojavili tudi tukaj, a brez skrbi, saj lahko kupite še dražji paket Grand Slam Edition, ki vam zraven doda še dostop do sezonske prepustnice.
TopSpin 2K25 ustvarja razvijalec Hangar 13, kar je na moč čudna izbira, saj je ta razvijalec najbolj znan po dvojcu iger Mafia 3 in Mafia Definitive Edition, zdaj pa so očitno preskočili v žanr športnih simulacij. Izid je načrtovan za 26. april, kupci Deluxe in Grand Slam verzij igre pa boste z igranjem lahko začeli tri dni prej.
V igričarski industriji nam manjka visokoproračunskih futurističnih iger, ki bi jih lahko uvrščali v žanr kiberpanka in noira, zato bo to vrzel zdaj poskušal zapolniti poljski studio Critical Hit Games. Poljaki so očitno zaljubljeni v izrisovanje kibernetično orisanih ameriških velemest, saj nam je takšno izkušnjo nazadnje pričaral studio CD Projekt RED preko igre Cyberpunk 2077, naslov Nobody Wants to Die pa bo skočil v New York in to v malce bližjo prihodnost leta 2329.
V Nobody Wants to Die bomo nastopali v vlogi detektiva Jamesa Karre, ki je na sledi nevarnemu serijskemu morilcu, ki pobija najpremožnejše figure New Yorka. Na poti mu bo pomagala mlada policistka Sara Kai, par pa bo moral skupaj navigirati skozi nevarne ulice mesta prihodnosti, ki ljudem ni omogočil samo vsaditev naprednih kibernetskih rok in nog, ampak se je tehnologija razvila do te mere, da lahko svojo zavest preselimo v digitalno sfero in jo nato selimo med telesi. Vendar pa ta stvar ni poceni in si jo lahko privoščijo samo tisti, ki so zmožni plačevati naročnino – če bi ugibali gredo ravno takšni premožneži na živce igrinemu serijskemu morilcu.
Critical Hit Games je za svoj prihajajoči naslov spočel impresivni izgledajoči napovednik ter nekaj slik, ki so ravno tako videti čudovito. Razvijalec je očitno dovolj iztreniran v pogonu Unreal Engine 5, da nam za grafično plat ni treba skrbeti, ne vemo pa še točno, kako se bo zadeva igrala in če bo tole samo linearna avantura ali pa bomo lahko tudi prosto raziskovali ulice futurističnega New Yorka.
Nobody Wants to Die izide za PC ter aktualno generacijo konzol enkrat v 2024.
Lanskoletna predelava igre System Shock nam ni tako spodnesla nog kot pa večini drugih kritikov širom interneta, saj smo sicer priznali, da je razvijalec Nightdive Studios delo prenove opravil z odliko, vendar pa je hkrati samo igralnost pustil nedotaknjeno, ta pa je za današnje čase zastarana in mestoma preprosto nezabavna. Tavanje po enih in istih labirintastih stopnjah je bil povod za kar nekaj večjih frustracij, bojevanje in hekerske mini igrice pa niso ravno odtehtale ostale zamere.
Zdaj bodo vse to lahko podoživeli tudi igralci na konzolah, saj je Nightdive včeraj najavil predelavo igre tudi za konzole PlayStation 4 in 5 ter Xbox One in Series X/S, zraven pa za te nove platforme spočel tudi prvi napovednik.
Konzolaši bodo igro na aktualni generaciji konzol lahko poganjali v ločljivosti 4K in to pri 60 sličicah na sekundo, za povrh pa bodo prejeli tudi lep niz nadgradenj in popravkov. Razvijalec je sicer podporo za kontrolerje omogočil tudi v PC verziji, vendar pa za takšno igranje ni prilagodil uporabniškega vmesnika. To se bo zdaj spremenilo in tako bodo igralci na konzolah lahko uživali v bolj prijetni izkušnji, dodatno pa bo obnovljen še zaključek igre, kjer se igralec sreča s svojim poslednjim nasprotnikom. Vse te nadgradnje in popravki bodo prešli tudi na PC verzijo in to preko posodobitve 1.2, a ta še nima datuma izida.
Vemo pa, kdaj se bo System Shock pojavil na konzolah, saj se bo to zgodilo že 21. maja, cena pa zaenkrat še ni znana, a če bo sledila zgledu na Steamu, bomo za njo odšteli med 40 in 50 €.
RTV Slovenija bo očitno nadaljeval s tempom bizarne in sporne vsebine, ki so jo nakazali že 1. januarja, ko so v eter spustili katastrofalni silvestrski program. Očitno v njihovih vrstah tiči nek urednik, ki se je odločil okvariti vsak večji praznik leta 2024 in tako je nekaj dni nazaj postal tarča tudi 8. marec oziroma dan žena.
9. marca je namreč na spored prišla nova epizoda oddaje Kaj dogaja, ki je že sama po sebi ena najbolj bizarnih oddaj slovenskega televizijskega programa nasploh. Na sporedu je že celo večnost in to ob sobotah ob 21.00, stvar pa vedno opaziš šele takrat, ko televizijo pustiš kot ozadni zvok in se pred spanjem osredotočiš na telefon, nakar po nekje 15 minutah vendarle spet opaziš televizor, saj nek nastopajoči že celo večnost poka cringe šale, kjer je navadno tarča premier Golob. Nakar hitro zamenjaš kanal in na oddajo pozabiš vse do naslednjega tedna, ko se cikel ponovi.
Enaka stvar se je ponovila tudi prejšnji teden, le da so tokrat moje roke niso instantno segle po daljincu, saj se kar nisem mogel nagledati bizarnega skeča, ki so ga predvajali na naši nacionalki. V segmentu (S)hit tedna – že iz tega naslova vam je lahko jasna raven humorja, ki ga proizvaja tale oddaja – nastopajoči dobre dve minuti poje o temu, kako je 8. marec sveti praznik in zaradi tega ne bo pretepel svoje žene. Iztočnice “Ampak če pol vidim sam en usran kozarec, tokrat zadržal bom udarec” in “Pol domov te bom odpeljal in če kam drugam bi šla, tokrat te bom razveselil, tokrat ne bo šamarja” naj bi bile najbrž smešne, vendar vse skupaj izpade bizarno in sproži vprašanja, če je takšna stvar resnično primerna za neko oddajo, ki se predvaja na nacionalni televiziji.
Sem zagovornik črnega humorja, a ne moreš kar pokati nekih neokusnih šal in se iti satire, če tega ne znaš delati. Dober primer satire je recimo film Idiocracy ali pa Chaplinov The Great Dictator, kjer se ustvarjalci brijejo norca iz neke teme, gledalec se pri temu smeje, a se na koncu še vedno zamisli nad tem, kar je pravkar videl. Sporočilo teh filmov je vedno jasno: Idiocracy nam predstavi neumnost človeštva, ki nas čaka v prihodnosti, Chaplin pa v svojem zadnjem govoru še danes pošilja srh po telesu.
Skeč iz kaj dogaja kakšnega sporočila ne nosi. Je zgolj dvominutno opevanje norčevanja iz nasilja nad ženskami in to v času, ko je takšno medpartnersko nasilje v Sloveniji v porastu in se včasih konča s tragičnimi posledicami za enega ali oba partnerja, da sploh ne omenimo psiholoških muk otrok, ki so takšnemu nasilju velikokrat priča.
Zgornja pesem bi morda dobila nekaj vrednosti, če bi vmes kamera skočila na kakšnega soseda, ki bi moževo nasilje nad partnerko slišal skozi stene, a bi stvar ignoriral in še bolj zvišal glasnost televizije. Nakar bi ga v finalnem kadru videli, kako je začuden, da se je sosed enega dne tako znesel nad svojo ženo, da je ta končno zbrala pogum in polomljena odšepala do policije. Na koncu bi lahko za bonus kdo zapisal sporočilo, da je medpartnersko nasilje v Sloveniji velik problem in zraven dodal telefonsko številko za anonimen klic na pomoč.
A zgornji skeč ne naredi ničesar takšnega in v bistvu naredi več škode kot pa koristi. Ni napačno razmišljanje, da bi takšno oddajo gledal kakšen moški, ki takšno nasilje aktivno izvaja in čeprav se morda zaveda, da njegovo početje ni pravilno, bi se ob videu počutil bolje, češ: “Glej, saj ni tako hudo, če se iz tega delajo norca na televiziji, očitno vsi to delamo”. In po mojem mnenju takšna napačno izvedena satira lahko hudo škoduje ravno tisti temi iz katere se norčuje: v tem primeru ženskam vzame človečnost, partnersko nasilje pa začne delati družbeno sprejemljivega.
Navdušenci nad igrami razvijalca FromSoftware te dni potrpežljivo čakajo na junij, ko bo igra Elden Ring končno prejela svojo prvo in najbrž edino razširitev Shadow of the Erdtree, medtem pa so na lovu za nečim, kar bi jim popestrilo vmesni čas. In že čez nekaj dni bodo dobili želeno, saj je modderska ekipa The Archthrones Team pred kratkim napovedala, da bo njihov pionirski projekt Dark Souls: Archtrones že čez nekaj dni dobil demo, tako da bomo tole impresivno izgledajočo kreacijo, o kateri smo že večkrat pisali, končno lahko tudi praktično preizkusili.
Štorijalno se bo Archthrones odvijal pred tistimi dogodki, ki smo jih ugledali v igri Dark Souls 3, kar je priročen izgovor, da nas bo modderska ekipa zapeljala skozi nekatere že prej videne stopnje, ki pa bodo v modu predrugačene in poseljene z novimi in starimi nasprotniki. Vsi igralni posnetki do sedaj so nakazali malce hitrejši tempo igranja, tako da se bo treba pri igranju pametno izmikati in morda bo pri tem modu bolj izkoristiti hitrejša orožja, saj znajo ogromni dvoročni meči biti preprosto prepočasni za urne nasprotnike.
Grafično gledano je modifikacija videti odlično, a to je bilo tudi pričakovano, saj je Dark Souls 3 še danes videti odlično, ogromne peščene sipine, ki poseljuje na pol razpadajoče stavbe, pa kar kličejo po raziskovanju njenih misterijev.
Mod Dark Souls: Archthrones bo demo dobil 15. marca, razvijalec pa še ni razkril dokončnega datuma izida. Za igranje boste potrebovali licenčno kopijo igre Dark Souls 3 in njegova uradna dodatka Ashes of Ariandel in The Ringed City.
7 let stari PUBG ima za sabo dovolj kilometrine, da je med fazo svojega razvoja zamenjal tudi ime, saj je bila igra nekoč znana kot Player Unknown’s Battleground, nakar je razvijalec Krafton spoznal, da je kratica PUBG veliko bolj privlačna, zato je stvar tudi uradno začel klicati po krajšem vzdevku.
PUBG je skozi čas narasel v pravega velikana in še danes drži praktično neulovljiv rekord istočasnih igralcev na Steamu, ki se mu je najbolj približal letošnji fenomen Palworld, a tudi ta je bil za njegovimi številkami v globokem zaostanku. Kljub svoji starosti je to še vedno ena najbolj igranih battle royale streljačin na svetu, ki je privlačna predvsem za tiste, ki ne marajo preveč barvite grafike Fortnita in imajo pri svoji večigralski zabavi raje malce več realizma.
Za Krafton bo tudi v 2024 PUBG najbolj pomemben priliv denarcev, zato so nedavno predstavili načrte letošnjih posodobitev in ti so konkretni. Zagotovo najbolj pomembna nadgradnja letošnjika bo selitev na pogon Unreal Engine 5, kar s sabo ne bo prineslo samo boljše optimizacije, ampak tudi spremembo igralnih elementov. Igralci bodo po novem preko bolj realistične fizike uničevali teren in ga s tem spreminjali, Krafton pa pravi, da bi to znalo spremeniti potek igranja in ga narediti bolj taktičnega. Z izstrelkom si boš lahko v tleh naredil luknjo, to nato s krampom še razširil, nakar samo še potrpežljivo počakaš na nekega nič hudega slutečega nasprotnika in skočiš iz luknje kot krt, ki mu je nekdo pod ritjo prižgal indukcijsko ploščo.
Testiranje takšnega uničenja terena se bo začelo z aprilom, razvijalec pa načrtuje spremembe tudi na drugih področjih. Ustvariti želijo bolj mobilno igro in dela se tudi na igralnem načinu, kjer bi uporabniki sami ustvarjali svojo vsebino, kar že nekaj časa uspešno ponuja Fortnite. Prav tako je za Krafton izjemno pomembna zaščita proti goljufanju, ki bo prav tako prejela nadgradnjo, tudi v letu 2024 pa lahko pričakujemo cel kup novih orožij in preoblek.
PUBG že dolgo ni plačljiva igra in jo lahko že ta hip brezplačno prevzamete iz Steama.
Samo vprašanje časa je bilo, da je Nintendo po huronsko uspešni selitvi Maria v filmske vode napove nadaljevanje Brata Super Mario film 2 in to se je tudi zgodilo včeraj, ko so vsi privrženci tega desetletja starega brkatega heroja praznovali tradicionalni Mario dan.
We'll let you know the details once we're ready to share more. This time too, the staff at Illumination and Nintendo are working together. We're thinking about broadening Mario's world further, and it'll have a bright and fun story. We hope you'll look forward to it! [2/2]
Najava je prišla preko X računa Nintendo of America in jo je spisal nihče drug kot Shigeru Miyamoto, ki je že dolgo na čelu franšize Mario in je imel plodno vlogo tudi pri oblikovanju prvega filma. Tudi drugi del bo spočet v sodelovanju s studiem Illumination, Miyamoto pa ima za sekvel velike načrte, saj želi razširiti Mariov svet, a še vedno bo vodilna ideja pripoved zabavne zgodbe. Film, ki še nima uradnega naslova, je najavljen za 3. april 2026, gledali pa ga bomo v kinih.
Nintendo je včerajšnje praznovanje izrabil tudi za datumsko najavo dveh že napovedanih naslovov. Prva bo na vrsti predelava Paper Mario: The Thousand-Year Door, ki izide 23. maja 2024, kar pomeni, da jo bomo preigravali kar dve desetletji po izidu originala, ki nas je pozdravil na starodavni konzoli GameCube.
Svoj datum je dobila tudi predelava Luigi’s Mansion: Dark Moon, ki je prvič izšla leta 2013 na prenosni ročni konzoli 3DS, zdaj pa jo bomo lahko v nadgrajeni grafični podobi preigravali preko Nintendo Switcha in to od 27. junija dalje.
Kakšna je prihodnost Ubisoftove franšize Watch Dogs zaenkrat ne ve nihče. To je serija, ki je bila polna vzponov in padcev: prvi del je danes star 10 let in razvijalec se je zanj hvalil, da bo nosil naravnost spektakularno grafično podobo, kar je bilo nakazano tudi v napovedniku, a končna verzija igre je bila videti precej slabše, izneverile pa so se tudi obljube, da bo Watch Dogs ubijalec igre GTA 5.
Najboljši je bil drugi del, ki je izšel leta 2016 in to samo na račun tega, da se je jemal samo na pol resno, tretji del Legion pa je danes star štiri leta in je vseboval cel kup idej, ki so na papirju dobro delovale, v praksi pa nekoliko manj.
Spletna stran Deadline poroča, da Ubisoft nad franšizo še ni povsem obupal, saj naj bi se iz mrtve točke premaknilo snemanje filma, ki je bilo obljubljeno več kot 10 let nazaj. Glede na poročilo Ubisoft v snemanje ni privabil nekih res velikih Hollywoodskih imen: glavno vlogo naj bi prevzela Sophie Wilde, ki je nazadnje posnela film Talk To Me, scenarij bo spisala Christie LeBlanc, režiral pa bo Mathieu Turi, ki je pred tem posnel grozljivko Hostile. Nobeno od teh imen se ni podpisalo pod kakšen res odmeven izdelek, a morda jim bo skupaj uspelo spočeti nekaj gledljivega, za produkcijo pa bo poskrbelo podjetje New Regency, ki je v filmsko obliko predelalo tudi film Assassin’s Creed.
Deadline kakšnih dodatnih podrobnosti ne omenja, zato se zdi, da bo tale film, če govorice res držijo, izid načrtoval nekje v letu 2026.
Depresivne pripovedi in okolice znotraj iger naravnost obožujem, bonus pri temu pa je slovanski pridih dogajanja, ki se mi nato še bolj vtisne v spomin. Grajenje takšne depresivne atmosferičnosti je izjemno težka naloga, ki jo je v zgodovini uspešno opravilo zgolj nekaj razvijalcev, a ko so ti uspešno premagali vse izzive smo iz tega dobili legendarne naslove tipa Stalker: Shadow of Chernobyl, Disco Elysium in dvojec iger Gothic.
Sveži naslov The Thaumaturge je že pred izidom kazal ogromno potenciala za uspešnico, ki bi se lahko vsaj približala zgoraj omenjenim naslovom. Za razvojem namreč stoji poljski studio Fool’s Theory, ki je pred tem izdal samo en naslov Seven: The Days Long Gone in zdaj so se bili pripravljeni zares dokazati s Thaumaturgom, ki je na področju originalnih idej resda dostavil kar nekaj impresivnih dosežkov, a na splošno je tole naslov, ki se ne bo zapisal v anale igričarske zgodovine.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Fool’s Theory Založnik: 11 bit studios Platforme: PC Nakup:Steam Datum izida: 4. marec 2024 Igrano na: PC
The Thaumaturge nas postavi v vlogo detektiva Wiktorja, ta pa se znajde sredi alternativne zgodovine 20. stoletja, kjer je Rusija razširila svoje cesarstvo tudi skozi Poljsko in njena prestolnica Varšava je zdaj zapadla pod ruski vpliv. Trmasti Poljaki novih lastnikov ne marajo preveč in ta nenaklonjenost je obojestranska, zaradi česar se širom dežele čuti lakota, pomanjkanje zaupanja do soseda in na splošno je vse skupaj videti kot sod smodnika, ki samo čaka na prižig in ogromno državljansko uporništvo, ki bi proizvedlo cel kup civilnih žrtev.
Naš junak Wiktor sicer nima nekih resnih političnih ambicij, saj pripada redu thaumaturgov, to pa so nekakšni detektivi, ki svoje sledi in sklepanja ne delajo samo na podlagi logike, ampak jim pri tem izdatno pomaga tudi magija. Wiktor lahko pregleda predmete in iz njih izlušči čustva, ki jih je ob njihovem držanju imel nek NPC, nakar iz tega sestavljamo sledi, dokler na koncu ne pridemo do nekega zaključka, čemur sledi pogovor z osebo, ki jo trenutno raziskujete.
Grafična paleta živobarvnih odtenkov ne pozna, kar je v skladu s splošno turobno atmosfero.
Detektivka je daleč od kakšnega resnega raziskovanja v stilu igre Return of the Obra Dinn, vendar pa vseeno vsaj malce popestri začetno dogajanje, ki je presneto počasno in je sestavljeno v bistvu iz veliko branja okoliških knjig in dnevnikov, pogovarjanja z osebami in iskanja sledi. Kramljanje z raznimi osebami ponuja različne dialoge in pri teh se lahko odločamo, ali bomo do določene osebe nesramni ali prijazni, kar nam nato odklepa ali zaklepa nadaljnji potek pogovora. Čvekanje je sicer daleč od globine kakšnega Disco Elysiuma in vtis občasno pokvarijo glasovni igralci, ki so slišati naravnost amatersko in se ob določenih trenutkih ne morejo točno odločiti, v katerem naglasu bi tokrat vrteli besede.
Raziskovanje in pogovarjanje je tako zgolj povprečno, kar je pri tej zadevi problem, saj The Thaumaturge resda vsebuje tudi potezno bojevanje, a tudi to je zgolj zadostno in pri njem ne boste razvijali kakšnih taktičnih bitk, ki bi jih prilagajali raznim vrstam nasprotnikov. Nasproti stoječi sovragi so namreč premalo raznovrstni, saj tole ni čisto fantazijski RPG, tako boste v večini primerov pretepali navadne ljudi, ki so pač malce drugače oblečeni in vihtijo različna orožja. The Thaumaturge je v svoji srži RPG in med igranjem boste nabirali izkušnje, ki jih boste nato vlagali v različna razvojna drevesa kot so Mind, Deed, Word in Heart, s tem pa boste vplivali na pogovarjanje in boj. Vendar pa kljub temu bojevanje ni preveč vznemirljivo, saj se odločate med lažjimi in težjimi udarci, ti pa se razlikujejo na hitrost in kdaj ste lahko na vrsti znotraj linije poteznega izmenjavanja napadov.
Boj je dokaj preprost, kakšne večje raznolikosti nasprotnikov pa ni na spregled.
K sreči boj lahko popestrijo demoni Salutorji, ki jih boste nabirali tekom igranja, vsak od teh pa ima svoje prednosti in slabosti. Nasprotniki sicer niso preveč brihtni, tako da vam niti ni treba preveč mešetariti s Salutorji, a včasih se lahko zaplete, ko nam pot prekriža sovražni Thaumaturge in takrat bitke vsaj malce pridobijo na ostrini. Salutorji so mi bili zagotovo največja privlačnost tega naslova, saj so oblikovani izjemno domišljavo in se razlikujejo glede na kulturo trenutnega Thaumaturga, ki jih vihti: v praksi to pomeni, da bodo na eni strani stali poljski demoni, ki bodo nato napadali Djinna iz islamsko obarvane zapuščine.
Sama zgodba nas sicer lepo pelje skozi okvirno 15 urno potovanje, ki pa bi lahko imelo malce več stranskih nalog oziroma česarkoli, ki bi razbilo monotonijo pogovarjanja, iskanja sledi, sklepanja in vnovičnega pogovora, ki ga občasno nato prekinejo nevznemerljivi boji. Se je pa Fool’s Theory odlično odrezal pri grafični podobi, saj nam The Thaumaturge navrže izjemno depresivno okolico, kjer je kakšen živobarven odtenek bolj posledica hrošča kot pa namenske odločitve razvijalca. Med raziskovanjem boste naleteli na mnogo naravnost depresivnih elementov in zamorjenih NPC-jev, ki rešitve svojih problemov vidijo na koncu vrvi z zanko.
Glasovno igranje bi lahko bilo boljše.
The Thaumaturge bi tako označil za povprečen naslov, ki od igralca zahteva kar nekaj potrpežljivosti in zaradi tega zna marsikdo nad igranjem obupati še preden razišče vse igralne mehanike. Ob igranju sem naletel tudi na nekaj manjših težav z zatikanjem, a te stvari bodo verjetno sčasoma odpravljene preko posodobitev, saj igra sčasoma načrtuje prehod tudi na konzole. V prid ji govori tudi cena 35 €, kar za dobrih ducat ur igralne izkušnje ni slabo, morda pa se splača počakati na še bolj celokupen paket, ki bo vseboval kak dodatek in boljšo optimizacijo.
Razvijalec Nine Dots Studio nam je leta 2019 pripeljal izjemno zanimiv RPG Outward, ki smo ga na naši strani označili za nekakšnega naslednika iger Gothic. S to legendarno franšizo si je lastil marsikakšno podobnost, kot je denimo širen svet, poln skrivnosti, realističen boj, manjko pokazateljev zato si moral lokacije odkriti preko dejanskega raziskovanja okolice, k vsemu temu pa je dodal še nekaj svojih unikatnih prijemov, kot je denimo nošnja nahrbtnika z nabrano kramo, ki nas je med bojem ovirala in smrt, ki ni bila dokončna, ampak nas je samo preselila v globine jame goblinov iz katere je bilo nato treba pobegniti.
Je pa stvar vsebovala tudi svoje tečnosti, saj denimo hitrega potovanja ni bilo, zato si moral velikokrat peš prečkati ogromne razdalje, vmes pa nisi imel za videti praktično ničesar, navigacija pa je bila otežena tudi na račun tega, da na zemljevidu ni bila označena lokacija, kjer se trenutno nahajaš.
Te manjše minuse bo Nine Dots Studio poskušal popraviti v nadaljevanju Outward 2, ki so ga dražili dober teden. V bistvu je ta razvijalec, za katerega smo predvidevali, da je še vedno majhen, v enem dnevu najavil kar tri naslove: istočasno delajo še na roguelike igri Lost in Prayer in sodelovalnem “dungeon crawlerju” Witherbloom.
Kar veliko dela za en studio, vendar pa je že zdaj jasno, da jim bo največ pozornosti vzel Outward 2, ki je dobil prvi napovednik iz pred-alfa stanja igre. V primerjavi z originalom je drugi del dobil grafično nadgradnjo, razvijalec pa obljublja, da bo glasovno igranje tokrat celo poslušljivo, saj je bilo v prvem delu naravnost obupno.
Dvojka se bo štorijalno odvijala 50 let po dogodkih iz prvega dela, boj naj bi bil izboljšan, Nine Dots pa je hkrati dodal, da namerava ohraniti vse tiste prvine originala, s tem da bo svet zdaj še globlji in bolj živ. To pomeni, da se sodelovalno igranje ne bo poslovilo, kar je dobra novica, saj sodelovalnih enoigralskih RPG-jev, ki hkrati vsebujejo napredne mehanike boja, preživetja in razvoja lika ni ravno na pretek.
Žal Outward 2 še nima niti okvirnega datuma izida, je pa na Steamu že na voljo uradna stran, kjer si lahko igro dodate na seznam želja. Sočasno z najavo je prvi del, ki je dve leti nazaj dobil nadgradnjo Definitive Edition, te dni znižan za -85 % na vsega 5,99 €, ta popust pa bo na voljo vse do 13. marca.
Ko sem ugledal prvi napovednik za igro Pacific Drive, prvenec razvijalca Ironwood Studios, sem bil takoj očaran. Takoj mi je bilo namreč jasno, da gledam v izdelek, ki mi bo poskušal predstaviti sveže ideje, saj bolj redko izkusimo enoigralski naslov, kjer večino časa prebijemo znotraj avtomobila in tega upravljamo skozi prvooseben pogled.
Napovednik je bil resda udaren, a ob omembi besede roguelite sem takoj kislo pogleda, saj tole ni ravno moj omiljeni žanr, še olj pa se mi je priskutilo dejstvo, da bo Pacific Drive vseboval preživetvene mehanike, kar pomeni veliko nabiranja surovin za namene kovačenja, kar v igrah spet ni moj priljubljen hobi.
In ti vtisi so se na koncu izkazali za pravilne, saj je Pacific Drive sicer izjemno atmosferična pustolovščina, ki pa ji igralne mehanike večkrat ponagajajo in zato sčasoma stvar postane najedajoča za igranje in se je tako izneverila mojim dokaj visokim pričakovanjem.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Ironwood Studios Založnik: Kepler Interactive Platforme: PC, PS5 Nakup:Steam, PS5 Datum izida: 22. februar 2024 Igrano na: PC
Začetek avanture je sicer vzpodbuden, saj se znajdemo za volanom karavana, ki vozimo po umirjeni cesti, vmes pa poslušamo glasbo in tako doživljamo meditacijsko vožnjo skozi borovce. Prostor za naše volaniziranje je bil sicer malce nerodno izbran, saj se vozimo blizu lokacije Olympic Exclusion Zone, to pa je na moč čuden predel severne Amerike, kjer se je v preteklosti, zaradi eksperimenta znanstvenikov, zgodilo nekaj čudnega, zato so območje zagradili in tako nihče ne ve točno, kaj se tam notri sploh dogaja. Tudi naš neimenovani in nemi junak nima ravno namena obiskati te zone, vendar pa ima to nesrečo, da ga v dogajanje posrka čuden vrtinec in nato se kar naenkrat znajdemo sredi velikih težav, kjer nam je nevarnost ves čas za petami, za preživetje pa se lahko zanesemo samo na tek in našega zvestega karavana, ki je kar nekaj stopenj pod črto odobravajočega tehničnega pregleda.
K sreči v zoni nismo sami, saj nam začne preko radio kmalu pomagati trojica neznancev, ki nas pripelje do garaže in ta se po naključju nahaja kot nekakšen ločen žep od drugih dimenzij, ki je hkrati edini z nekakšno konsistenco. To tako postane naša domača baza, kjer načrtujemo svoje naslednje odprave, naš končni cilj pa je pobeg iz Olympic Exclusion Zona nazaj v resnično življenje, vendar pa se nikomur ne sanja, kako točno bi lahko to sploh dosegli.
V bistvu boste dlje časa preživeli peš, kot pa znotraj avta, saj surovin drugače ne bo možno nabrati.
Naši radijski znanci se strinjajo, da odgovor tiči v drugih dimenzijah, tam pa bomo morali nabirati izjemno cenjena “sidra”, ki pa jih ne bo enostavno doseči. Zato je treba najprej nadgraditi naš avto in v delavnici zanj spočeti vrsto nadgrajenih delov kot so boljše gume, bolj odporna vrata in kakšen prijeten dodatek kot je večja shramba za kramo in bencin, vse to pa lahko dosežemo samo preko nabranih surovin, te pa se, uganili ste, skrivajo zopet v ločenih dimenzijah.
In to je ta glavna zanka igre: popravljanje in nadgrajevanje avta, izbira naslednje točke na mapi, vožnja do cilja, ki ga prekine nalagalni zaslon, nabiranje surovin in vračanje nazaj v bazo, kjer spet vse ponovimo in si preko postopnega jačanja karavana odklenemo poti na bolj nevarne odseke ceste, ki pa skrivajo tudi večja bogastva, skladno s tem pa se razvija tudi dokaj zanimiva zgodba.
Okolica je mrtva, a še vedno presneto nevarna, saj se boste morali ukvarjati z raznimi anomalijami.
Odprave po zoni so presneto vzdušne, saj mestoma res dobimo občutek, da raziskujemo nekakšno varianto Zone iz Stalkerja, le da je svet tule bolj izoliran in mu manjka stvari, ki vsebujejo srčni utrip. To ne pomeni, da so te odprave dolgočasne, saj nevarnosti tičijo praktično na vsakem koraku in to preko raznoraznih anomalij, ki nas velikokrat ujamejo nepripravljene. Med vožnjo lahko denimo iz tal skočijo električni stebri, ki nam potem znotraj avta povzročijo nemalo težav, kot je denimo preobremenitev akumulatorja, zaradi česar nam ne delujejo žarometi, kar je sredi nepredirne teme kar velika težava. Potem so tu denimo bizarni letečneži, ki nam preko magneta avto zapeljejo daleč stran ali pa tečneži, ki se prisesajo na karavana in iz njega začnejo cuzati moč, ubožec pa medtem lahko samo stiska trobljo, dokler se stvari ne rešimo preko raznih orodij, ki so nam takrat na voljo.
Pri odpravah je tako treba biti previden, a ne morem se znebiti občutka, da sem večkrat zapadel v težave in to ne po svoji krivdi in mi je bil potek dogodkov vzet izven moje kontrole. K nevarnosti prispevajo še razne nevihte, ki se jim je treba izogibati, to pa zna biti težava, če ravno takrat poskuša karavana izbiti iz rok najedajočega sovražnika. Ko smo enkrat zadovoljni z nabranim bogastvom, to pa vključuje tudi pobiranje prej omenjenih sider, ki nam dvigajo moč, nakar lahko odpremo portal nazaj do garaže, kar pa destabilizira dimenzijo in sproži battle royalsko krčenje kroga, ki mu je treba ubežati.
Naš štirikolesnik sčasoma postane nekaj, kar spominja na tisti slaven avto iz filma Izganjalci duhov.
Problem je, da ta zanka nabiranja surovin in bežanja iz dimenzij proti sredini igre postane presneto težavno in takrat vas res lahko ubije vsaka najmanjša napaka. Začne se čutiti repetivnost enih in istih opravkov in na splošno v avtu preživite bolj malo časa, saj se bo ves čas treba ukvarjati z razdiranjem monitorjev, televizorjev, ostarelih avtomobilov in pregledovanjem zabojnikov, saj samo ti vsebujejo surovine, ki nam omogočajo še kako potrebne nadgradnje avta. Igranje mi je proti sredini igre postalo že malce tečno in res sem preklinjal noči, ko sem ostal brez vsega in sem se moral spotikati skozi temo samo zato, da sem lahko našel pot do cilja in pobeg iz sovražne okolice. Nakar se komaj privlečeš do garaže in spoznaš, da si nabral ravno toliko stvari za kovačenje enega koščka nove opreme, tečneži pa so ti medtem tako zbombali preljubi avto, da tega enostavno ne moreš popraviti in se moraš v naslednjo odpravo spustiti že od začetka prikrajšan.
Tehnična stran igre sicer ni slaba. Pacific Drive sem igral na PC-ju in tam nisem naletel na kakšne optimizacijske neprilike, čeprav slišim, da je zgodba na konzolah drugačna. Grafična podoba malce spominja na igro Firewatch, k temu pa je dodano tudi odlično glasovno podajanje, kar je še ena podobnost s prej omenjeno igro, saj tudi tam nisi videl nobene žive osebe, ampak si se moral zanesti samo na druženje preko radio pogovorov. Pacific Drive na ta način mojstrsko zgradi občutek izoliranosti, kar je hvalevreden dosežek, ki velikokrat spodleti tudi marsikakšnemu režiserju filmov.
Avto vas ščiti pred nevarnostmi, hkrati pa znotraj njega najdemo edino mapo, ki nam omogoči navigacijo skozi negostoljuben svet.
Pacific Drive mi na koncu ni ravno dostavil tistega, kar sem od njega pričakoval in sprašujem se, če ni bila morda roguelite formula tule napaka, saj igralni elementi tega žanra tule ne delajo uslug in bi bilo nemara bolje, da bi šel ustvarjalec po poti Firewatcha, kar pomeni bolj linearno in manj ponavljajočo enoigralsko izkušnjo, ki pa je zaradi tega bolj prijetna za igranje. Ko zaobidemo vse preživetvene mehanike in dejansko nastopijo glavni štorijalni dogodki, ti presneto dobro sunejo, zaradi česar je škoda, da je pot do njih prepredena z nezabavnimi in mestoma kar naravnost tečnimi opravki.
Licenca iger Test Drive Unlimited bo zopet obujena in to izpod povsem novega razvijalca in založnika Nacona. Franšiza Test Drive se je sicer rodila že daljnega leta 1987, v bolj moderno dobo pa prestopila preko serije Unlimited, ki jo je leta 2006 ustvaril razvijalec Eden Games, ta isti pa je v 2011 ustvaril tudi nadaljevanje Unlimited 2. Kljub popularnosti je nato serija zamrla in bo letos, po več kot desetletju, dobila nadaljevanje, podnaslovljeno Solar Crown.
Nacon je pred kratkim za igro predstavil nov igralni napovednik, ki pokaže nekaj vožnje izven ustaljenih asfaltnih cest in stvar niti ni videti napačno. Jasno je, da si bo Solar Crown marsikaj izposodil iz Microsoftove dirkaške franšize Forza Horizon, a Solar Crown bo vreden preigravanja že zaradi tega, da igranje ne bo vsaki dve minuti prekinjalo čebljanje nekega čisto preveč optimističnega NPC-ja, Solar Crown pa se bo ravnal tudi po izročilu prejšnjih iger, tako da bomo dobili res ogromno mapo otoka Hong Kong Island in to kar v razmerju 1:1. To pomeni, da znajo nekatere dirke trajati tudi po 20 minut, kar je v svetu odprtosvetnih dirkačin prava redkost.
Test Drive Unlimited Solar Crown je bil že večkrat prestavljen in bi moral iziti v prvi polovici leta 2024, a novi napovednik na koncu ne izda nobenega datuma. Razvijalec je naknadno na Steamu zapisal, da jih čaka še kar nekaj dela, saj morajo optimizirati samo igro in tudi njene strežnike, zaradi česar bodo še naprej prirejali zaprte teste, a zaenkrat še niso zmožni izdati trdno zakoličenega datuma izida.
Ko Test Drive Unlimited Solar Crown izide, bo na voljo zgolj za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X, razvijalec pa očitno načrtuje tudi nekakšno verzijo igre za Nintendo Switch, čeprav ta, tako kot datum izida, v zadnjem napovedniku ni bil omenjen, a je še vedno prisoten na uradni strani.
Jake Paul se je že dolgo nazaj iz YouTuberja spremenil v boksarja in po seriji dvobojev, kjer je v ringu pričakal nasprotnike, ki so bili zanj prestari ali pa preprosto niso znali boksati, se je končno malce zresnil in na dvoboj dobro leto nazaj vpoklical resničnega boksarja Tommyja Furryja proti kateremu je doživel svoj prvi poraz. Jake je nato izjavil, da je ta šport zdaj začel jemati resno, a da ne bo nikoli odklonil kakšnega dvoboja, kjer bi mu nekdo ponudil kupe denarja.
In zgodilo se je ravno to, saj je na sceno stopil Netflix, ki želi na področju prenosov v živo ponuditi kaj takšnega, kar bi naenkrat pred televizorje privabilo ogromno oči in rešitev so našli v boksarskem obračunu, kjer si bosta nasproti stala Mike Tyson in Jake Paul.
It’s JAKE PAUL vs. MIKE TYSON — yes, really! — in a LIVE BOXING event at AT&T Stadium you won’t want to miss. Airing live on Netflix Saturday, July 20 #PaulTysonpic.twitter.com/ULXVeCYeH6
Vsak, ki je vsaj bežno kdaj pogledal proti športu boksa ve, da je Mike Tyson legendarni pretepač, ki ga mnogi naštevajo kot najboljšega boksarja vseh časov. V svojih zlatih letih je bila to prava zverina in čeprav je Mike bil velikokrat manjši od svojih nasprotnikov, zaradi česar je imel tudi manjši domet, je bil tako hiter in njegovi udarci tako siloviti, da je v svoji karieri doživel 50 zmag – 44 od teh obračunov se je končalo z “knockoutom” nasprotnika.
Zato so sovražniki Paula ob najavi obračuna postali že vsi slinasti, saj bo po mnenju mnogih Mike pobrisal tla z YouTuberjem, a pri tem veliko ljudi pozabi, da je pretek časa neusmiljen in ga do sedaj še nihče ni mogel premagati. Mike Tyson je trenutno star 57 let, na dan obračuna pa jih bo dopolnil 58, medtem ko jih Jake šteje 27. 30-letna razlika med dvema borcema je tako gromozanska, da je verjetno ne more preplezati niti Mike, za katerega veliko ljudi pozablja, da je proti koncu izgubil obračune tudi takrat, ko je bil še aktivni boksar.
Kljub letom pa je Mike še danes videti v dobri formi in nedavno je po X-u zaokrožil posnetek njegovega treninga, kjer je še vedno uren kot strela. V uradnem obračunu med njim in Paulom bo verjetno manj krvoločen, saj bo tole verjetno bolj šov za gledalce – tako kot je bil tisti iz leta 2020, ko mu je nasproti stal Roy Jones Jr.
Boksarski obračun je napovedan za 20. julij v AT&T Stadium, za ogled pa je dovolj aktivna naročnina na Netflixu.
