Nenadni uspehi indie naslovov na Steamu nas vedno ujamejo nepripravljene, saj je njihov uspeh skorajda nemogoče napovedati. Za tiste večje AAA naslove že dolgo vnaprej veš, da se bodo na blagajnah dobro obnesli, saj za njimi stoji močna marketinška kampanja, medtem ko ti manjši naslovi zaživijo predvsem zaradi kakšnega viralnega posnetka igranja ali pa preprosto zato, ker je razvijalec uspel spočeti neko igralno formulo, ki še ni obstajala ali pa je ni bilo že dolgo na spregled.
Te dni vsi govorijo o igri Manor Lords, ki v bistvu kakšne tople vode na igralnem področju ne izumlja: gre za graditeljsko strategijo v srednjem veku, ki pa se ponaša s privlačno grafično podobo in nalezljivo mehaniko igranja, ki jo je pozdravilo nepredstavljivo veliko igralcev.
Da bo Manor Lords uspeh se je v bistvu vedelo nekje tri dni pred izidom, saj si jo je v košaro želja zapisalo več kot 3 milijone igralcev, čeprav to ni vedno trden pokazatelj, da se bo vse to nato tudi pretvorilo v dejanske nakupe. Za Manor Lords se je to predvidevanje izkazalo za pravilno, saj je igra izšla sredi vikenda in kljub temu, da je bila spočeta znotraj programa Early Access, so nakupi kar deževali, zato je igra pridno začela plezati po Steamovi lestvici priljubljenosti, dokler ni zasedla samega prvega mesta trenutno najbolj popularnih iger.
Seveda ne more konkurirati brezplačnim večigralskim naslovom tipa Dota 2 in Counter-Strike 2, a med plačljivimi naslovi je na prvem mestu, včeraj pa je dosegla rekordno število istočasnih igralcev, saj se je naenkrat v njej zabavalo dobrih 173.000 igralcev.
Uspeh je še toliko bolj zavidanja vreden na račun dejstva, da je igro spočel en sam človek z imenom Greg Styczeń, ki je hkrati tudi edini član studia Slavic Magic. Greg je nedavno spregovoril v intervjuju za spletno stran UnrealEngine in v njej priznal, da je ime studio navdihnila šaljiva slika, ki primerja igro Mass Effect Andromed z igro The Witcher 3, ki ni imela tako velika proračuna kot konkurenca, a nič zato, saj je za uspeh dovolj vodka in slavonska magija.
Manor Lords je znotraj programa Early Access na Steamu znižan na 29,99 €.
Televizijska serija Fallout je bila nepričakovan uspeh. Sicer smo vsi vedeli, da bo ta zadeva, ki je nastala po igričarski predlogi, nase privlekla kar nekaj oči, a bolj malo jih je bilo, ki so pričakovali tudi kvalitetno spisan scenarij, detajlno poustvarjen svet in avtorje, ki spoštujejo izročilo iger in tega ne poskušajo izumiti na novo, ampak v njemu samo povedati neko novo zgodbo.
Uspeh pa je nepripravljenega ujel tudi založnika Microsofta, ki si zdaj že nekaj let lasti razvijalca Bethesdo, ta pa je najbolj znan po fantazijski seriji The Elder Scrolls in franšizi Fallout, čeprav slednje niso izumili sami, ampak za njo skrbijo od tretjega dela dalje. Vso to trenutno navdušenost bi Microsoft lahko dodobra izkoristil s prodajo kakšnega čisto novega naslov, ki bi izšel skladno s 1. sezono serije, a žal založnik za kaj takšnega ni imel pripravljenega nič. Sony je denimo ob splavitvi svoje serije The Last of Us ob nekje isti čas v prodajo porinil predelavi obeh iger, Microsoft ter Bethesda pa sta na splet porinila malce obnovljeno igro Fallout 4, ki pa je na PC področju povzročila več težav kot pa dobrodošlih novosti, Fallout 76 pa denimo še zdaj nima namenske verzije, ki bi bila optimizirana za konzoli Xbox Series X in PlayStation 5.
Novinar Jez Corden je na podkastu The Xbox Two Podcast povedal, da se Microsoft še kako dobro zaveda, da si ljudje želijo novega Fallouta in da je zdaj začel razmišljati o ideji, da bi peti del prišel na spored malce prej kot pa je bilo načrtovano pred uspehom serije. Franšizo namreč še vedno trdo za vajeti drži Bethesda, ki je sicer resda ogromen razvijalec, a kljub svoji številčnosti lahko delajo hkrati na samo enem projektu. V zadnjih dveh desetletjih jim je ogromno časa zavzel razvoj igre Fallout 76, nakar so še več let namenili kovanju kode za Starfield, oba ta naslova pa sicer nista bila polom, a ravno tako nista zažigala prodajnih lestvic.
Bethesda ima zdaj skoraj vse sile usmerjene v razvoj naslednjega poglavja serije The Elder Scrolls in šele po temu bo prišel na vrsto Fallout, kar bi izid te igre postavil nekje v leto 2030 – debelih 15 let po četrtem delu in čez vsa ta leta bo tudi televizijska serija najverjetneje zaključila s svojim obratovanjem.
Edini način, da bi Fallout 5 izšel prej bi bila opcija, da se razvoj porine v roke nekomu drugemu, a vprašanje seveda ostaja: komu? Logična izbira bi bil razvijalec Obsidian Entertainment, ki je leta nazaj razvil hvalevredno igro Fallout: New Vegas, a ta ima trenutno polne roke z razvojem projekta Awoved, hkrati pa delajo še na The Outer Worlds 2. Druga možnost je razvijalec inXile entertainment, ki ima izkušnje iz postapokaliptičnih svetov, saj stoji za serijo Wasteland, vendar pa ta ekipa že dela na igri Clockwork Revolution.
Microsoft bi lahko ustanovil tudi povsem ločen studio, ki bi delal samo na Fallout vsebini, a to spet ni tako lahka naloga in tudi če z razvojem začnejo ta hip, bomo na končni izdelek čakali leta, saj je dandanes že običajno, da ustvarjanje nove AAA igre traja nekje od štiri do pet let.
Microsoft ima lahko tako velike želje, a tudi njegov neusahljiv proračun tule ne more pomagati. Igralci lahko samo upajo, da so tiste govorice o predelavi igre Fallout 3 resnične in da je bil tako vsaj ta naslov že nekaj let v izdelavi, dobra pa bi bila tudi ideja o predelavi prvih dveh iger, ki jih nadzorujemo iz izometrične perspektive in takšna obdelava ne bi smela zahtevati tako veliko časa.
Vprašanje pa seveda je, če so vse to samo pobožne želje. Igralci od Microsofta namreč ne pričakujejo preveč: nedavna anketa na forumu ResetEra je pokazala, da jih večina pričakuje, da založnik ne bo naredil absolutno ničesar.
Če človek sam ni levičar, potem se sploh ne zaveda, kako je ta velik del populacije v današnjem tehnološkem svetu velikokrat zapostavljen. Dober primer tega je testiranje kakšne miške: spišem obširno recenzijo, naštejem pluse in minuse, nakar se nenadoma zavem, da bi bilo dobro omeniti kako pripravna je tale zadeva za levičarje. In na koncu po brskanju proizvajalčeve spletne strani ugotovim, da ta sploh ne ponuja levičarske verzije svojega izdelka, zaradi česar je potem ta izdelek za ta del populacije praktično popolnoma nekoristen.
Priznam pa, da sem bil popolnoma ignorantski do levičarske izkušnje znotraj iger in se nisem zavedal, da ta sploh obstaja. A po nedavni posodobitvi za večigralsko igro Counter-Strike 2 sem spoznal, da je takšna funkcija logična in nenazadnje tudi pričakovana, zato me čudi, da ni bila omogočena že prej.
Zanimivo je dejstvo, da je Counter-Strike: Global Offensive možnost spreminjanja držanja orožja v levi ali desni roki že vseboval in sicer so jo igralci lahko omogočili preko preproste komande, ki so jo vtipkali v ukazno vrstico, drugi del pa te stvari zaredi nekega razloga ni nasledil. No, tega je zdaj konec in Counter-Strike 2 je preko večje posodobitve v meni zdaj dobil možnost preklopa desnoročnega in levoročnega načina, za povrh pa si lahko nastavitve še bližnjico na tipkovnici, ki dinamično preklopi držanje orožja kar znotraj igre.
Če boste držanje orožja spreminjali sredi igranja, potem bo to pospremila tudi dodatna animacija – nož bo denimo verno preskočil in desne v levo roko in nato spet nazaj, tako da lahko postanete pravi žongler in čeprav se morda komu zdi takšna posodobitev nekaj skromnega, zna udobno vplivati na razpoloženje levoročnega igralca, kar bi mu v teoriji znalo pomagati tudi do boljših rezultatov.
Te boste lahko izkoristili ob koncu leta, ko bomo za vas priredili nov turnir iz igre Counter-Strike 2, do takrat pa ste vabljeni v malce drugačno, a bolj aktualno izkušnjo tekmovanja v dirkaški igri Assetto Corsa Competizione, ki na spored pride že tri tedne.
Realnočasovnih strategij, s tematiko 2. svetovne vojne, je bilo njega dni kot listja in trave, nakar je ta žanr nekako izumrl in čeprav ga danes pri življenju uspešno ohranja serija strategij Age of Empires, nekateri pogrešamo bolj napredno orožarno, ki nas je vrgla v jarke, tam pa so vojaki trepetali pred bučnimi eksplozijami prihajajočih tankov.
Redki poskusi oživitve tega žanra sicer obstajajo. Razvijalec Relic Entertainment je dobro leto nazaj spočel igro Company of Heroes 3, a se je ta poskus oživitve znamke finančno obnesel bolj klavrno, zato upamo, da bo pri tem imel več sreče studio Best Way, ki že dolgo skrbi za serijo sličnih strategij Men of War.
Njihova pot se je v bistvu začela že leta 2004, ko so izdali igro Soldiers: Heroes of WWII, ki jo je nato nasledil Faces of War, v 2008 pa smo se seznanili s strategijo Men of War. Po vsem tem času se zdaj razvijalec pripravlja na izdajo nadaljevanja Men of War 2, ki je pri kovanju kode naletel na upravičljivo zamudo: razvijalec Best Way namreč izvira iz Ukrajine in zaradi vojne se je morala celotna ekipa preseliti drugam, saj ob vsakodnevnem raketiranju bolj težko razmišljaš o privlačnosti igralne formule svojega trenutnega izdelka.
Projekt pa se zdaj približuje zaključku in bo luč dneva ugledal že 15. maja. To bo konkretna poustvaritev 2. svetovne vojne, ki jo bomo lahko podoživeli skozi tri različne enoigralske kampanje, tako kot smo to včasih počeli v tistih prvih igrah franšize Call of Duty.
Prva kampanja nas bo postavila na stran Sovjetov in to ravno na začetku presenetljivega napada iz strani nacistične Nemčije, medtem ko se bomo v drugi kampanji preselili v ameriške škornje in sicer med njihove operacije znotraj Normandije. Tretja stran je tista, ki jo v igrah redko srečamo: spremljali bomo namreč boj nemškega oficirja ob koncu vojne, kar zna biti izjemno zanimiva kampanja.
Men of War 2 bo igralno spominjal na Company of Heroes, s to razliko, da tule baz ne bomo gradili, ampak bomo pomoč vedno vpoklicali od drugod. Zaradi tega bodo kampanje malce hitrejše, izkušnje iz kampanje pa bomo nato lahko preselili v spletne bitke, ki bodo ponujale več tipov večigralskega merjenja moči.
Stran na Steamu vas že čaka na ogled, cena pa zaenkrat še ni znana.
Izbor trenutno grafično najbolj impresivne igre je težka naloga, saj imajo vsake oči svojega malarja, zato so si tudi mnenja različna. Če se osredotočimo na nišo najbolj fotorealistične grafične podobe bi se mnenja zagotovo vrtela okoli ponudbe večjih založnikov, saj imajo samo oni toliko proračuna, da skupaj spravijo tako grafično impresivne produkte in na vrhu te ponudbe se že dolgo smuka igra Cyberpunk 2077.
Ta je zdaj resda že stara 4 leta, vendar pa ji je razvijalec CD Projekt RED pridno dodajal nove grafične elemente, kot je denimo podpora za DLSS, hkrati pa se ta naslov ponaša z morda najbolj izpopolnjenim modelom osvetljevanja ray tracing. Modderji so na PC-ju stvar še bolj obdelali in projekt Ultra+ Path Tracing Mod je podobo zvišal do takšne stopnje in zgornji video vsebuje nekaj kadrov sprehajanja, ki bi jih lahko zamenjali iz resničnega življenja.
Iluzija sicer ni popolna in se hitro poruši, ko naletimo na okoli stoječe NPC-je, a preleti avtomobilov in bližnjih stavb so zelo blizu objektom iz resničnega življenja.
Dobra novica je tudi to, da Ultra+ Path Tracing Mod ni neka fantazija, ki bi bila rezervirana samo za grafične kartice RTX 4090, ampak stvar veliko naredi na optimizaciji in popravi delovanje na AMD-jevih grafičnih karticah. Seveda boste še vedno potrebovali zmogljive strojne dele, a zahteve po teh so celo pri najvišjem ray tracing osvetljevanju “Path Tracing” nižje kot pa v uradni verziji igre.
Mod popravi tudi nekatere druge zadeve kot so denimo bolj realistični odsevi, lasje naj bi se na osvetljevanje bolje odzivali in razni efekti tipa dim, para in električne iskre so zdaj bolj verne resničnemu življenju, saj oddajajo svoje sence. Preko dodatnega moda Nova LUT lahko svetu vzamemo nekaj barvitosti, zaradi česar barvna shema postane bolj realistična, a hkrati Cyberpunk 2077 izgubi tisto “kiberpank” vzdušje, ki je pri tej igri tako dobro izpopolnjeno. Vse to je seveda izbirno, tako da se lahko sami odločite, kakšno podobo preferirate in se v njo lahko bolj zatopite.
Mod vas čaka na sledeči povezavi, ekipa pa pridno na njem dela od oktobra lani in ves čas dodaja nova presenečenja.
Zanimivo bo videti, kako grafično intenzitetne bodo naslednji naslovi razvijalca CD Projekt RED. Cyberpunk 2077 je bil namreč njihov še zadnji naslov, ki je bil spočet na njihovem lastnem pogonu REDengine, saj bodo naslednji nastali pod streho motorčka Unreal Engine 5.
Že nekaj časa imamo občutek, da se je pretočni servis Netflix odločil oddaljiti od franšize Witcher za katero je imel ob najavi prve serije velike načrte, a zdaj želi očitno stvar čim prej zaključiti in morda poiskati kakšen drug fantazijski izdelek, ki bi jim služil kot HBO-jeva inačica Igre prestolov.
Veščec se je namreč na Netflixu že praktično od začetka boril s težavami, saj je bila 1. sezona relativno dobro sprejeta, čeprav je bil marsikakšen gledalec, zaradi premalo pojasnjenih skokov skozi čas, ob gledanju zmeden, nakar je produkcijo zadela še koronavirus kriza, težave pa so se od takrat samo še začele poglabljati.
Netflix je poskušal zavrteti ločeno serijo Blood Origin, a je ta pri kritikih povsem pogorela, slabe ocene pa so začele leteti tudi na nove sezone osnovne serije. Vmes so se pojavile novice, da pisci scenarijev niso marali preveč knjig, ki jih je originalno spisal poljski pisatelj Andrzej Sapkowski, nakar je še glavni igralec Henry Cavill najavil, da zapušča serijo, kar je bil boleč udarec, saj se praktično vsi strinjajo, da je bil Henry v vlogi Geralta eden redkih plusov te serije.
Netflix je nekaj dni nazaj najavil, da bo 5. sezona Veščeca hkrati tudi zadnja, kar pomeni da bodo poslednje tri knjige Sapkowskega združene v dve sezoni, kar je sprememba od prej, ko je vsaka sezona obravnavala samo po eno knjigo.
Spletna stran Redanian Intelligence zdaj poroča, da pretočni gigant ni samo skrajšal življenjsko dobo osnovne serije, ampak je preklical tudi razvoj ločenega izdelka, ki naj bi nosil ime The Rats. Serija naj bi sledila druščini avanturistov, ki se jim v 3. sezoni pridruži Ciri, med 6 do 8 epizod pa nam bi predstavilo življenje tolpe preden se je ta srečala z belolaso junakinjo. Posneti material naj bi bil zdaj uporabljen pri izdelavi 4. sezone in to najverjetneje v obliki spominov, ki jih bodo imeli posamezni člani tolpe, možno pa je tudi, da bo Netflix iz posnetega materiala posnel krajši filmček, ki bo nato pokazan pred izidom nove sezone.
Netflix sicer nad franšizo še ni povsem obupal, saj še vedno dela na animiranem filmu Sirens of the Deep, kjer bo Geraltu posodil glas Doug Cockle, ta pa je to nalogo že odlično izpeljal skozi trojico iger izpod razvijalca CD Projekt RED. Kljub temu pa se zdi, da je Netflix z večjimi projekti v Witcher univerzumu zaključil, k tej odločitvi pa so ga morda pripeljale tudi slabe ocene drugega dela 3. sezone.
4. sezona naj bi premiero doživela pozno letos ali pa celo enkrat v 2025, vlogo Geralta pa bo v njej prevzel igralec Liam Hemsworth.
Risana serija Simpsonovi je letos že v svoji 35. sezoni in o kulturnem impaktu tega televizijskega izdelka je dandanes že odveč izgubljati besede, saj zdaj že vsaj tri generacije gledalcev vedo, kdo je Homer Simpson in kakšne barve kratkih hlač nosi Bart.
Serija se na televizijskih zaslonih toliko časa ni obdržala samo zaradi osnovne družine, ki ji poveljuje Homer, ampak so veliko prispevali tudi stranski liki, te pa lahko ločimo na stalne spremljevalce in takšne, ki so v epizode pokukali samo občasno – to velja denimo za razne vloge, kjer je glasovni nastop prispeval kakšen Hollywoodski zvezdnik.
Potem pa so tule povsem obstranske zadeve, ki jih velikokrat vidimo nekje v ozadju in čeprav praktično nikoli ne spregovorijo, veliko pripomorejo k občutku domačnosti. Vedno sem imel rad, ko so ustvarjalci tem obstranskim osebam vcepili nekaj osebnosti in zgodovine, če le pri tem niso pretiravali kot je to denimo v primeru Vojne zvezd ali pa Marvela, kjer bi tudi hišniku, ki je čistil prostore Avengerjeve stolpnice, podelili svojo serijo.
In eden od takšnih stranskih likov se je od nas poslovil v seriji Simpsonovi in sicer gre za možaka z imenom, ki ga skoraj zagotovo še niste slišali, pa čeprav je bil tam od samih začetkov. Larry Dalrymple se je namreč pojavil že v čisto prvi epizodi Simpsonov, imenovani “Simpsons Roasting on an Open Fire”, ta pa je na televizijskih sprejemnikih zaživela leta 1989. Larryja smo običajno videli znotraj Moejeve gostilne in dneve je pridno preživljal ob boku svojega prijatelja Sama, ki je še en skoraj neviden spremljevalec te serije.
Larry je svojo starost 42 let ohranil do svoje smrti, ki se je zgodila v aktualni 35. sezoni in sicer v 15. epizodi “Cremains of the Day”. Larry tudi v tej epizodi ne spregovori ampak samo umre že na začetku epizode, ko ga Moe najde za šankom mrtvega. Na Homerja in ostale obiskovalce gostilne nato pade naloga, da raztrosijo njegov pepel, saj je Larry vse sedeče okoli sebe obravnaval za najboljše prijatelje, čeprav ti z njim niso spregovorili nobene besede.
Zaplet bi se morda komu zdel, da je ustvarjalcem že povsem zmanjkalo idej, zato so za zgodbe začeli izrabljati povsem nevidne like, a po drugi strani epizoda v sebi nosi tudi nekakšno sporočilo glede ljudi, ki so vsak dan okoli nas, nase ne vlečejo pozornosti, vendar pa vseeno obstajajo in znajo na nas vplivati bolj kot pa si bi mislili. Larry si tako zasluži svojo osmrtnico, več zanimivosti o njem pa si lahko preberete na Wikipediji.
Aktualno sezono Simpsonovih si lahko ogledate na pretočnem servisu Disney+, čeprav zgoraj opisana epizoda med časom pisanja še ni na voljo.
Po dveh letih od prve najave je igra Fallout 4 končno dobila obljubljeno posodobitev, ki je prišla ravno v času, ko vsi govorijo o televizijski seriji, zaradi katere sta predvsem igri Fallout 4 in Fallout 76 močno odebelili svoji bazi igralcev, pa čeprav sta zdaj obe stari že kar nekaj let.
Brezplačna posodobitev je primarno namenjena konzolam, saj PlayStation 5 in Xbox Series X prej nista držali samosvojih verzij, ki bi znale izkoristiti močnejše strojno drobovje teh naprav, a je nadgradnja prispela tudi na PC, kjer so se igralci lahko poveselili popravka nekaterih hroščev in dodatne vsebine, ki so jo sicer ustvarili modderji, a jo je dodatno odobrila sama Bethesda.
Žal pa se zdi, da razvijalec v delanje te posodobitve v vsem tem času ni vložil kakšnega posebnega truda, zato se po spletu pojavljajo poročila o težavah, ki jih je s sabo prinesla ta nadgrajena verzija in predvsem na PC-ju se zdi, da je popravek več stvari pokvaril, kot pa jih izboljšal.
Računalničarji so se veselili predvsem uradne podpore za tiste res široke zaslone tipa 21:9, ki pred tem ni obstajala. No, zdaj lahko v igri resda izberemo novo ločljivost, vendar pa Bethesda ni vgradila resnične podpore, ki bi sliko prilagodila novi ločljivosti. Namesto tega je slika samo razvlečena skozi cel ekran, zaradi česar dimenzije vsega izpadejo smešne in to smo v bistvu lahko naredili že prej preko urejanje .INI datoteke in očitno edina sprememba v primerjavi s tem je zdaj meni, kjer lahko ločljivost kliknemo. Nastavitve razpona pogleda oziroma FOV seveda niso prisotne.
Potem so tu hrošči, ki jih je še vedno cel kup. Na PC-ju je veliko teh odpravil neuradni popravek, ki so ga skupaj spravili modderji, nadgrajena verzija igre pa jih ne odpravi, tako da se v bistvu še vedno zanaša na delovanje modifikacije iz strani skupnosti. Razvijalcu se ni dalo odpraviti niti tistega največjega hrošča, ki že dolgo pesti vse lastnike RTX grafičnih kartic: če v igri vklopite grafično možnost “Weapon Debris”, potem se vam bo igra pogosto rušila, ta problem pa je prisoten tudi v tej prenovljeni verziji igre.
Fallout 4 je zdaj po novem tudi povsem združljiv s prenosno napravo Steam Deck in se ponaša z značko Steam Deck Verified, a uporabniki pravijo, da za to ni razlog kakšna nova optimizacija, ampak je Bethesda zgolj odstranila svoj lastni zaganjalnik, ki ga ni bilo možno upravljati s kontrolerjem, zaradi česar tudi ni imel te značke. Ironično je zdaj izkušnja na Decku slabša, saj igralec pred zagonom sploh ne more nastaviti želenih grafičnih nastavitev. Tako tem ne ostane drugega kot pa da v Steamu pod lastnostmi igre v ukazno vrstico dodajo komando: “SteamDeck=0 %command%” (brez narekovajev).
Fallout 4 fans on next gen – I can confirm that only the 60fps 'performance mode' works right now. The update has a bug.
Disabling the performance mode seemingly does nothing. It stays at 60fps and the res bound stays the same.
Težave so se preselile tudi na konzole, kjer ima zdaj igra dva grafična načina: “Performance”, ki ven vrže nižjo ločljivost, a nato igra teče pri 60 sličicah na sekundo in “Quality”, ki izda sliko ločljivosti 4K pri 30 sličicah na sekundo. Žal se je na konzolah Xbox Series S/X pojavil hrošč zaradi katerega obe nastavitvi igro poganjata v “Performance” načinu, kar je sprožilo smešno situacijo, kjer so igralci na X-u hvalili neverjetno optimizacijo za igranje pri 4K ločljivosti, čeprav je ta tekla pri 1080p.
We've seen some confusion regarding the free Fallout 4 next-gen update for PlayStation Plus Extra members. The Fallout 4 next-gen update will be available to PlayStation Plus Extra members through the PlayStation Game Catalog. Your patience is appreciated while the teams work on…
— Bethesda Game Studios (@BethesdaStudios) April 25, 2024
Teh težav glede ločljivosti na konzoli PlayStation 5 ni, a tam se je pojavil drug hrošč, saj nekateri igralci preprosto niso dobili opcije za brezplačno nadgradnjo. Problem je prisoten predvsem pri tistih, ki so Fallout 4 prejeli preko naročnine PlayStation Plus, Bethesda pa je potrdila, da je to hrošč in da na njegovi razrešitvi že delajo.
Posodobitev je največ škode naredila na PC-ju, kjer je treba vse mode narediti na novo združljive s svežo verzijo igre, kar ni majhen podvig. Tu je predvsem težava programa Fallout 4 Script Extender, ki je sestavni del naprednejših modov, tako da mora biti najprej posodobljen ta, preden se naknadno popravi tudi modifikacije, ki delujejo na njegovih temeljih. Avtor Script Extenderja je že zapisal, da dela na združljivosti, a da še nima končnega datuma, nanj pa čaka tudi ekipa ogromnega moda Fallout London, ki je bil prestavljen ravno zaradi te uradne posodobitve iz strani Bethesde.
Moram priznati, da sem kot velik oboževalec franšize Gothic ob uradni najavi predelave prve igre, ki je originalno izšla leta 2001, dobesedno skakal po sedežu od veselja, a te dni na potek razvoja gledam zaskrbljeno in za končni izid nisem preveč optimističen.
Najprej smo leta 2019 dobili konceptni demo, ki pa je bil katastrofalen, nakar je založnik THQ Nordic čakal do leta 2020 preden je napovedal uradno predelavo prvega Gothica, na čelo te pa so postavili novo ustanovljeni studio Alkimia Interactive.
Nato smo čakali na prve napovednike in slike, kar smo sicer resda dobili, vendar po štirih letih razvoja še vedno ne vemo, kako točno se bo stvar igrala in kako obsežna sploh bo ta predelava. Namesto tega smo dobili samo vmesne sekvence in razne slike, ki jih razvijalec vsakih nekaj mesecev podeli preko družabnih omrežij, čas pa medtem teče dalje in po štirih letih še vedno nimamo datuma izida. Razumemo, da te stvari potrebujejo svoj čas, a navsezadnje govorimo o predelavi in ta projekt niti približno ni tako obsežen kot kakšen Final Fantasy 7 Rebirth.
Alkimia Interactive je včeraj končno izdal nov video, a žal ta ni tisto, kar so oboževalci pričakovali. Napovednik je namreč narejen za prodajo zbirateljske verzije igre, ki stane kar 200 € in v sebi vsebuje bolj malo dobrot. V zameno za ta znesek boste dobili fizično kopijo igre, masko glavnega zlobca Sleeperja, usnjeno zapestnico, usnjen dnevnik in CD, ki bo nosil igrino glasbo. Od vsega tega je pozornosti vredna samo maska, medtem ko sta zapestnica in zvezek videti kot nekaj, kar bi za drobiž kupil na stojnici hrvaške obale.
Igralci so seveda presneto jezni, saj bolj redko vidimo prodajo zbirateljske verzije za igro, ki ni pokazala še nobenega igralnega posnetka, za to ceno pa bi pričakovali vsaj še kak zemljevid sveta ali pa morda obesek, ki bi ga nato lahko nosili okoli vratu. Jeza je upravičena, a namesto da bi grdo gledali na razvijalca, si grde poglede zasluži založnik, ki je v letu 2024 postal zaskrbljujoč. THQ Nordic namreč spada pod krovno hišo Embracer Group, ki je v zadnjih dveh letih odpuščala vse po spisku in v bistvu smo presenečeni, da ta predelava še ni bila preklicana. A kdo ve kako so pripetije založnika vplivale na razvoj in preko prodaje te zbirateljske verzije morda poskuša založnik na poceni način pokriti nekatere stroške izdelave.
Prekletstvo franšize Gothic se tako nadaljuje, saj so tudi originalne igre trpele ravno na račun založnika, ki je bil svoje dni avstrijski JoWood, ta pa je zaradi finančnih težav propadel ravno takrat, ko je bila ta serija iger še aktualna. Tudi originalnemu razvijalcu Piranha Bytes te dni ne gre najbolje: zadnje novice so nakazale, da je studio tik pred propadom in išče kakšnega partnerja, ki bi jih rešil potopa. Od tega je minilo zdaj že nekaj mesecev, usoda studia pa še vedno ostaja neznana.
Razvijalec Blizzard je v igričarski industriji dolgo veljal za tistega razvijalca, ki je praktično nesmrten. Spoštovanje so si prislužili že s svojimi prvimi igrami, zares slavni pa so postali preko igre Warcraft 3 in nato preko naslovov World of Warcraft in Overwatch samo še utrdili status superzvezdnika. Preko izdaj franšiz Starcraft in Diablo so postali celo tako slavni, da so vsako leto spočeli svoj lastni sejem BlizzCon, ki je pod eno streho združil največje ljubitelje njihovih iger, ki so lahko članom studia zastavili direktna vprašanja in na splošno je BlizzCon od vedno veljal za takšno udobno druženje, ki ga je krasila prijateljska atmosfera.
Nakar se je štiri leta nazaj začela stvar zlagoma rušiti. Najprej Blizzard dolgo ni predstavil kakšnega res novega izdelka, tega pa je nasledil slavni debakel, ko so iz e-športnega turnirja odstranili igralca, ki je izrazil podporo HongKongu, zaradi česar jih je veliko ljudi obtožilo priklanjanja Kitajski.
A težav tu še zdaleč ni bilo konec. Dobili smo tudi BlizzCon, kjer so vsi pričakovali najavo igre Diablo 4, a namesto tega se je na odru pojavil mobilni Diablo: Immortal, kar je ljudi samo še bolj razjezilo. Nato je vmes vsekala pandemija koronavirusa, zaradi česar je bil BlizzCon leta 2020 in 2021 preklican, nakar se je zgodila še ogromna tožba, saj je razvijalec dolgo skrival nagnusno spolno nadlegovanje znotraj svojih pisarn, kar je rezultiralo v odpuščanju celega kupa vodilnega kadra.
Situacija se je v zadnjih dveh letih malce normalizirala in leta 2023 je sejem zopet zaživel, takrat pa je stopil na oder tudi Phil Spencer, vodja Microsoftove divizije Xboxa, zaradi česar je marsikak igralec dobil občutek, da je Blizzardovih težav konec, saj bo ta kmalu kupljen iz strani Microsofta.
To se je zdaj tudi zgodilo, a žal bo BlizzCon tudi letos odpovedan. Novico je Blizzard sporočil preko svoje uradne strani, kakšnega posebnega razloga pa niso navedli. V ločeni izjavi za stran PCGamer so navedli, da so do te odločitve prišli sami in da za njo ni krivec novi lastnik Microsoft in da bodo svoje izdelke razkazali na drugih sejmih v letu 2024 in da se veselijo novega BlizzCona, ki se bo pripetil v bodočih letih.
After careful consideration over the last year, we at Blizzard have made the decision not to hold BlizzCon in 2024. We’re excited to bring BlizzCon back in future years, and we still have some exciting plans for events in 2024!
En možen razlog za preklic je pomanjkanje svežih naslovov, ki bi jih kazali na odru. Blizzard ima za letos napovedano novo razširitev The War Within znotraj igre World of Warcraft, Diablo 4 pa bo prejel svoj prvi dodatek Vessel of Hatred. To sta sicer pomembna projekta, a nista samostojni igri, zato delanje tako velikega dogodka za stransko vsebino ne bi imelo ravno smisla. O kakšnih drugih projektih pa enostavno nimamo nobenih novih informacij: Blizzard je sicer delal na unikatni preživetveni igri, ki je po mnenju mnogih nosila ogromno potenciala, a je bila ta preklicana, nadomestni projekt pa je verjetno prezgodaj v razvoju, da bi bil pripravljen za uradno napoved.
BlizzCon 2024 je tako uradno preklican in res se sprašujemo, če ga bomo sploh še kdaj videli. Spomnimo se, da je po nekako isti poti šel E3: najprej je bil večkrat preklican, organizator je nato ves čas obljubljal, da naslednje leto pa stvar zagotovo pride na spored, nakar je zanimanje tako upadlo, da je bil preprosto za vedno odpovedan.
Korejski razvijalec XL Games nam je leta 2014 predstavil MMO igro ArcheAge, ki je vsebovala kar nekaj zanimivih idej. Spomnim se, da sem stvar preigraval tudi sam in uspelo mi je spočeti enega od svojih prvih video vtisov, ki si ga lahko ogledate spodaj – bonus je res zanič mikrofon zaradi katerega se me komaj sliši.
ArcheAge nam je predstavil širok svet, ki smo ga lahko prehodili peš ali pa na hrbtu kakšne zverine, moč pa je bilo tudi skočiti v svoj lastni čoln in se igrati morskega kapitana. Prisotne so bile tudi razne res posebne igralne novitete, saj si lahko kupoval zemljišča in nato na njih gradil hiše, za poredne igralce je bil prisoten sistem sojenja iz strani drugih špilavcev, vsake toliko pa je kak srečnež lahko v divjini naletel na izjemno dragoceno drevo, ki ga je pred tem zadela strela – te surovine si lahko nato prodal za izjemno lep priliv cekina.
Strežniki so bili ob beta testiranju tako polni, da se enostavno nisi mogel povezati na njih ali pa si čakal v dolgi vrsti, zato je bil naval igralcev konkreten tudi ob izidu, a takrat je na plano pokukala korejska stran razvijalca, zato se je naslov začel hitro začel utapljati v mikrotransakcijah, kar je igralce sčasoma začelo odvračati od igranja, dokler se v njej niso začeli zadrževati samo še največji oboževalci.
Ti so včeraj izpustili glasen krik razočaranja, saj je založnik Kakao Games najavil, da so se po svetovanju z razvijalcem XL Games odločili, da vzdrževanje igre ArcheAge nima več smisla, saj je igralna baza postala premajhna, da bi ti igralci lahko izkusili vsebino na takšen način, kot je bila ta zamišljena.
Na ta račun so prišli do težke odločitve, da ugasnejo strežnike v Evropi in Severni Ameriki, to pa se bo zgodilo 27. junija 2024. Prodaja igrine valute je bila zdaj že zaustavljena, a bo notranja trgovina še naprej delovala vse do konca obratovanja strežnikov. Vsi tisti, ki posedujejo naročnino Patron bodo za to dobili nazaj povrnjen denar v obliki igrinih kreditov, tako da bodo te lahko zamenjali za kaj takšnega v trgovini, kar si prej še niso privoščili in zanimivo bo videti, če se bo v igri priredil kakšen znaten finale, ki bo igro poslal v večna lovišča.
Glede na uradno napoved se bodo strežniki ugasnili samo pri nas in v ZDA, medtem ko bodo v kakšni Aziji in drugod očitno še naprej delovali, tako da lahko tisti največji odvisneži še vedno naredite nove like in se povežete na strežnike, ki pa bodo vsebovali višji zamik. Vsem ostalim pa je priporočljivo počakati na nadaljevanje ArcheAge 2: to je bilo najavljeno leta 2022 in bo zgrajeno znotraj pogona Unreal Engine 5, žal pa datum izida še vedno ostaja neznanka.
Razvijalec Rockstar je mojstrski pripovedovalec zgodb, ki jih je najbolj prijetno doživeti preko enoigralskih kampanj. To so v preteklosti dokazali že večkrat in to preko franšiz Red Dead Redemption 1 in 2, Bully, Manhunt in seveda tudi serije iger Grand Theft Auto. Zgodba je pri njih vedno igrala veliko vlogo in če je niso izdelali že sami, so stopili v vlogo založnika in preko zunanjega razvijalca dostavili štorijalno vrhunski naslov: dokaz tega je mojstrski L.A. Noire iz leta 2011, ki je bil ob izidu delež veliko kritik, a več kot desetletje kasneje nismo dobili niti ene igre, ki bi dostavila podobno igralno izkušnjo.
Žal pa se je delovanje Rockstarja spremenilo takoj ko je zavohal ves dobiček, ki ga lahko prinesejo večigralski svetovi. To se je zgodilo več kot desetletje nazaj z igro GTA 5, ki bi morala sprva slediti razvojni poti pretekle igre GTA 4, ki je po izidu prejela dva odlična ločena dodatka The Lost and the Damned in The Ballad of Gay Tony, a nato je vmes posegel uspeh večigralskega dela GTA Online in stvari so se korenito spremenile.
Kako drugačen bi bil lahko danes GTA 5 je na nedavnem podcastu povedal igralec Steven Ogg, ki je v igri posodil glasilke kontroverznemu liku Trevorju Philipsu. Ta je namreč povedal, da je imel Rockstar za Trevorja še velike načrte, saj naj bi ta nosil glavno vlogo DLC-ja Agent Trevor, ki je imel hudo zanimivo štorijalno idejo. Trevor bi namreč moral sodelovati z agencijo FIB in se spremeniti v nekakšno različico Jamesa Bonda in čeprav bi se Trevor trudil postati pretkani in šarmantni vohun, mu njegova kaotična nrav tega ne bi dopustila, kar bi lahko rezultiralo v celem kupu izjemno zabavnih nalog. Steven je dodal, da je ideja DLC-ja napredovala celo do te mere, da je bil poklican na snemanje glasovnih vrstic, a nato je bila stvar nenadoma preklicana in pozabljena.
Kopači po igrinih datotekah so že leta 2019 odkrili zapise o tem DLC-ju, a ta naj bi bil samo eden od trojice načrtovanih. Dobili naj bi še dodatek Zombie Apocalypse, ki bi bil podoben Undead Nightmare iz igre Red Dead Redemption, tako da bi se morali boriti proti invaziji nemrtvih, dodatno pa bi se pozabavali še v DLC-ju Alien Invasion, kjer bi zopet v glavni vlogi nastopal Trevor, ta pa bi v njem svoje avanture preselil izven domačega planeta.
Vse te stvari so bile preklicane, a ne povsem izbrisane, saj je Rockstar nekatere elemente izkoristil za izdelavo vsebine znotraj GTA Online, kot je denimo Diamond Casino.
Rockstar je sicer še vedno zavezan k izdelavi enoigralske vsebine in tudi GTA 6 bo držal napeto zgodbo, ki jo zagotovo vredno raziskati. A vseeno ostaja grenak priokus, da bi lahko že zdaj ponovno preigravali močno bolj obogaten GTA 5, zdaj pa se vsebine tega lahko veselijo samo v neki alternativni dimenziji.
Podjetje Microsoft se že dolgo poigrava z idejo, da bi oglase nekako bolje zapakiral v svoj operacijski sistem Windows. Vsak, ki je kdaj sam opravil inštalacijo operacijskega sistema, že zdaj ve, da te namestitveni program med inštalacijo večkrat povpraša, kakšne oglase bi si želel gledati in na izbiro imamo samo opciji, ki oglase prilagodijo vašemu zanimanju ali pa bolj splošne reklame, nikjer pa ni možnosti za popoln izklop nadležnih oglasov.
Nato so se oglasi začeli postopoma pojavljati tudi drugod. Če ste denimo uporabljali urejevalnik besedila Wordpad ste v pasici dobili sporočilo, da bi bilo nemara dobro preizkusiti seznam orodij Office, prenovljeni odjemalnik pošte Outlook pa ima oglasno sporočilo vdelano kar znotraj vašega seznama prejete pošte, tako da vas vedno bode v oči.
Zdaj se reklame selijo tudi v samo srž operacijskega sistema. Nova posodobitev KB5036980 vam namreč v seznam priporočenih aplikacij, ki jih uzrete na spodnji strani začetnega menija, vrine oglas oziroma ikono aplikacij, ki jih nimate nameščenih. Microsoft pravi, da se bodo tule pojavile samo aplikacije zunanjih izvajalcev, ki so jih odobrili sami, a to ne spremeni dejstva, da je tole oglas, ki ga bomo zdaj primorani gledati, razen če stvar lastnoročno izklopimo.
Da ohranimo Start meni čist je treba najprej skočiti pod “Nastavitve”, nato pod “Prilagoditev” in na koncu pod zavihkom “Start” izklopimo možnost “Pokaži priporočila za namige, bližnjice, nove aplikacije in drugo”.
Osebno nove posodobitve še nisem prejel in očitno ta prihaja v valovih, tako da jo znate prejeti šele v prihajajočih dneh. A zanimivo je, kako hitro je ta novost prešla v končno verzijo Windowsov: Microsoft je namreč te oglase testiral samo nekaj tednov nazaj znotraj programa Insider, zdaj pa je zadeva že nared za končne uporabnike. Ob tem se tudi sprašujemo, kako dolgo bo možnost izklopa teh oglasov sploh na voljo in če ne bo sčasoma Microsoft dodatne reklame preselil še na kakšen drug vidik uporabniške izkušnje.
Morda se zdi komu takšna skrb glede teh mini oglasov pretirana, a takšne stvari se vedno začno pri majhnih korakih, dokler povsem ne uidejo nadzoru. Ob tem se je treba zavedati, da stranke te reklame trpijo znotraj izdelka, ki ni poceni – osnovna licenca za Windows 11 Home stane 145 €.
Založnik Square Enix se je leta 2013 odločil ponovno zagnati franšizo Tomb Raider, saj je ta v svetu pustolovskih iger, kjer je takrat vladala serija Uncharted, potrebovala nekaj svežega vetra, zato je Lara Croft postala mlada ženska, ki pa ni superjunakinja ampak navaden človek, zato je postalo tudi igranje malce bolj realistično. Namesto istočasnega vihtenja dveh pištol, delanja salt in boja proti tiranozavru je nova Lara zgolj skušala preživeti, zato je bila na začetku kampanje vesela že preprostega loka, nasprotnike pa je odstranjevala iz zasede.
Na novo zagnana serija je bila za založnika lep finančni uspeh, zato je kasneje odobril izdelavo še dveh poglavij, ki sta igrali na isto vižo, še pred tem pa je leta 2014 izdal manjšo predelavo pod imenom Definitive Edition, ki pa je prispela za takrat aktualni konzoli PlayStation 4 in Xbox One, medtem ko je PC pri temu izostal. To pri računalničarjih običajno ne bi igralo prevelike vloge, saj takšne manjše obdelave samo dvignejo ločljivost in omogočijo poganjanje pri višjih sličicah na sekundah, kar je PC verzija dobila že ob originalnem izidu.
Vendar pa je v tem primeru Definitive Edition prinesel še nekatere druge bonuse, saj je bil Larin obraz spremenjen, nekaj malega pa je bilo postorjenega tudi na osvetlitvi in boljši animaciji. Vsi ti bonusi niso v PC verzijo nikoli prispeli, po desetletju pa je očitno končno nastopil čas za spremembe in tudi PC-jaši lahko zdaj končno igramo to “ultimativno” verzijo igre.
Obstaja samo en problem: Tomb Raider: Definitive Edition je na voljo samo znotraj Microsoftove trgovine, medtem ko se na Steamu do nje ne moremo dokopati. Kaj točno je razlog za takšno izdajo ni še jasno, a niti ni prvi primer takšne nadgradnje, ki je bila nato dostopna samo preko Microsoftovega servisa. Na enak način je manjšo obdelavo prejela igra The Evil Within, ki je ravno tako dobila nekatere bonuse kot je recimo prvoosebni pogled, tega pa na Steamu ni bilo in še vedno ni možno pridobiti.
Dobra novica je vsaj to, da je Tomb Raider: Definitive Edition postal “Play Anywhere” naslov, tako da če si stvar že lastite na Xbox konzoli, jo lahko na PC-ju pod istim računom igrate brezplačno. V nasprotnem primeru je za njo treba odšteti 20 €, sumimo pa, da bo stvar kmalu prišla tudi v storitev Game Pass, kjer se nahajata tudi ostala dela trilogije.
Igra Lords of the Fallen je lani oktobra privržence žanra “soulslike” razdelila na dva tabora: na tiste, ki so stvar preprosto prezirali in v njej niso našli niti enega pozitivnega vidika in tiste, ki so stvar označili za podcenjeno ter obenem nergače obtožili pretirane negativnosti. Sam sem nekje na sredi: moje mnenje je, da stvar niti približno ni tako zanič kot jo označujejo nekateri, saj igra vsebuje zanimiv svet ter prekrasen dizajn oklepov in nasprotnikov, a po drugi strani je tudi res, da je boj nekam plavajoč in nenatančen, obiskovanje alternativne dimenzije pa se včasih zdi preprosto nadležno in upočasni tempo igranja.
Razvijalcu Hexworks je vsekakor treba čestitati za naknadno podporo, ki jo je ta igra dobila po izidu, saj je praktično vsak dan izšel en večji ali manjši popravek, ki je bodisi nekaj postoril na optimizaciji ali pa se lotil obdelave hroščev, upoštevali pa so tudi želje igralcev in zmanjšali agresivnost nasprotnikov, tako da so ti zdaj med igranjem manj nadležni.
Hexworks je z opravljenim delom zadovoljen zato so včeraj izdali še zadnjo večjo posodobitev 1.5, ki je dostavil še tisto zadnjo obljubljeno vsebino. Poleg odprav hroščev in dodatnega dela na optimizaciji nam ta posodobitev dostavi tudi možnost ponovnega preigravanja New Game+, le da je ta stvar tule malce drugačna kot pa v kakšnem Elden Ringu.
Pri vnovičnem preigravanju namreč lahko sami izberemo, kaj vse si želimo v ponovnem preigravanju kampanje in izbira je res pesta. Vključimo lahko možnost naključnih nasprotnikov, tako da nas med novo potjo skozi igro na prej že seznanjenih lokacijah pričakajo povsem nepričakovani tolovaji, enako naključno postavitev pa lahko izberemo tudi za razne zaklade, tako da nikoli ne boste vedeli, kakšen košček oklepa ali orožja se skriva pri naslednji skrinji.
Najbolj zanimiva je možnost Ironman, ki igro spremeni v žanr roguelike. To pomeni, da boste ob dvojni smrti (igra vam namreč po originalni smrti ponudi še eno možnost, kjer živite v alternativni dimenziji) primorani igranje začeti povsem od začetka, kar je stvar, ki se jo bodo lotili samo največji mojstri tega naslova. Lords of the Fallen namreč nikakor ni lahek naslov in tudi po vseh teh posodobitvah je smrt stalni spremljevalec, a nekateri preprosto obožujejo takšne izzive, zato ne dvomimo, da so se ga nekateri zdaj že lotili – še posebej zaradi tega, ker je posodobitev s sabo prinesla tudi nove trofeje.
Posodobitev 1.5 je zdaj že na voljo in tole zna biti lep vmesni obrok, preden se junija preko dodatka Shadow of the Erdtree zopet vrnete v priljubljeni svet igre Elden Ring.
Stellar Blade je naslov, ki mu navadno ne bi namenil kaj preveč pozornosti, a zašli smo v relativno sušo izdaj večjih iger in razvijalec Shift Up si je med razvojem tega svojega prvega večjega projekta prislužil dovolj pozornosti Sonyja, da je ta stvar zastavil kot ekskluzivo za svoj sistem PlayStation 5 in naknadno izdal tudi daljši demo, ki se je pri igralcih dobro obnesel.
Ob ugledu prvih napovednikov sem sam na stvar gledal malce postrani, saj je je glavna protagonistka Eve videti kot nekaj, kar bi v ustvarjalniku likov spočel nek res potreben najstnik, zaradi česar sem nad igro hitro vrgel sodbo, da bo ta poskušala igralce privabiti zgolj na račun razgaljene podobe, medtem ko bo sama igralna formula igrala drugo violino.
A po preigravanju kampanje sem hitro spoznal, da je bila moja prvotna teorija zmotna in da Stellar Blade pod površjem skriva veliko več kot samo par verno animiranih jošk. Igro sicer še vedno ne bi označil za mojstrovino, saj je prostora za izboljšave v morebitnem drugem delu ogromno, a na splošno priznam, da je tole morda res ena od igričarskih knjig, ki jo odveč soditi samo po platnicah – pa naj bodo te še tako razgaljene.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Shift Up Založnik: Sony Platforme: PS5 Nakup:Big Bang Datum izida: 26. april 2024 Cena: 79,99 €
Zvrst: Akcijska pustolovščina
Stellar Blade se z uvodom ne obremenjuje preveč, čeprav spektakularnosti uvoda ne gre oporekati. Mesto dogajanja je naš preljubi planet, a ta je padel pod oblast zlobne vesoljske rase Naytiba, naša junakinja Eve pa je pripadnica nekakšnega uporništva, ki želi stvari povrniti nazaj v normalno stanje. Zgodba sama je dokaj nezanimiva in nihče vam ne bo zameril, če boste skozi nekje 30 urno kampanjo večkrat zmedeni glede poteka dogodkov in boste tem pač sledili zato, ker so razni cilji nujni za napredovanje zgodbe. Za igranje vam je dovolj vedeti to, da Eve poskuša v navezi s spremljevalcema Adamom in Lily ter pomočjo zadnjega večjega mesta Xion planet osvoboditi izpod jarma vesoljcev, to pa bo mogoče samo preko trupel manjših in večjih nasprotnikov.
Ustavimo se zdaj za minuto in si oglejmo tistega slona v sobi, ki je pri igri sprožal nekaj kontroverzije vse od njene najave in sem jo omenil tudi v uvodu: seksualnosti glavne junakinje in kako je ta izpostavljena skozi celotno igralno izkušnjo. Najprej se je treba zavedati, da je Shift Up korejski studio in ti zelo radi v svoje naslove rinejo pomanjkljivo oblečena dekleta, ki so kljub goli koži nenavadno odporna na zamahe sovražnikov in svinčeni dež njihovih strelnih orožij.
Šefom ne manjka izvirnosti, a so pogosto preveliki za ekran, tako da bolj težko vidiš njihove vzorce napadov.
Tudi Stellar Blade gre po tej poti, a priznati moram, da sem pričakoval hujše. Dobro, Eve resda nosi tako oprijeto obleko, da ji ob odpiranju skrinj lahko vidiš v maternico in njeno spuščanje po lestvah bi lahko zamenjali za ples gibčne striptizete, vendar pa na splošno njeno mahanje z vimeni ni tako odbijajoče in izpostavljeno kot bi lahko bilo. Njena postava tako ne moti igralne izkušnje in sčasoma se na vse skupaj navadiš, a po drugi strani povsem razumem, kako bi ta lik lahko zmotil igralca ali igralko, ki bi razvijalca upravičeno lahko obtožil ustvarjanja stereotipov glede žensk, ki na sebi ne nosijo niti grama maščobe. Če je Aloy iz serije iger Horizon tako dobro zastavljena junakinja, da sčasoma pozabiš na spol glavnega junaka, saj ta ne igra nobene vloge, je tule situacija drugačna, vendar pa Eve spet ni tako moteča, da bi vse vidike igranja usmerila samo v svojo napeto rit.
Med igranjem boste pogosto naleteli na vmesne baze, ki nam omogočajo nadgradnje lika in zaslužen počitek – slednji nato tudi obudi vse že poražene grdavže.
Igralna formula se vrti okoli bojevanja in tole ni nek RPG, kjer bi raziskoval podrobno poustvarjena mesta, se pogovarjal z NPC-ji ter s spremljevalci razvijal globoke vezi, ki bi nato pripeljale do romance. Stellar Blade vsebuje določene elemente zgoraj naštetih igralnih prijemov, a so ti povsem površni. Mesto Xion je denimo praktično povsem mrtvo in vsebuje zdolgočasene naokoli stoječe like, stranske naloge pa obstajajo, a so te katastrofalne in navadno sestojijo iz tega, da obiščete neko lokacijo, tam nekaj poberete in stvar je zaključena. Stranski opravki so tako zanič, da so me sprva s svojo preprostostjo presenetili: prejel sem denimo nalogo, da moram poiskati zapuščeno mačko, ki se potika po mestu in je videti shirano. Celotna naloga je dobesedno tole: tečemo do enega dela mesta, mačka je mrtva in to je konec naloge.
Da bomo velikokrat dobili takšne kadre niti ni presenečenje, a na splošno seksualnost glavne junakinje ni tako izpostavljena, kot pa sem sprva pričakoval.
Kakor so te misije brezvezne pa jih je vseeno pametno opraviti, saj si s tem prislužimo denarce in surovine, ki jih nato uporabimo za nadgradnjo opreme. Tudi na tem področju kakšne blazne naprednosti ne boste doživeli, saj lahko nadgradimo naš en in edini energijski meč, skupaj spravimo izboljšave na dronu, si zvišamo zalogo zdravilnih napitkov ter za Eve sešijemo novo preobleko, ki pa je tam samo za okras in ne zviša statistik. Te izboljšujemo preko ločenega menija in ta je dejansko dokaj razvejan, saj Stellar Blade vsebuje dokaj napreden boj, tako da lahko pridobivamo nove veščine, se učimo novih kombinacij udarcev in izmikanje ter pariranje naredimo lažje.
Svet, ki ga prečka Eve je sprva dokaj linearen, kasneje pa se malce bolj odpre, vendar pa tole ni nekakšen resničen odprti svet, ki bi ga bilo res vredno raziskovati. Skriti kotički sicer obstajajo in vsebujejo nekaj skrivnosti v obliki skrinj, za te pa je občasno treba poiskati namensko geslo ali pa pri odpiranju odigrati mini igrico. Stellar Blade si iz iger Dark Souls sposodi nadzorni sistem točk, saj vsake toliko naletimo na manjše baze, kjer si lahko nadgradimo veščine, nakupimo razne napoje in si obnovimo zdravje – slednje bo seveda tudi oživelo prej poražene nasprotnike.
Stellar Blade zna pričarati občutek izoliranosti in postapokaliptičnosti, vendar pa tega ne zna spariti z zanimivo zgodbo.
Regije so v bistvu bolj arene za boje, ki tule spominja na nekakšno mešanico iger Bayonetta in Nioh. Na voljo imamo težji in lažji udarec, ta pa med sabo lahko kombiniramo in razvijemo uničujoče napadalne vzorce, ki nasprotniku ne dajo dihati. Naša glavna obramba sta pravočasno izmikanje in pariranje, uspešna izvedba teh pa polni nekam težko viden merilnik, ki nam nato omogoča sprožanje posebnih udarcev.
Nasprotniki so dokaj raznovrstni in zahtevajo različne pristope, pri boju pa se hočeš nočeš enostavno moraš navaditi bodisi dobrega izmikanja ali pariranje napadov. Slednje je bolj priporočljiva taktika, a sam se nikakor nisem mogel navaditi ritma nasprotnikov, ki radi mahendrajo z okončinami, tisti večji pa tako zapolnijo ekran, da sploh ne vidiš od kje prileti njegov udarec in kdaj je bil ta sprožen. Pretepanje je tako velikokrat vir frustracij in preprosto potrebuje še nekaj dodelave, saj sem velikokrat dobil občutek, da sem šefa premagal bolj po naključju, kot pa da sem se naučil njegovih vzorcev napada in mu nato pravočasno sprožil protiudarec.
Grafično Stellar Blade ni videti slabo in pohvalno je tekoče delovanje pri 60 sličicah na sekundo in hitro nalaganje stopenj. Tudi svet je videti podrobno in dizajn nasprotnikov ter redkih NPC-jev kaže, da ima razvijalec Shift Up pod streho kar nekaj talentiranih umetnikov. Bi se pa spotaknil ob zvočni vidik izkušnje: glasovno igranje je še nekako v redu, vendar ne vem kdo je zaposlil glasovnega igralca za Adama, saj je ta slišati tako neživljenjsko in zdolgočaseno, da te popolnoma potegne iz dogajanja. Dvomljiva je tudi glasbena spremljava, ki sicer ni slaba, a sprašujem se, če ne bi namesto korejskega pop-a bila bolj smiselna izbira česarkoli drugega.
Stellar Blade se je na koncu za boljšo igralno izkušnjo kot pa sem od nje pričakoval, vendar pa nisem prepričan, če je ta skupek idej res vreden cene 80 €. Za razvijalca Shift Up bi to označil kot za pogumen prvi korak do snovanja resnično impresivne igre, ki bi znala preko nabranih izkušenj iz razvoja prvenca nekega dne postati Stellar Blade 2.
Čas hitro beži in po uspešni izpeljavi našega prvega letošnjega turnirja iz igre League of Legends, se na obzorju že riše mesec maj, kar pomeni, da se približuje tudi nastop drugega turnirja, ki bo tudi letos nastal znotraj dirkaške igre Assetto Corsa Competizione.
Ta simulacija vožnje ni samo zelo popularna na vseh naših dogodkih, ampak tudi na splošno v Sloveniji drži bogato igralno skupnost, ki se zelo rada poigra z igrino napredno fiziko vožnje, tisti bolj napredni dirkači pa si nato v dnevno sobo stlačijo pravi simulator dirkanja, nanj posadijo kakšen dober volan in nato s tresenjem in vernim zvočnim sistemom strašijo celo sosesko.
Ravno takšni predani dirkači so vabljeni na ta turnir, ki se bo odvil 18. maja in sicer ob 11.00, trgovina Mimovrste pa nam bo tudi tokrat dobrodušno ponudila prostor za tekmovanje, tako da bomo digitalne bencinske izpuhe vohali na lokaciji BTC City Ljubljana, kjer se nahaja tudi prevzemna točka te trgovine.
Za razliko od prej omenjenega turnirja v igri League of Legends, tule spletnih kvalifikacij ne bo. Bodoči tekmovalci morajo tako skočiti na spletno stran Eventko, kjer lahko opravijo nakup vstopnice v vrednosti 15 €, s tem pa si tudi rezervirajo mesto v vrsti tekmovalcev. Nakup vstopnice je nujen, saj si le tako lahko zagotovimo, da bodo tekmovalci nato turnir tudi zares obiskali, število prostih mest pa je omejeno na 32 tekmovalcev.
Vse udeležence čakajo lepe nagrade iz strani naših partnerjev UVI, Lenovo in Logitech, saj bo najboljših 8 tekmovalcev prejelo materialne nagrade v skupni vrednosti 1.500 €, ostali pa bodo v roke prejeli darilne vrečkice, ki bodo odtehtale vplačano prijavnino. Kot vidite lahko tako od tekmovanja samo profitirate, saj vas čaka tudi druženje z drugimi navdušenci nad digitalnim dirkanjem, pred Mimovrste pa bo postavljen tudi čisto pravi športni dirkalnik, ki ga bo tja postavilo društvo 32nd Drift Squadron.
Tekmovalci boste izziv opravili na novih in izpopolnjenih simulatorjih UVI Racing SIM PRO in UVI Racing SIM Extreme ter volanu in pedalkah Logitecha G923, igro pa bo poganjal zmogljivi igričarski računalnik Lenovo Legion T5. Pravila tekmovanja si lahko preberete na sledeči povezavi, za dodatna vprašanja pa je vedno na voljo tudi Discord.
Vabljeni tako tekmovalci, kot tudi tisti, ki bi si tekmovanje samo radi od bližje ogledali in morda vzpodbujali virtualne dirkače. Vstop za te je seveda brezplačen, poleg ogleda prej omenjenega resničnega dirkalnika pa se boste lahko usedli v ločen simulator, ki se bo ravno tako nahajal pred vhodom v trgovino Mimovrste.
Serija Fallout je bil tako velik uspeh, da je ta verjetno presenetil tudi razvijalca Bethesdo in njihovega glavarja Todda Howarda, zagotovo pa je nazaj malce stopil tudi Amazon, ki je stvar za predvajanje nudi na svojem pretočnem servisu Prime Video. Vse epizode prve sezone so bile izdane naenkrat, kar bi znala biti pretkana marketinška strategija ali pa je bil morda znak, da Amazon v stvar ni preveč verjel, zato jo je želel čim prej izstreliti na svoj servis in jo v primeru neuspeha tudi opustiti.
Zgodilo se je ravno nasprotno, saj te dni praktično vsi govorijo samo o Falloutu, Amazon pa je brž dal zeleno luč za snemanje 2. sezone, ki bo še naprej šla po izročilu že izdanih iger, a bo še vedno govorila svojo zgodbo. Osebno mi je takšen pristop bil vedno bolj všeč kot pa čistokrvno obnavljanje igričarskih štorij in nekaj takšnega bi si želel v seriji The Last of Us, namesto da sem moral še enkrat gledati isto zgodbo, ki sem jo skozi originalno izdajo in predelave doživel že trikrat.
Takoj po koncu so se razpasle razne teorije, kam vse bi lahko serija skočila v nadaljevanju in na koncu je bila uradno potrjena tista, ki je bila, glede na zaključne kadre 1. sezone, tudi najbolj logična. Pozor: nadaljnje besedilo in spodnji video vsebujeta kar nekaj kvarnikov glede 1. sezone.
Ustvarjalca serije Graham Wagner in Geneva Robertson-Dworet sta za spletno stran GQ potrdila, da nas bo naslednja sezona odpeljala v raziskovanje ruševin mesta New Vegas. To igričarji prav dobro poznamo, saj nas je tja leta 2010 odpeljal razvijalec Obsidian Entertainment in pričaral tako globoko in zanimivo štorijo, da Fallout: New Vegas še vedno velja za najboljšega v tej franšizi.
Vendar pa bo New Vegas malce drugačen kot pa smo ga videli v tej igri, saj bo mesto ena velika ruševina, medtem ko je v igri stvar funkcionirala kot ena od redkih naselbin, ki jih atomske bombe niso preveč porušile. Televizijska serija se dogaja 15 let po tistih dogodkih, ki smo jih videli v igri Graham Wagner in Geneva Robertson-Dworet sta v intervjuju povedala, da so se po zaključku zgodbe iz igre zgodile določene stvari, ki so pripeljale do porušenega mesta. Dodala sta, da je svet Fallouta dinamičen in nevaren, tako da se vedno dogajajo neke stvari in da jima preprosto ni logično, da bi situacija več kot desetletje ostala enako kot smo jo videli v igri, ki bo ravno tako kmalu praznovala svojo 15. obletnico.
Kdaj bo nova sezona prispela na Prime Video je zaenkrat samo predmet ugibanj, zato se je bolj pametno vmes zaposliti z že izdanimi igrami. Fallout 4 že danes dobiva ogromno nadgradnjo, neverjetno dobro pa gre tudi MMO-ju Fallout 76 – za tega se je Bethesda nedavno pohvalila, da je v samo enem dnevu nabral milijon igralcev.
Razvijalec Atlus je igričarjem znan predvsem po svoji dolgoletni seriji jRPG iger Persona, ki je svoj zadnji glavni del prejela debelih osem let nazaj, od takrat pa je studio zanj spočel nekaj predelav ter samostojnih odvrtkov, zdaj pa si bo privoščil nekaj pavze in izdal nekaj povsem svežega. Žal to ni Persona 6, ki je sicer zagotovo že v izdelavi in če gre verjeti govoricam, zdaj za to igro poznamo tudi barvno shemo, ampak povsem nova franšiza z imenom Metaphor: ReFantazio.
O tem naslovu smo lani enkrat že pisali, Atlus pa je včeraj pripravil daljši prenos v živo, ki je izpostavil tiste najbolj pomembne mehanike igre, ki se bo preselila v magično srednjeveško deželo, v njej pa je pred kratkim umrl kralj zato ljudstvo išče novega vladarja. Vendar pa je to kraljestvo malce drugačno od tistih, ki jih pomnimo iz resničnega življenja: krono namreč ne nasledi dedič umrlega ampak tisti, ki nabere največ glasov podpore navadnih občanov. V njem tako vlada nekakšen demokratičen sistem in na nas bo, da širom dežele naberemo dovolj glasov podpore, da lahko svojo rit udobno namestimo na prestol, do tega pa bo vodila dolga pot, ki bo polna avantur.
Atlus pravi, da je za Metaphor: ReFantazio ustvaril svoj najbolj širok svet doslej, čeprav ga sam ne bi označil za odprtega. Tekanja naokoli bo kljub temu zelo veliko, saj NPC-ji nujno potrebujejo našo pomoč, to pa bomo nudili preko raznoraznih pristopov, a najbolj pogost bo tisti, ki nas bo spustil v razne temnice, ki jih bo tule več kot v vseh Persona igrah doslej.
Zanimiv je pristop do bojevalnega sistema, saj se bomo v bitkah še vedno ukvarjali s poteznim načinom mikastenja, a omogočeno bo tudi akcijsko sabljanje, kjer bomo lahko nekatere bolj šibke sovrage odpravili kar mimogrede, kar bo malce skrajšalo zamudne boje, a po drugi strani se človek vpraša, zakaj so ti potem v igri sploh prisotni, če ne zahtevajo nobene taktike pri pretepanju.
Metaphor: ReFantazio je resda nova franšiza, a bo kar nekaj igralnih elementov potegnila iz Atlusovih prejšnjih naslovov. Še vedno se bomo denimo ukvarjali s kompanjoni, se z njimi družili, kramljali in pletli prijateljske vezi, prisotna pa bo tudi mehanika upravljanja časa, saj imajo volitve svoj časovni rok, ki ga bo treba upoštevati. Se bo pa ReFantazio v enem pogledu bistveno razlikoval od igre Persona 5, saj tule romanc s spremljevalci ne bo mogoče spočeti, kar je nekatere oboževalce že pahnilo na rob obupa.
Igra Metaphor: ReFantazio izide 11. oktobra in sicer za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X.
Žanr enoigralskih prvoosebnih streljank se je včasih zdel neumrljiv, še posebej pa je ta teza veljala ob koncu devetdesetih, ko je praktično vsak razvijalec delal na svoji verziji takšne zabave in takrat so rodili legendarni izdelki tipa Half-Life, Quake 2 in Red Faction, zabavno pa je bilo tudi na večigralskem področju, kjer sta si moči merila Quake 3 in Unreal Tournament.
Prvoosebno streljanje je še danes popularno, vendar pa se je primarno preselilo v medmrežno zabavo, medtem ko tipičnih enoigralskih izkušenj boleče manjka. Nazadnje nas je v tem pogledu res razveselil Doom Eternal, medtem ko so igre Far Cry preseljene v odprti svet in jim manjka tista linearnost, ki je pripeljala do mojstrskih stopenj prej omenjenih naslovov.
Nostalgijo poskuša obuditi založnik 3D Realms, ki nam je leta 2019 predstavil igro Ion Fury, ta pa je obudila vizualno podobo prvoosebnih streljank tipa Doom 2 in Quake 1, kar ji je uspelo sorazmerno dobro. 3D Realms je že dolgo nazaj napovedal nadaljevanje Phantom Fury, ki pa bo skladno z novo zgodbo predstavilo tudi obujanje spominov na drugo ero prvoosebnih streljank – tistih, ki smo jih dobili ob koncu devetdesetih in jih je močno rad preigraval tudi avtor tehle vrstic.
Nastopali bomo v vlogi iste junakinje Shelly “Bombshell” Harrison, ki je bila v novi igri prebujena iz kome, njena nova naloga pa je poiskati legendarni artefakt Demon Core, ki ga bomo našli preko raziskovanja ZDA.
Za zgodbo se vam ni treba preveč obremenjevati, saj je tam bolj za izgovor, da se lahko sprehodimo skozi cel kup različnih lokacij, tam pokosimo mase neprijateljskih sil ter na splošno uživamo v napetih akcijskih spopadih, ki jih bomo izvajali peš ali pa na krovu kakega priročnega vozila.
Vizualno Phantom Fury spominja na mešanico iger SiN in Half-Life, retro stopnje pa so videti slastno in bodo skrivale veliko velikonočnih jajčk, tako kot je bilo to v navadi streljank nekega drugega obdobja.
Phantom Fury izide že danes, 23. aprila in čeprav na Steamu stran že dolgo obstaja, cena zaenkrat ni znana.
