Sposobnost igre, da igralcem omogoča ustvarjanje samosvoje igralne vsebine, lahko močno podaljša življenjski vek določenega naslova. Samo poglejte si izdelke razvijalca Bethesda, čigar serija The Elder Scrolls še danes drži zvesto bazo igralcev, pa čeprav je od zadnjega naslova te serije preteklo že več kot desetletje, do naslednjega dela pa bo preteklo še kar nekaj vode. Enako velja za Fallout in čeprav je Bethesda imena obeh franšiz podprla še z MMO-jema Fallout 76 in The Elder Scrolls Online, je popularnost obeh hkrati obdržala tudi sama igralna skupnost, ki vsake toliko izda kakšen res impresiven projekt.
Tudi CD Projekt RED je upal, da bi se kaj takšnega lahko primerilo za njihovo franšizo iger The Witcher, a žal njihova uradna modderska orodja enostavno niso bila tako zmogljiva in popularna za ustvarjanje novih avantur. Sicer se o igri The Witcher 3: Wild Hunt govori še danes, a stvar bi bila zagotovo še bolj popularna, če bi že od začetka vsebovala namenska orodja za ustvarjanje novih avantur in zagotovo bi se sčasoma našla skupina prostovoljcev, ki bi skozi leta truda ustvarila večjo neuradno razširitev v slogu Blood and Wine.
The Witcher 3 je sicer leta 2015 prejel manjše uradno orodje za moddanje, imenovano MODKit, a to je bilo pri svoji uporabnosti omejeno, saj so lahko igralci zgolj spreminjali določene vidike že obstoječe vsebine. Zdaj pa je poljski razvijalec najavil izid veliko močnejšega orodja REDkit, ki je bil že na voljo za igro The Witcher 2, za tretji del pa CDPR ni imel načrtov izdati česa podobnega.
9 let kasneje so se stvari korenito spremenile in tako so Poljaki na Steamu najavili, da bo tudi The Witcher 3 prejel svoj REDkit, ta pa bo igralcem omogočal ne samo spreminjanje že obstoječe vsebine, ampak tudi dodajanje povsem novih orožij, oklepov, dialogov in celo lokacij, iz vsega tega pa lahko sčasoma nastanejo resnično impresivni projekti.
Orodje je zdaj na voljo za testiranje in vsi ustvarjalci lahko dostop dobijo tako, da obiščejo uradno stran na Steamu in tam kliknejo gumb “Request Access”. CDPR opozarja, da je REDkit trenutno še v beta fazi in da bodo tako uporabniki zagotovo naleteli na nekaj hroščev, ki jih nato lahko prijavijo na njihovi strani.
REDkit bo v polni verziji izšel še enkrat letos in bo brezplačno na voljo vsem tistim, ki si lastijo legitimno kopijo igre The Witcher 3 na Steamu.
Očitno se je na turnirjih Yu-Gi-Oh rodila nova taktika, kjer lahko ostale tekmovalce izločiš preko neprijetnega telesnega vonja in pri ignoriranju osebne higiene vztrajaš toliko časa, dokler iz sobe ne izločiš še zadnjega tekmovalca.
Zanimiva zgodba tokrat prihaja iz japonske, kjer se je v manjši trgovini odvil turnir iz igre s kartami Yu-Gi-Oh. Eden ot tekmovalcev je namreč na X-u zapisal, da se je turnirja udeležila tudi predstavnica nežnejšega spola, a je nato dogodek zapustila na račun agresivnosti in negostoljubnosti ostali igralcev.
Objava je dobila nekaj pozornosti in je prišla tudi na uho te tekmovalke, ki je pod objavo zapisala, da turnirja ni zapustila zaradi nesramnosti drugih ali pa zaradi tega, ker bi bili ti pri izmenjavanju kart boljši od nje. Krivdo je namreč zvalila na telesni vonj drugih tekmovalcev, ki naj bi bil tako nagnusen, da enostavno ni več zdržala znotraj prostorov trgovine, zato se je raje odpovedala nadaljnjemu tekmovanju.
Njen odgovor je postal viralen in čeprav so ga nekateri označili za smešnega, je tem odgovorila, da je bil smrad tako neznosen, da v njej ne vidi humorja. Nekdo je nato pridodal, da je morda ravno ta vonj glavni krivec, da igra Yu-Gi-Oh ne dobiva ženskih tekmovalk, a ženska je pojasnila, da je naletela tudi na smrdeče predstavnice te skupnosti, le da so moški glede smradu v povsem svoji kategoriji.
Okoli tekmovalcev na takšnih turnirjih in tudi anime konvencijah se je razvil določen stereotip, vendar pa je ta zasnovan v realnosti in težava se je razpasla do te mere, da morajo nekateri udeležence dogodkov uradno opomniti, da naj pred prihodom poskrbijo za vsaj osnovno osebno higieno.
Založnik Konami, ki stoji za igro Yu-Gi-Oh, je v uradnem pravilniku posebno poglavje namenil osebni higieni, temu zgledu pa je sledila tudi anime konvencija Otakon, ki ravno tako v svojem pravilniku omenja vonj udeležencev, spomnimo pa se tudi slavnega primera od lani, ko je glasovna igralka animeja pred svojim koncertom oboževalce zaprosila, da se pred udeležbo najprej stuširajo in jim za te namene tudi izrisala navodila za umivanje.
Sony naj bi še za letos pripravljal osvežitev konzole PlayStation 5, kar je pri igralcih in razvijalcih sprožilo mešane odzive. Govorice pravijo, da razvijalci nad možnostjo konzole PlayStation 5 Pro niso ravno navdušeni, saj naj po njej ne bi bilo potrebe in da trenutno še niso izkoristili vseh mišic navadne konzole. Vendar pa po drugi strani igralci sami igralci novinca pozdravljajo, saj je kar nekaj novodobnih naslovov ob izidu trpelo zaradi slabe optimizacije, ki bi jo morda lahko premagala večja strojna zmogljivost konzole: Final Fantasy XVI in Final Fantasy 7 Rebirth sta dober primer tega, da bi bila igralna izkušnja drugačna in boljša, če bi lahko igri poganjali pri večjih sličicah na sekundo, ki bi bile sparjene tudi z večjo ločljivostjo.
Govorico o PlayStation 5 Pro je prejšnji mesec potrdil YouTube kanal Moore’s Law in stvar je očitno nosila nekaj vode, saj je Sony dosegel odstranitev posnetka na YouTubu, a je vest nato potrdila tudi spletna stran Insider Gaming. Novo poročilo iz strani The Verge zdaj pravi, da naj bi prejšnje poročilo iz strani Moore’s Law resnično, spletna stran pa se je dokopala tudi strojnih specifikacij konzole.
PS5 Pro znotraj Sonyja nosi kodno ime Trinity, vseboval pa naj bi za 10 % zmogljivejši procesor, največ dela pa naj bi bilo narejenega na grafičnem čipu, ki naj bi bil za 45 % hitrejši in je še posebej osredotočen na optimizacijo osvetljevanja preko ray tracinga. Ta tehnologija je hudo zahtevna tako na konzolah, kot tudi na PC-ju, a na računalnikih nekaj bremena prevzamejo tehnologije DLSS in FSR, ki so zdaj že tako napredne, da lahko ustvarjajo sličice na sekundo vnaprej, zaradi česar se te ob vklopu opcije “Frame Generation” kar podvojijo.
PlayStation 5 česa takšnega ne vsebuje, zato se moramo ob vklopu ray tracinga navadno zadovoljiti z nizko ločljivostjo in sličicami na sekundo, ki so zaklenjene na številko 30. Sony naj bi ravno zaradi tega razvil svojo lastno tehnologijo PlayStation Spectral Super Resolution oziroma PSSR, pri preračunavanju slike iz ločljivosti 1080p v 4K pa naj bi uporabnik utrpel samo 2 ms zamika, ta pa naj bi se skozi bodoče posodobitve še zmanjšal.
Sony naj bi razvijalcem že naročil, da svoje prihajajoče in že izdane naslove optimizirajo za novo konzolo in pričakuje, da bo večina njih do avgusta dovolj izpopolnila svoje izdelke. Vsi tisti, ki bodo svoje igre optimizirali za PlayStation 5 Pro si bodo prislužili oznako Trinity Enhanced, ta značka pa naj bi bila nato jasno vidna na fizičnih škatlah iger, kot tudi znotraj PlayStation digitalne trgovine.
PlayStation 5 Pro naj bi v prodajo stopil enkrat decembra, morebitna cena pa zaenkrat ostaja neznanka.
Največji evropski igričarski dogodek Gamescom bo na sporedu tudi letos, a manjkalo bo podjetje Nintendo, ki se je na tem nekajdnevnem festivalu pojavljalo redno, razen enega izostanka v letu 2022.
Novica je za nemško spletno stran GamesWirtschaft potrdil predstavnik Nintenda Europe, ki je v intervjuju povedal, da sicer Gamescom smatrajo za enega od glavnih dogodkov, ki se jih skozi leto udeleži japonsko podjetje, a da so se letos, po dolgem premisleku, odločili preskočiti udeležbo.
Kakšnega dodatnega pojasnila Nintendo ni podal, vendar pa analitiki pravijo, da poteza ni tako presenetljiva, saj se podjetje pripravlja na lansiranje konzole Switch 2 in zelo verjetno načrtujejo svojo lastno predstavitev, ki bo držala tako najavo same konzole, kot tudi vseh iger, ki bodo na voljo skladno z izidom ene najbolj popularnih konzol v zgodovini.
Nintendo za leto 2024 prav tako nima kakšnih večjih najav, saj ima sicer v razvoju nekaj naslovov, a to so v glavnem predelave in so tam pač zato, da imajo lastniki aktualne in zdaj že hudo ostarane konzole Switch na voljo nekaj za nakup. Udeležba na dogodku, kjer bi moral pokazati nove izdelke in naslove, a te hraniš za naslednje leto, tako niti ni smiselna, a vseeno bi znal to biti boleč udarec za največji igričarski festival v Evropi.
Nintendov izostanek bi znal biti prej izjema kot pravilo, a spomnimo se, da je tudi nekdaj največji igričarski sejem E3 najprej začel kazati znake propadanja, ko se ga ni udeležila sveta trojica igričarske industrije: Nintendo, Sony in Microsoft. Slednja za letos še nista bila potrjena: Microsoft je sicer lani držal 60 minut dolg prenos v živo, Sony pa je dogodek preskočil tako v 2022 kot tudi v 2023, zato za njegovo letošnjo udeležbo upanja niso ravno visoka.
Gamescom se bo letos, tako kot vsakič do sedaj, odvil v mestu Köln in to med 21. in 25. avgustom.
Podjetje Adobe je bilo eno prvih, ki je ob porajanju umetne inteligence na vseh področjih našega življenja hitro naznanilo, da bo tudi njihov seznam programov podprt z dobro merico umetne pameti. Ni trajalo dolgo preden so najavili svoj lastni model SenseiAI, preko njega pa so zgradili tehnologijo za generiranje slik Firefly, ki so zapakirali v svoj najbolj popularni izdelek Photoshop.
Firefly je bil sprva na voljo samo preko beta testiranja, zdaj pa je sestavni del Photoshopa, Adobe pa namerava vse učne lekcije od tam preseliti tudi na svoje druge izdelke. Včeraj so tako najavili, da bo tudi njihov urejevalnik videov Premier Pro kmalu dobil nova umetnopametna orodja, ki nam bodo poenostavila urejanje videoposnetkov in čeprav lahko vse te stvari že zdaj naredimo ročno, so bili ti opravki močno zamudni in so zahtevali kar nekaj znanja.
V predstavitvenem videu smo dobili vpogled v kar nekaj novosti. Funkcija “Object Addition & Removal” nam denimo omogoči, da se znebimo odvečnih predmetov v kakšni sceni in to preprosto tako, da stvar označimo in jo izbrišemo, nakar umetna pamet ta predmet sledi skozi vse sličice in ga tudi samodejno odstrani. Na takšen preprost način lahko v sceno tudi dodamo razne predmete ali pa spremenimo oblačila na igralcu – preprosto vtipkamo ukaz in pred nami se zgodi magija.
Opcija “Generative Extend” nam omogoča lajšanje še enega glavobola: daljšanje kakšnega kadra, ki je bil prekratek, s tem pa nam je omogočena tudi lažja sinhronizacija z ozadnim zvokom, kar lahko pride hudo prav za ustvarjanje napovednikov ali predstavitvenih posnetkov raznih izdelkov.
Umetnopametni model Pika nam po drugi strani omogoča ustvarjanje povsem novih kadrov, tako da samo vtipkamo, kaj želimo imeti v sceni in nato izberemo med ustvarjenimi rezultati. Stvar zna priti prav za ustvarjanje prehodov med različnimi scenami, ki trajajo nekaj sekund, Adobe pa pravi, da je Pika še v fazi razvoja, zato lahko pričakujemo boljše in bolj podrobne rezultate, ki vsebujejo manj napak pri kreiranju scen.
Vse te funkcije bodo vključene v naročnino na Adobe izdelke, ki za vse aplikacije mesečno zahteva 36,59 €, a če si želite samo programa Premier Pro potem mesečna položnica znaša 26,64 € in bodo na voljo enkrat kasneje v 2024.
Minuto in pol dolg napovednik za igro GTA 6 bi bil morda še bolj popularen, če bi se premiera zgodila takrat, ko jo je načrtoval Rockstar, a žal je nek brihtnež napovednik predčasno razkril na YouTubu, zaradi česar je moral razvijalec stvar izdati predčasno. Vendar pa so te neprilike bile samo manjša težava, ki blišča videu niso vzele: v samo 24 urah je stvar zabeležila 60 milijonov ogledov, od takrat pa je ta številka narasla na 183 milijonov. Ni slabo za igro, ki ima napovedan izid šele za enkrat v 2025.
Koliko teh ogledov gre pripisati YouTuberju Andrewju Levittu ni znano, a verjetno je tip stvar gledal kot obseden, saj se je odločil natančno rekreirati vse kadre in te poustvariti v resničnem življenju. Naloga je bila velika, vendar pa ne spet nemogoča, saj si napovednik sam sposodi veliko scen, ki so postale viralne in so se odvile znotraj Floride. Andrew se tako ni zapodil v lov za krokodili, niti mu ni bilo treba nag tekati po cesti in z ritjo opletati po strehi avta, saj so ta material priskrbeli nori prebivalci Floride.
Vseeno pa je bilo pred njim veliko dela, zato sta s prijateljem za en teden odpravila na Florido, tam pa sta uspešno poiskala vse tiste lokacije, ki jih vidimo znotraj napovednika in so bile narejene znotraj grafičnega pogona igre. Preko drona sta tako posnela tisti začetni prelet plaže in nočnih ulic Miamija in predstavila tudi svoje verzijo protagonistke Lucie, ki jo internet besno išče vse odkar je izšel originalni napovednik.
Čisto vseh scen pa nista bila zmožna zajeti. Andrew je naknadno izdal tudi video, ki pokaže zaledje snemanja in v enem trenutku se dotakne slavne scene na strehi nekega apartmaja, kjer vidimo prelestno žensko v bikiniju. Žal dostopa do bazena ni dobil, saj je nočitev stala skoraj 5k evrov, kar je bilo preprosto preveč za njegovo produkcijo, zaradi česar tega kadra ni bil zmožen rekreirati.
A celokupno gledano je tole lepa rekreacija napovednika in je veliko boljša od tiste, ki jo je na začetku leta poskušal ustvariti francoski YouTuber CyrilMP4, ki pa je v svoje delo vložil manj truda kot pa Andrew. Ta nas na koncu videa celo nagradi s smešnim kadrom, kjer slavni dvojec protagonistov v rokah držita banane namesto pištol, kar je pametna poteza, drugače bi kakšen mimoidoči stvar vzel zares in bi hitro izza šanka potegnil šibrovko. Nenazadnje je to Florida in Rockstar si je z namenom izbral to lokacijo za svoj navdih.
Ne vemo sicer kdaj točno sta Apple in njegov pretočni servis Apple TV+ postala nov dom za vse znanstvenofantastične serije in filme a smo mu hvaležni, da se je preusmeril ravno v ta žanr, ki se mu drugi pretočni servisi, zaradi vsega proračuna posebnih učinkov, navadno izogibajo.
Poleg ustvarjanja novih sezon aktualnih serij pridno dodajajo tudi povsem nov izdelke in naslednji naslov, ki vsebuje ogromno potenciala, sliši na ime Dark Matter.
Serija bo posneta po fantastični knjigi, ki jo je leta 2016 pod istim imenom izdal avtor Blake Crouch, gre pa za napet znanstvenofantastični triler, ki se začne dokaj nedolžno. V uvodnih straneh spremljamo življenje Jasona Dessena (Joel Edgerton), ki si je nekdaj služil kruh kot fizik kvantne mehanike, a je te dni srečen kot navaden profesor fizike, dom pa si deli z ženo Danielo (Jennifer Connelly) in sinom Charlijem (Oakes Fegley). Nekega večera se vrača iz gostilne domov, nakar ga nenadoma začne zasledovati neznanec v maski, ki ga ugrabi, odpelje na odročno lokacijo in naš Jason se nenadoma znajde v alternativni dimenziji, ki sicer vsebuje njegovo življenje, a je to drugačno, kot pa ga je vajen. Jason se odloči vrniti nazaj domov, iz česar sledi skakanje med različnimi dimenzijami, ki pa ga skoraj vedno stanejo življenja.
To je eden tistih primerkov knjige, kjer liste obračaš tudi ob dveh zjutraj in nato mastno kolneš, ker se moraš spraviti v spanje, čeprav bi najraje stvar prebiral še celo noč. Zanimivo bo videti, če bo ustvarjalcem uspelo vso to napetost preseliti tudi v televizijsko serijo, ki bo skupno štela 9 epizod, celotno produkcijo pa bo nadzoroval kar originalni avtor Blake Crouch. Ta je sicer že prej doživel ekranizacijo svojih preteklih del: najbolj znana predelava je bila serija Wayward Pines, ki pa je imela samo obetaven začetek, nakar so se nadaljnje epizode nekam sfižile.
Serija Dark Matter bo na Apple TV+ premiero doživela 8. maja, na ta dan pa bomo prejeli prvi dve epizodi.
Živimo v dobi digitalnih iger, ki so zdaj postale med nami že tako uveljavljenje, da proizvajalci konzol proizvajajo takšne, ki sploh več ne vsebujejo optičnih enot za branje fizičnih ploščkov, govorice pa pravijo, da bosta morda PlayStation 6 in naslednik konzole Xbox Series X povsem digitalna in ne bosta sploh vsebovala možnosti igranja preko fizičnih ploščkov.
Digitalna knjižnica ima svoje prednosti, saj lahko samo prižgemo konzolo ali PC, označimo želeni izdelek in tega kupimo, nakar stvar lahko zaženemo kadarkoli hočemo. Nič več obiskovanja fizičnih poslovalnic in odveč so skrbi, da se plošček z igro kje izgubil ali pa morda popraskal.
Ima pa digitalna era tudi svojo temno plat, saj si teh izdelkov ne lastimo čisto zares in založnik se lahko kadarkoli odloči, da igranje določenega izdelka ukine in nam celo odvzame pravico, da kupljeni izdelek sploh še kdaj igramo.
Dober primer tega je dirkaška igra The Crew, ki jo je Ubisoft spočel leta 2014, po desetih letih vzdrževanja pa se je odločil ukiniti podporo, zaradi česar je igra postala nedelujoča. The Crew je namreč delovala samo preko aktivne povezave na strežnike, zdaj pa so ti ukinjeni, zaradi česar je tudi igra postala neigralna. To sicer ni prvi takšen primer nedelujočega naslova, vendar pa je igralce pogrelo dejstvo, da je šel Ubisoft še korak naprej in je začel igro brisati iz računov vseh tistih, ki so si jo že lastili na zaganjalniku Ubisoft Connect. Igra je bila preseljena na zavihek neaktivnih naslovov in če uporabnik na njo klikne, dobi obvestilo, da nima več dostopa do nje, zaradi česar je ni več sploh možno namestiti.
S tem je šlo po vodi tudi upanje, da bi morda kdo sčasoma za ta naslov ustvaril nek zaseben strežnik, ki bi zopet omogočil delovanje igre in takšne stvari so se v preteklosti že zgodile, saj je veliko že umrlih MMO-jev zopet zaživelo ravno na račun skupnosti. Ubisoftu takšne stvari očitno ne dišijo preveč, zato je raje igralcem povsem onemogočil nameščanje datotek igre.
Zaradi vseh teh pripetij je YouTuber Ross Scott zagnal iniciativo “Stop Killing Games”, ki bi pri regulatorjih sprožil razmišljanje o morebitnih pravilih glede ohranjanja digitalnih iger, kjer bi vsak razvijalec ob takšni ukinitvi strežnikov moral zakonsko omogočiti alternativne načine nadaljnjega delovanja iger.
Ta mesec, na račun nove serije Fallout, ki jo lahko ta hip spremljamo v celoti na pretočnem servisu Prime Video, novice glede te franšize prihajajo iz vseh smeri. Že izdane igre beležijo visoke številke igralcev, polagoma pa se je približeval tudi izid največjega moda za Fallout 4, ki ga že dlje poznamo pod imenom Fallout London, ta pa ima za sabo profesionalno ekipo prostovoljcev, ki bodo postapokaliptično dogajanje prvič preselili izven radioaktivne pušče ZDA.
Izid je bil načrtovan za 23. april, a jim je načrte pomešal razvijalec Bethesda, ki se je namreč odločil ravno zdaj izdati dolgo obljubljeno posodobitev za Fallout 4, ki bo nujna za delovanje moda. Posodobitev je sicer primarno namenjena aktualni generaciji konzol, vendar pa bo izšla tudi na PC-ju in bo s sabo prinesla vrsto izboljšav, vse to pa pomeni, da bodo prejšnji modi igre postali nekompatibilni in enaka usoda bi čakala tudi London, ki bi izšel samo dva dni pred to posodobitvijo.
Razvijalcu tako ni ostalo drugega kot pa da na YouTubu objavi prestavitev izida, za tega pa trenutno nimajo datuma. Ekipa namreč nima vpogleda v to, kaj vse se bo spremenilo v novi posodobitvi in koliko časa bodo potrebovali, da mod naredijo zopet kompatibilen z igro ter zraven še stestirajo vse morebitne hrošče, ki bi se znali pojaviti ob vsem tem stikanju po kodi.
Prav tako je treba imeti na umu, da bo Bethesda zagotovo za to posodobitev izdala še kakšen naknadni popravek, kar bi zopet okvarilo delovanje moda, tako da bi znala ekipa malce počakati, da Fallout 4 prejme vse tiste nujne popravke, ki bodo prišli po posodobitvi, kar bi znalo izid Londona zamakniti za kakšen mesec.
Vse skupaj je en velika bolečina v riti ekipe, ki je leta delala na tej vsebini, zdaj pa so zopet primorani v čakanje in popravljanje že narejenega dela. A po drugi strani je vodja ekipe Dean Carter nad posodobitvijo za Fallout 4 navdušen, saj bodo lahko na ta način tudi sami grafični vidik svojega projekta pripeljali do maksimuma.
Fallout 4 je trenutno na Steamu znižan na vsega 4,99 €, a priporoča se nakup verzije Game of the Year Edition, ki v sebi vsebuje tudi vse DLC-je, ti pa bodo ravno tako potrebni za pravilno delovanje Londona.
Dragon’s Dogma II je nov kontroverzni AAA naslov izpod rok Capcom-a, ki ga ali ljubiš, ali sovražiš. Mnenja o igri so zelo deljena, saj je le kmalu po izidu na plano prišlo več zgodb o grozotah, ki so doletele to nadaljevanje enega najbolj kultnih RPG-jev, katerega prvinec je uvidel luč sveta dobrih 8 let nazaj, v daljnem letu 2018. In kot ljubitelj prvenca si nisem mogel pomagati, da ne bi zarinil čekanov vanj in na lastne oči preveril, ali je kontroverznost zgolj zgodba o bav-bavu ali je res kršitev osnovne človekove pravice do dobrih iger.
Kaj so torej glavni problemi, ki pestijo Dragon’s Dogma II? No, največ je govora o grozotah, ki slišijo na ime mikrotransakcije in ki so mokre sanje vsakega velikega založnika. Mikrotransakcije v popolnoma (no, skoraj popolnoma) enoigralski MMORPG izkušnji, kot igro imenujejo stvaritelji, pa je še večji greh, ki bo nekoga prej ali slej poslal v 9. krog Dantejevega pekla. Govora je tudi o grozotno slabem delovanju na modernih sistemih, kar sam smatram za še veliko hujšo stvar, ko igri na rami ždi zloben striček Denuvo. Pa je na obeh problematikah kaj resnice? Moram reči, da stvar ni tako preprosta, kot se morda zdi.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Capcom Založnik: Capcom Platforme: PC, PS5, XSX Steam:Povezava Datum izida: 24. marec 2024 Cena: 64,99 €
Če iščeš igro, ki ti bo stregla na srebrnem pladnju, si v napačni sobi. Dragon’s Dogma II je v oziru iger star Rimski cesar, ki te vrže v areno, reče: “Naj se zabava začne!” in nato veselo spremlja tvojo usodo. In bolje, da si pripravljen na včasih frustrirajočo izkušnjo, saj ne tolerira zelencev, “razvajenih” s strani modernih RPG-jev.
Ne gre za običajen odprti svet, kot si jih morda vajen izpod rok Ubisofta. Tukaj ni nobenih ikon in seznamov nalog, ki so potrebne tvoje pomoči. Čeprav je vodenja vseeno več kot v Elder Ring. To je svet, kjer je biti nepripravljen smrtno nevarno, in odločitve, ki jih sprejmeš, nosijo trajne posledice. Ta “igraj po svoje” tematika, ki jo vse pogosteje vidimo v odprtih svetovnih RPG-jih, preprosto ne obstaja v Dragon’s Dogmi II. Ali boš igral po pravilih igre ali pa boš prejel pošteno šeškanje.
Mehanizem zdravja, ki ga igra uporablja, je dober primer tega. Tvoja maksimalna količina zdravja se zmanjša s prejemanjem škode. Obstajata dva načina, kako to obrniti in se izogniti tekanju z 20% zdravja: ali počineš svoje utrujene kosti v postelji ali pa se spočiješ v improviziranem taboru. Oprema za kampiranje je težka in Dragon’s Dogma II je zelo skopa, kar se tiče nosilnosti likov – vsaj na začetku. V 99% iger v odprtem svetu bi samo hitro potoval do najbližjega mesta in se tam odpočil ali pa enostavno previl čas naprej, a tu je vse skupaj zgolj del *khm* frustrujajoče *khm* igralne izkušnje.
Hitro potovanje je možno samo z uporabo potovalnih kamnov, ki pa jih ni enostavno najti. Zato te igra nenehno sili, da tehtaš prednosti in slabosti vsega, kar počneš. Boš uporabil drago hitro potovanje za hitro prepotovanje velike razdalje? Ali boš skušal raje najti varen kraj in počakati, da sonce vzide? Boš le stisnil zobe in upal, da se boš z 20% zdravja prebil nazaj do najbližjega mesta skozi divjino, ki jo prežemajo goblini, harpije, volkovi, roparji in ogromni stvori?
Seveda ti ni treba nikamor iti sam. Kot v prvi igri lahko zaposliš razne asistente, “kmete” iz druge dimenzije, ki obstajajo samo, da služijo Dvignjenemu (status, ne opis stanja), torej tebi. Dvignjeni lahko ukazujejo kmetom, in zraven glavnega kmeta lahko najameš še dva, ki te spremljata zraven njega. Glavni kmet je tako pomemben za igranje, da njegovo/njeno ustvarjanje poteka takoj za ustvarjanjem lastnega lika, saj bo od takrat naprej tvoj večno prisoten sopotnik in telesni stražar. Ostali kmetje so last drugih igralcev – zato sem med drugim lahko potoval z raznovrstnimi liki iz drugih iger ter jih kasneje odvrgel za druge like višjih stopenj.
Seveda je pametno sestaviti skupino, ki se dopolnjuje med seboj. Sam sem večinoma igral kot tatič, eden novih razredov skupaj z lokostrelcem, ki je bil izpeljan iz prvotnega razreda s podobnim načinom igranja. Moja glavna kmetica je bila čarovnica in druga dva kmeta sta navadno sestopila iz nečesa izmed bojevnika, barbara ali lokostrelca, saj se je tako skupina dobro dopolnjevala. Vokacije zate in za tvojega kmeta/kmetico lahko spremeniš kadarkoli v krčmi ali cehovski hiši, in več jih odkleniš ob določenih točkah v kampanji.
Vesel sem tega, saj Dragon’s Dogma 2 dovoljuje samo en shranjen igralni lik. Ne moreš imeti več likov hkrati in tudi brisanje shranjenih likov ni možno brez prčkanja po črevesju računalnika ali konzole.
Glede kvalitete življenja imam mešane občutke. Ponekod je vse rožnato. Nadgradnjo svoje opreme lahko opraviš z jemanjem opreme neposredno iz globalne skrinje za shranjevanje, ki je dostopna iz večine gostiln. Kljub temu pa so druge odločitve preprosto osupljive. Na primer, čeprav lahko počivaš do določenega dela dneva, ni nobene vgrajene ure, da bi vedel, ali je jutro, večer, zora ali mrak. Veliko nalog zahteva, da si na določenem mestu ob določenem času, zato je ta odločitev zgolj nadležna.
Seveda pa to ponikne, ko pridemo do bojevanja. To je spektakularno in se počuti odlično, z zelo dobrim povratnim odzivom in ogromnim naborom posebnih potez, ki jih lahko odkleneš za vsako klaso. Pomanjkanje zaklepanja na sovražnika za klase, ki uporabljajo bližnji boj, je včasih nadležno in ne intuitivno, saj je bojevanje proti večji skupini sovražnikov nadležno. Gostota sovražnikov je včasih neverjetno visoka, in velike pošasti se lahko pojavijo povsod – tudi v naseljih in mestih. V Dragon’s Dogmi II nikoli nisi povsem varen.
Veterani bodo takoj doma z večino sistemi. Kombiniranje sestavin za izdelavo napitkov je zelo podobno kot v originalni igri – dejansko bodo osnovne kombinacije zelo znane vračajočim se igralcem. Novinci bodo nekatera bolj kompleksna področja našli precej neprijazna, vendar Dragon’s Dogma II preprosto zahteva, da prilagodiš svoj pristop. In to niti ni slaba stvar. Njena struktura je edinstvena med RPG-ji z odprtim svetom, čeprav je včasih težko reči, ali je to dobro ali slabo.
Tudi naloge niso vse označene z zemljevidnimi označevalci, in tiste, ki so, pogosto dajejo splošno aktivno območje namesto natančne lokacije. NPC-ji se lahko prosto sprehajajo, in če so ubiti, jih boš moral najti v kripti in jih obuditi z dragocenim kamnom za obuditev mrtvih. Ne morem razložiti preveč podrobnosti brez uničenja zgodbe, vendar je to igra, ki zahteva, da razmišljaš in izčrpaš vse možnosti. Ne moreš enostavno slediti smernicam na zemljevidu.
Sama zgodba je dokaj užitna. Gre za intrigantno zgodbo o lažnem Dvignjenem, ki je prevzel prestol Vermunda, in tvoji nalogi, da razkriješ korupcijo in preprečiš prihajajočo vojno. Za to si edinstveno opremljen, ker si seveda Dvignjen (ne dobesedno). Pisanje je… No, gre za Dragon’s Dogmo, zato je zapletanje večinoma solidno, dialog pa je nekoliko nenavaden. Veterani bodo vedeli, kaj pričakovati, medtem ko se bodo novinci morda zmedli zaradi dialekta Shakespeara – še posebej, ko tvoji kmetje kot v prvencu vedno znova in znova ponavljajo ene in iste fraze. Volki so nenazadnje vedno občutljivi na ogenj in tega ne rabim slišati vedno znova in znova ko zavoham Klinčevo mrcino.
Kljub svojim slabostim pa Dragon’s Dogma II predstavlja svet, ki je skoraj popolnoma neomajen. Kot pri naslovih, kot sta Breath of the Wild ali celo Monster Hunter, zahteva pripravljenost in potrpljenje, ko se odpravljaš raziskovati njene najgloblje kotičke. Prinesi hrano in oskrbo, vendar potuj lahkotno in hitro.
Vermund in Battahl sta kraljestvi, polni stvari za odkrivanje. Zakladnice v grozečih jamah, majhne vasice v senci visokih pečin, drveče pošasti velikosti male kolibe, potujoči kmetje in državljani, ki potrebujejo reševanje, vse zagotavlja, da pot nikoli ni dolgočasna. Ključno je, da se svet zdi, da lahko obstaja tudi brez tvoje prisotnosti, kar najboljši odprti svetovi dosežejo brez težav.
Nekateri prizori so čudoviti, Battahl pa ponuja estetiko, ki je v tem svetu še nismo videli. Enkrat ali dvakrat sem si vzel pet minut ob slapu ali na pečini, da sem se igral s foto načinom ali pa samo užival v razgledu. Animacije so dovolj gladke, modeli likov delujejo dovolj dobro, a zvezda je sam svet. Izgleda in se počuti kot pravi svet, ne igralni svet, in če to pomeni dvajsetminutni sprehod skozi goblinski tabor, da bi našel prehod čez reko, potem pač to pomeni.
Seveda pa je čas, da se za konec lotimo še največjih težav. Govora je seveda o delovanju in plačevanju. Prvo me je vsaj na mojem sistemu razočaralo. Igra je večino časa delovala med 40-60 sličicami na sekundo, v mestih pa so le te padle vse do 20. Gre za ekstremno procesorsko zmogljivo igro, za igranje katere boš potreboval vsaj i7 procesor novejše generacije.
Kar pa se tiče miktrotransakcij, sem jih med igranjem zlahka popolnoma ignoriral. Prinašajo določene ugodnosti, ampak ne vsebujejo nič takšnega, ki bi me vsaj malo vleklo v zapravljanje dodatnega denarja. Moralnost miktotransakcij v enoigralskem AAA naslovu, ki se prodaja po polni ceni, pa presodi sam.
Razsodba
(+) Bogat in globok svet, poln raziskovanja in odkrivanja. (+) Spektakularna borba s hrustljavim povratnim odzivom in raznolikimi sposobnostmi. (+) Edinstvena in zahtevna igralna izkušnja, ki jo je drugje težko najti. (+) Estetsko čudovit svet z impresivnimi prizori in animacijami. (+/-) Način pripovedovanja zgodbe, ki te ne vodi za roko (-) Tehnične težave, kot so padci sličic v mestih in nasploh podpovprečno delovanje (-) Omejitve in pomanjkljivosti v zgodbi ter dialogu, ki lahko vplivajo na celostno izkušnjo.
Začela se je era prenosnih PC naprav, ki jih svetu širše najprej predstavil Valve preko svoje naprave Steam Deck, nakar so idejo povzela še nekatera druga podjetja, ta pa so že zdaj začela načrtovati naslednike svojih pionirskih izdelkov.
Valve je sicer že nekaj časa nazaj napovedal, da je Steam Deck 2 resda v izdelavi, a tako kot je pri temu podjetju že v navadi je naslednik še nekaj let stran in zaenkrat nima datuma izida. Podjetje ASUS pa si takšnega čakanja ne more privoščiti, zato je že za letos napovedalo naslednika naprave ROG Ally, v enako smer pa je šel tudi MSI, čigar naprava Claw je stara šele dober mesec, vendar pa obstajajo že načrti za Claw 2.
Podjetje Lenovo vmes ne bo počivalo in na konferenci Lenovo Innovate 2024 je njihov predstavnik Clifford Chong napovedal, da Lenovo v tej kategoriji produktov vidi veliko potenciala in vanj je in še bo prelila veliko financ. Legion Go 2 je tako že v izdelavi, a Chong je k temu dodal, da ga še ne bomo videli tako kmalu, tako da bo ASUS očitno po tej strani prehitel vse svoje tekmece.
Chong se ni dotaknil opisovanja specifikacij in na čem bi lahko Legion 2 doživel konkretne izboljšave, je pa omenil, da originalni Legion Go še vedno prejema večje posodobitve in da še vedno obstajajo določeni inženirski izzivi, ki jih morajo premagati.
Nam je bil Legion Go všeč in vsekakor je glede specifikacij to impresivna naprava, ki izmed vse konkurence nosi tudi največji zaslon. Prav tako je to edina izmed vseh teh prenosnih naprav, ki ponuja možnost odstranjevanja kontrolerjev, ki ju nato lahko držimo v vsaki roki kot tiste Joy-Con krmilnike iz konzole Nintendo Switch. Problem je edino to, da to odstranjevanje kontrolerjev ne ponuja kakšne resne funkcionalnosti, kar je morda ena od stvari, ki bi jo znal rešiti Legion Go 2. Upamo, da pri nasledniku nekaj pomisleka vložijo tudi v obliko, saj ostri robovi na dnu znajo povzročiti boleče dlani, nič pa ne bi imeli proti malce manjši teži.
Najnovejša kreacija razvijalca Bethesda z imenom Starfield je za sabo pustila veliko neizpolnjenih obljub in ni še točno jasno, kaj se bo s to igro zgodilo v prihodnosti in če bomo iz nje kdaj dobili franšizo, sestavljeno iz celega kupa nadaljevanj kot je to Bethesda naredila v primeru Fallouta in serije The Elder Scrolls. Igra je sicer dobila nekaj posodobitev, vendar pa te mnenja publike iz ocene “Mixed” na Steamu niso spremenile.
Že pred izidom igre so bili nekateri igralci mnenja, da jim je za zgodbo vseeno, če bo le omogočena resnična svoboda raziskovanja vesolja in grajenje raznih naselbin, kjerkoli se nam bo to že zahotelo. Te stvari sicer so v igri, a so omejene: potovanje iz planeta v vesoljsko črnino prekine nalagalni zaslon, grajenje pa ni tako razširjeno, kot bi si želeli in ko enkrat bazo postavimo, kakšnega razloga za vračanje v njo nimamo.
Prvi večji mod TG’s Galactic Colonies Expanse poskuša odpraviti vsaj nekaj zamer iz graditeljskega vidika, saj nam omogoči postavljanje baz in naselbin, kjerkoli že hočemo. Velik del moda se osredotoči na kmetovanje, saj lahko po novem zasadimo več kot 40 novih sadik, iz njih pa lahko nato ustvarimo povsem nove recepte, na tistih najbolj negostoljubnih planetih pa je moč celo zgraditi rastlinjake.
Svojo bazo lahko tudi zaščitimo, tako da je možno zgraditi ogromne mehanizirane robote, proti zračno obrambo z laserji, prostor pa se je našel tudi za eksperimentalno tehnologijo kot so anti-gravitacijski topovi. Postavljamo lahko tudi nove zgradbe, skupaj s Chunks restavracijo in na uradni strani moda lahko najdemo slike, ki pokažejo resnično impresivne vesoljske zaselke.
Projekt je še daleč od dokončanega, saj ima modder TankGirl444 zanj velike načrte: med drugim želi NPC-jem dodati merilnike za žejo in lakoto, tako da boste lahko v svoji koloniji naredili pravo kopijo igre Sims.
Razvijalec Warhorse Studios nas je leta 2018 šokiral s svojim prvim naslovom Kingdom Come Deliverance, ki se mu je nekako posrečilo dostaviti realistično RPG izkušnjo, kjer pa nam nasproti niso stali zmaji in goblini, za obrambo in napade pa nismo izrabljali defenzivnih in ofenzivnih urokov.
Namesto tega smo skočili v leto 1403 in se bavili s političnimi aferami srednjeveške Češke, po življenju pa so nam že v uvodnih urah začeli streči kumanski najemniki, naš junak Henry pa se je iz ubogega in nerodnega sina lokalnega kovača sčasoma razvil v odrešitelja dežele, a pot do tam je bila trnava, saj smo se med igranjem morali priučiti sukanja z mečem iz prvoosebnega pogleda, streljanja z lokom brez merka in mešanja zvarkov za obnovo zdravja. Henry na začetku avanture ni znal niti brati, zato so nam bili razni zapiski in knjige samo hieroglifi, za učenje branja pa je bilo treba vložiti nekaj truda.
Takšen realizem bi znal biti za marsikakšno igro velika hiba, a Warhorse Studios je nekako spravil skupaj privlačno igralno izkušnjo, ki se je tudi dobro prodala: razvijalec je potrdil, da so prodali 6 milijonov izvodov igre in prejšnji mesec se je pojavila tudi predelava za Nintendo Switch, čeprav začuda konzoli PlayStation 5 in Xbox Series X nista nikoli prejeli namenske verzije, zato je tam treba trpeti ob omejitvi 30 sličic na sekundo.
This isn't wishful thinking btw – It is Kingdom 2.
Po šestih letih od izida je zdaj očitno končno napočil čas za nadaljevanje. Razvijalec je na X-u podražil, da nas v četrtek, 18. aprila ob 20.00 čaka najava povsem nove igre, ki pa jo niso imenovali Kingdom Come Deliverance 2, vendar pa je praktično vsem jasno, da bomo najverjetneje dobili najavo nadaljevanja. To tezo potrjuje slika nekega tipa na konju, novinar Tom Henderson pa je tudi sam zapisal, da je kakšno delanje teorij tule odveč.
Najava bo spočeta preko razvijalčevih uradnih YouTube in Twitch kanalov.
Če morda niste glave potisnili meter globoko v pesek in ste v zadnjih nekaj dneh povsem preslišali dogajanje znotraj filmskega sveta, potem ste gotovo te dni že docela siti novic glede franšize Fallout. Žal nam Bethesda še vedno ni dostavila povsem nove igre iz te serije in tega verjetno ne bo naredila še kar nekaj let, vendar pa se je pred kratkim izrodila televizijska serija na pretočnem servisu Prime Video, ta pa je glede na ocene kritikov in vtise gledalcev dejansko presneto dobra.
Bethesda seveda želi zdaj to ponovno navdušenje nad franšizo še nekaj časa ohraniti v naslovnicah medijev, zato je za svojo večigralsko igro Fallout 76 v obtok spravila novo sezono, naročniki servisa Prime Gaming pa lahko uživate v igri Fallout Tactics: Brotherhood of Steel ter preko pretočnega servisa Luna igrate Fallout 3 in Fallout: New Vegas.
Zdaj smo končno dobili tudi nove informacije glede manjše predelave igre Fallout 4, ki je bila prvič najavljena leta 2022, takrat pa je Bethesda praznovala 25. obletnico celotne franšize. O nadgradnji igre takrat nismo vedeli veliko, nakar je tudi 2023 minilo brez kakršnihkoli novic, zato smo predvidevali, da želi razvijalec novice glede razvoja podeliti skladno z izidom serije.
In to se je tudi nekako uresničilo, saj je Bethesda včeraj napovedala, da bo Fallout 4 svojo obljubljeno nadgradnjo dobil 25. aprila, tako da bo premiero serijo zamudil samo za nekje dva tedna.
Nadgradnja je prvotno namenjena konzolam PlayStation 5 in Xbox Series X, kjer je sicer Fallout 4 deloval, a samo v načinu združljivosti za nazaj. Nadgrajena verzija bo zdaj na teh konzolah omogočala večjo ločljivost in podporo za 60 sličic na sekundo, malce pa naj bi bila izboljšana tudi grafična podoba. Vse te dobrote se bodo preselile tudi na PC, kjer bodo igralci pozdravili podporo za široke zaslone in njihova razmerja stranic, popravljeni bodo nekateri hrošči, boljša bo stabilnost in igra bo za naprave Steam Deck končno prejela tudi oznako za polno združljivost.
Nova vsebina prihaja v obliki modov, ki jih je Bethesda odobrila za svojo trgovino Creation Club. Tako se boste zdaj lahko po novem preoblekli v oklep frakcije Enclave in v roko poprijeli tudi njihova orožja, čaka pa vas tudi nova naloga Echoes of the Past v kateri jim boste morali preprečiti, da svojo bazo ustanovijo znotraj pokrajine Commonwealth.
To niso edine dobrote, ki nas ta mesec čakajo iz Fallout sveta: že 24. aprila nas čaka tudi izdaja gromozanskega moda Fallout: London, ki bo igranje prvič preselil iz okovov ZDA.
Vsi tisti, ki ste večino svojega odraščanja naredili v devetdesetih, se zagotovo še vedno spomnite serije Melrose Place. Bila je to hudo popularna zadeva, ki se je rodila leta 1992 in je bila zamišljena kot ločena veja serije Beverly Hills 90210, le da se stvari niso vrtele okoli najstniških romanc, ampak stanovanjskega kompleksa Melrose Place, ki pa se je ravno tako nahajal v Los Angelesu, stanovanja pa so ponujala domove vrsti zanimivih likov.
Preko sedem sezon smo gledali v celo vrsto prijateljskih navez, izdaj, romanc in celo nasilnih soočenj, te zaplete pa smo pridno spremljali tudi pri nas, saj je bil Melrose Place redno na sporedu slovenskih televizijskih kanalov. Serija se je zaključila leta 1999, zdaj pa jo CBS Studios namerava zopet oživeti in jo trenutno ponuja v nakup raznoraznim pretočnim servisom.
Na čelu serije tokrat ne bo stal originalni ustvarjalec Darren Star, ampak bo za to poskrbela Lauren Gussis, ki je pred tem delala na serijah Dexter in Insatiable, zdaj pa je spisala novo zgodbo, ki bo v dogajanje zopet potegnilo nekatere stare obraze originalne serije. Spletna stran Deadline pravi, da se v serijo vrača trio igralk Heather Locklear, Laura Leighton in Daphne Zuniga, te pa so v originalni pripovedi igrale like Amande Woodward, Sydney Andrews in Jo Reynolds.
Nova štorija pravi, da je eden od bivših stanovalcev kompleksa Melrose Place umrl, zaradi česar so se na pogrebu zbrali vsi stari znanci in ne traja dolgo, da na površje splavajo stare zamere, ljubezni in poznanstva, kar izrodi nove zaplete, ki jih bomo spremljali v 1. sezoni. Deadline je dobil informacije, da se znajo v prerojeno serijo vrniti tudi nekatera druga znana imena, a da je vse odvisno od začetnega uspeha prve sezone.
Melrose Place je vsekakor zanimiva oživitev, še posebej na račun dejstva, da ne bomo gledali nekih novih junakov, ampak tiste, ki smo jih spremljali 20 let nazaj. Pretekli igralci zdaj niso več v srednjih letih tako kot prej, ampak se že nagibajo proti upokojitvi: Heather Locklear je denimo zdaj stara že 63 let in na splošno je njena vrnitev presenečenje, ki je imela v zadnjih letih kar nekaj težav z alkoholom, a se je zopet pobrala na noge in v svetu Hollywooda še ni rekla zadnje.
Igra Remnant 2 se pri svojem igranju veliko naslanja na večigralski vidik, vendar pa tole ni takšna izkušnja, ki bi vsakih nekaj mesecev dobivala svežo vsebino preko sezon, dodatno pa bi vas razvijalec Gunfire Games oklestil za celo vrsto DLC-jev.
Na zadevo je bolje gledati kot na nekakšno verzijo Dark Soulsa, le da namesto mečev in sekir v rokah držimo puške in pištole, stopnje pa so večidel generirano naključno, zaradi česar je pri vsakem igralcu preigravanje kampanje nekoliko drugačno. A Remnant 2 je ob izidu vseeno tržil sestavni del vsakega večigralskega naslova, ki ga poznamo pod imenom sezonska prepustnica, ta pa je za svojo ceno vsem igralcem obljubila tri dodatne DLC-je.
Prvega smo že dobili pod imenom The Awakened King, šlo pa je za spodobno zabavo, ki so ji nekateri očitali, da je v sebi vsebovala preveč ponavljanja elementov in okolice, ki smo jo že srečali v osnovni kampanji. Tudi drugi dodatek The Forgotten Kingdom se bo dogajal v regiji, ki smo jo že videli prej in sicer je to čudoviti gozd Yaesha, temu pa bo grozila nova nevarnost, ki jo bomo morali seveda mi odpraviti.
DLC s sabo prinaša nove sovražnike in mini ter večje šefe, mnogo od teh pa do sedaj igralci še niso srečali. Poražencem bodo iz riti padali novi kosi opreme, dodatek pa nam bo omogočil tudi preigravanje novega razreda The Invoker, ki jih v tej igri uvrščamo pod oznako Archetype, novinec pa se bo zelo rad povezal z naravo in v svoje namene izrabili moči pragozda.
The Forgotten Kingdom bo prinesel za nekje 4 ure dodatne igralne vsebine, tako da se bo po dolžini kosal s prejšnjim DLC-jem, moč pa ga je kupiti ločeno po ceni 10 €, skupna sezonska prepustnica pa zase zahteva 25 €.
Gunfire Games bo o novem igralnem razredu več povedal 15. aprila, The Forgotten Kingdom pa bomo igrali od 23. aprila dalje.
Franšiza iger Prince of Persia je počivala 14 let, nakar se je založnik Ubisoft spomnil, da bi jo bilo morda pametno oživeti, zato smo januarja letos dobili zanimiv, od strani gledani platformski naslov The Lost Crown, že naslednji mesec pa se napoveduje izid povsem novega naslova The Rogue Prince of Persia.
Tudi tega bomo nadzorovali od stranskega pogleda, vendar pa bo tole precej drugačna igra, ki je sploh ne izdeluje Ubisoft, ampak manjši indie razvijalec Evil Empire, ki je pred tem ustvaril DLC za igro Dead Cells, zdaj pa mu je bil v roke zaupan nekoliko večji projekt.
Glede na vizualno podobo je takoj jasno, da tole ne bo nosilo tako visokega proračuna kot The Lost Crown, a s tem ni nič narobe, če bo le igralnost na mestu. Za njo se nam najbrž ni treba bati, saj je Evil Empire pri razvoju dodatka za Dead Cells svojo nalogo opravil z odliko, tudi The Rogue Prince of Persia pa bo spadal v žanr naslovov “roguelite”. To pomeni, da bo smrt reden spremljevalec igranja in vsak pogin nas bo vrnil na sam začetek igre, tako da bo treba že premagane stopnje in sovražnike zopet premikastiti, a ob vsakem preigravanju ta naloga postane malce lažja, saj naš junak ob ponovnem igranju postane bolj iztreniran in tudi sam igralec pridobi nove veščine.
The Rogue Prince of Persia v glavno vlogo postavi neznanega junaka, ki se mora zoperstaviti nevarnim Hunom, že od mladosti pa v svojih rokah drži poseben magični predmet, ki ga ob vsaki smrti vrne na varno točko, ki se tule imenuje The Oasis. Predvidevamo, da bo ta oaza nekakšna domača baza, kjer bomo lahko na novo razporedili kakšno začetno veščino in predmetovje, preden se bomo znova podali v izziv, ta pa nam bo na pot postavil cel kup vojakov in nevarnih pasti v obliki vedno pretečih krožnih žag, ki nikoli nočejo ostati pri miru.
The Rogue Prince of Persia bo to franšizo prvič porinil v žanr “roguelite”, Ubisoft pa bo s tem naslovom naredil tudi nekaj, česar se je ogibal zadnjih nekaj let: igra bo namreč izšla 14. maja v sistemu Early Access in to samo na Steamu, kar je sprememba marketinške strategije, saj je ta založnik svoje naslove sprva nudil samo znotraj svoje trgovine in preko platforme Epic Games.
25 let staro grozljivko Čarovnica iz Blaira osebno štejem med najbolj grozljive izkušnje, ki sem jih doživel med gledanjem v ekran in velik del tega strahu je prišel na račun tega, da sem stvar gledal kot paglavec in to sredi noči, v začetku drugega tisočletja pa internet ni bil tako razširjen kot danes, zato smo mnogi verjeli, da je celotni film bil resnični dokumentarec in da je trojica amaterskih filmarjev zares izginila med raziskovanjem lokalne legende.
Danes seveda vemo, da je vse skupaj bila izmišljotina, vendar pa Čarovnica iz Blaira ni postala slavna samo na račun viralne kampanje pri oglaševanju filma: stvar je bila in še vedno je presneto srhljiva in efektivna pri višanju srčnega utripa. Zrnata slika, ki bi jo včasih gledali preko videokaset je vsebovala nekaj odličnih kadrov, k splošnemu občutku izgubljenosti sredi gozdov pa so svoje dodali tudi igralci, ki so svojo nalogo opravili odlično. Pri takšnih filmih se je treba vedno poistovetiti s tistimi, ki jih gledaš na zaslonu in res ne vem, če bi se sam v takšni situaciji, ko si izgubljen sredi gozda in s strahom gledaš v zahajajoče sonce, odzval drugače kot pa Heather, Michael in Joshua, ki jih najprej zaobjame strah, nato nastopi brezupje, dokler se zaradi slednjega sčasoma ne potopijo v norost.
Film upravičeno dandanes tretiramo za legendarnega in čeprav ni bil všeč vsem, je vseeno odigral pomembno vlogo znotraj žanra grozljivk in na svojo roko je spočel podžanr, imenovan “found footage”. Založnik je takrat postal tudi ves slinast, saj je film za ustvarjanje zahteval manj kot milijon dolarjev, po svetu pa je zaslužil 248 milijonov dolarjev.
Žal franšiza od tega fenomenalnega začetka uspeha ni bila zmožna ponoviti: leta 2000 smo dobili bizarno nadaljevanje Čarovnica iz Blaira 2: Knjiga senc, ki pa sploh ni spadalo v žanr “found footage” in je bilo tudi na splošno poceni poskus zaslužka na račun slavnega predhodnika. Malce boljše se obneslo neposredno nadaljevanje prvega dela, ki je izšlo leta 2016 in se je imenovalo preprosto Čarovnica iz Blaira, vendar pa sem ga sam sovražil. Stvar je bila preprosto preveč “čista”: liki so delali neumne poteze in celoten film je preprosto izpadel nerealistično, zaradi česar si je tudi prislužil nizke ocene.
A novi lastnik franšize nad strašenjem po gozdu še ni obupal. Založnik Lionsgate Films je na festivalu CinemaCon najavil partnerstvo s produkcijsko hišo Blumhouse, ta pa dela na novem projektu znotraj franšize Čarovnica iz Blaira. Direktor Jason Blum je v izjavi za javnost povedal, da je velik oboževalec Čarovnice iz Blaira in da brez teh filmov nikoli ne bi dobili naslednikov kot je denimo bila franšiza Paranormalno, ki je strašenju znotraj gozda preselila v domačo dnevno sobo.
Žal kakšnih dodatnih detajlov nismo dobili, je pa Blum najavil, da bo na produkciji delal Roy Lee, ki je sodeloval že pri ustvarjanju Čarovnice iz Blaira 2016, kar že takoj zagreni priokus pri najavi, vendar pa je produkcijska hiša Blumhouse po drugi strani vredna spoštovanja: spočela je denimo franšizo Paranormalno, med grozljivkami pa pod svojim okriljem nosijo še Zakleti, Sinister in M3GAN.
Ko je založnik EA nedavno najavil, da bo njihov razvijalec Motive Studio od zdaj naprej pomagal pri razvoju Battlefield franšize, je veliko igralcev samo skomignilo in šlo s svojim dnevom naprej, tisti bolj izkušeni kritiki pa smo se prijeli za glavo, saj nam je takoj postalo jasno, kaj ta najava zares pomeni. Motive Studio je namreč že dober del ekipe uporabil za delanje Iron Man igre, a nekateri smo upali, da je bil del ekipe preusmerjen na izdelovanje predelave igre Dead Space 2, ki bi nasledila odlično obdelavo prvega dela, ki ga je lani spočel ravno ta studio.
Najava dela na Battlefieldu je lahko pomenila samo eno: franšiza Dead Space je bila zopet postavljena na polico in bo tam nabirala prah, tako kot se je to zgodilo leta 2013, ko je izšel Dead Space 3 in ta preprosto ni bil zmožen doseči norih prodajnih rezultatov, ki jih je od njega zahteval založnik.
Enako kot jaz so začeli razmišljati drugi novinarji in ni trajalo dolgo, da se je na mikrofonu oglasil Jeff Grubb, ki si kruh služi pri spletni strani Giant Bomb, ta pa je najavil, da je Motive resda delal na predelavi igre Dead Space 2, vendar pa jo je nato EA preklical. To govorico je nato s sabo vzela IGN-ova novinarka Kat Bailey, ki je kontaktirala založnika, ta pa je samo povedal, da govorice niso resnične. Kat je nato iz svojih lastnih virov iz pisarn razvijalca izvedela, da tam ni trenutno kakšnega resnega apetita po tej franšizi.
EA's statement was, "We don't normally comment on rumors but there is no validity to this story." 'No validity' is pretty firm. My own sources tell me a Dead Space 2 remake was never considered. I don't currently see a strong internal appetite to remake Dead Space 2. https://t.co/fPYjOgWVmT
Na koncu se je oglasil še novinar Jason Schreier, ki pa kakšnih dobrih novic s sabo ni prinesel. Iz svojih lastnih virov je izvedel, da je Motive nekaj mesecev po izidu predelave prvega dela resda razmišljal o novi Dead Space igri, a namesto predelave drugega dela so poigravali z mislijo glede povsem novega dela. Žal dlje kot od podajanja idej niso prišli, saj EA projekta ni odobril, zato je bila razvojna ekipa preusmerjena na druge projekte.
NEW: – Yes, Dead Space is now on ice once again – EA's Motive explored ideas for a new entry early last year but none were greenlit – Chief hope was for a new game, not a remake of Dead Space 2, despite today's rumors (although both ideas were explored)https://t.co/20sAVNnpXg
Usoda franšize Dead Space naj bi bila zapečatena že prejšnjo pomlad, torej samo nekaj mesecev po izidu predelave izvirnika. Kljub dobrim kritikam prodajni rezultati niso izpolnili želja založnika, zato naj bi bilo Mrtvo vesolje zdaj ponovno mrtvo in na žalost se trenutno zdi, da nas morda zopet čaka dekada čakanja, preden iz te franšize zopet nastane nekaj novega.
Podjetje Meta svojemu naboru VR očal Quest 2 in 3 zelo rado dodaja uporabne funkcije tudi dolgo po temu, ko so se ta očala že dodobra uveljavila na trgu. Sicer smo takšnih posodobitev vajeni tudi od proizvajalcev Android in iOS telefonov, vendar pa VR izdelki dobivajo tako pomembne nadgradnje, da se včasih vprašaš, zakaj te niso bile notri že od začetka.
Uporabniki očal Meta Quest 3 so včeraj opazili, da jih je pričakala nova večja posodobitev, ta pa je pod sekcijo eksperimentalnih funkcij dodala dve večji novosti. Prva od teh vam omogoči uporabo naglavnega gizma tudi takrat, ko vas noge več ne držijo pokonci in bi si radi privoščili malce poležavanja, a bi vseeno radi VR zabavo vzeli s sabo na kavč ali pa kar v posteljo. Quest 3 je sicer že prej dovoljeval uporabo med poležavanjem, vendar pa uporaba ni bila tako enostavna in očala so se takrat največkrat kar ugasnila sama od sebe. Zdaj lahko skočite pod “Settings – Experimental” in obkljukate možnost “Use Apps While Lying Down” in v praksi bi očala morala ostati prižgana tudi med ležanjem, vi pa si lahko na ta način v miru privoščite gledanje YouTuba ali pa kakšne serije preko pretočnega servisa, če je morebiti med tem glavni televizor zaseden iz strani nekoga drugega.
Poleg uporabe med ležanjem lahko znotraj eksperimentalnih funkcij vklopite tudi podporo za uporabo zunanjega mikrofona, ki ga priklopite preko vhoda USB-C. Dodatno se zdaj vaše pretočno predvajanje preko aplikacije Meta Quest ne bo ustavilo, ko si očala snamete dol in za nekaj trenutkov skočite nekam drugam: stream bo zdaj kazal sliko naprej, medtem ko je pred tem zaslon kazal samo črnino dokler si uporabnik ni zopet očal poveznil preko glave.
Meta se je pohvalila, da je nova posodobitev prinesla tudi izboljšavo na področju “passthroughja” oziroma gledanja resničnega sveta, ki ga nato lahko parimo za navideznimi elementi. Ločljivost zunanje okolice naj bi bila zdaj boljša, izboljšane pa naj bi bi bile tudi barve in kontrast, kar naj bi pomagalo tudi pri razbiranju bolj drobnega besedila.
Nova posodobitev je v obtok prišla včeraj in tako kot je v navadi bilo do sedaj je niso prejeli kar vsi uporabniki naenkrat, ampak se bo razširila postopoma. Tako da bodite brez panike, če morda pri vklopu očal ni ne duha, ne sluha o kakšnem popravku.
Očala Meta Quest so za marsikoga postala del sestavnega življenja in če si jih še vedno niste nataknili niti enkrat na glavo, potem je vedno tu opcija najema – v Sloveniji so zdaj cene za kaj takšnega res nizke.
