Survivor je sicer naknadno dobil nekaj posodobitev, a optimizacija še vedno ni bila spravljena na zadovoljivo raven. Priznani YouTube kanal Digital Foundry je igri podelil nelaskavi naslov najslabše optimizirane igre v 2023, več kot leto kasneje pa stvar še vedno ni popravljena, a založnik EA kljub temu planira izdajo igre tudi na ostarelih konzolah PlayStation 4 in Xbox One.

Kako se obnese situacija, ko grafično napredne igre poskušaš stlačiti na podhranjeno strojno opremo nam je pokazal že Cyberpunk 2077, a EA je očitno mnenja, da bo koda igre Jedi: Survivor prav dobro delovala na več kot desetletje starih konzolah. Izdaja iger na prejšnji generaciji konzol je sicer logična, saj je še vedno na milijone igralcev, ki prehoda na PlayStation 5 in Xbox Series X še niso naredili in ti so bili do sedaj še neizkoriščen trg.

The critically acclaimed #StarWarsJediSurvivor is coming to Xbox One and PlayStation 4 on September 17, 2024!

Pre-order now!

Xbox https://t.co/wFlNBQefB2

PlayStation https://t.co/EduLFc6RMK pic.twitter.com/dhhrrcc4Kh

— EA Star Wars (@EAStarWars) August 6, 2024

A dvomi glede normalnega delovanja pri neki sprejemljivi ločljivosti so upravičeni. Znotraj Xboxove trgovine sicer lahko vidimo tri slike in na teh igra sicer ni videti obupno, a seveda bo treba zadevo najprej videti v gibanju.

EA ni pozabil na tiste, ki si igro že lastijo in še vedno čakajo na nove popravke. V izjavi so se specifično dotaknili PC verzije, ki naj bi skozi sledeče tedne dobila kup posodobitev glede optimizacije in kontrol, za povrh pa naj bi izboljšave dobili tudi na področju nekaterih igralnih elementov.

Zanimivo je dejstvo, da bo cena na prejšnji generaciji konzol nekoliko nižja – za igranje na PS4 bo tako treba odšteti vsega 49,99 €. Načrtovani izid je 17. september, do takrat pa upamo, da bodo na plano prilezli tudi popravki za PC.

Objava Star Wars Jedi: Survivor septembra prihaja na konzoli PlayStation 4 in Xbox One se je najprej pojavila na HOPsi.

Govorimo seveda o igri Bloodborne – mojstrovini razvijalca FromSoftware, ki jo je ta leta 2015 ustvaril za konzolo PlayStation 4 in jo marsikdo, kljub visokim ocenam Elden Ringa, še vedno označuje za najboljši naslov tega razvijalca. Bloodborne zaradi nekega razloga ostaja ujet na konzoli PlayStation 4 in čeprav tole mojstrovino lahko igramo tudi na PS5, boste primorani gledati v nizko ločljivost ter zaklenjeno mejo 30 sličic na sekundo.

PC-jaši so sicer potrpežljive sorte, a nekje stvar doseže mejo, nakar sami zavihajo rokave in igre pripeljejo na svojo platformo preko raznih emulatorjev. Tako je bilo denimo v primeru igre Red Dead Redemption 1, ki jo Rockstar še danes ni predelal za računalnike, a stvar deluje odlično preko Nintendo Switch emulatorja Ryujinx. Bloodborne je iz drugačnega testa, saj je na voljo samo na konzoli PlayStation 4, ta pa še nima nekega izpopolnjenega oponaševalca kode.

A tudi delo na teh se je začelo in pred kratkim se je na sceni pojavil nov izum z imenom shadPS4 in temu je kot prvemu uspelo do zagona spraviti igro Bloodborne. Gre sicer za izjemno rane začetke in tudi sam avtor emulatorja opozarja, da naj igralci ne pričakujejo polno delujoče verzije. A že dejstvo, da je stvar bila spravljena v delovanje in da lahko pridemo do menija za izdelovanje lika je hudo vzpodbudno in sčasoma bodo večji hrošči postopoma odpravljeni in enkrat znamo originalni Bloodborne končno zagnati v višji ločljivosti.

Bloodborne PC is closer!!

>PS4 emulator shadPS4 got a huge progress

>With the new version 0.1.0 3D games began to display images and even enter in-game.

pic.twitter.com/3mDPvBAOTO

— Pirat_Nation (@Pirat_Nation) July 3, 2024

Emulator shadPS4 je nase opozoril že prej, saj mu je kot prvemu uspelo zagnati 3D igro One Piece, ki vmesno sekvenco kaže pri 60 sličicah na sekundo. Igranje sicer še vedno ni mogoče, saj so prisotne grafične napake, a za emulator v tako zgodnjem stadiju razvoja so prvi koraki vsekakor impresivni.

Objava PlayStation 4 emulatorju prvič uspelo zagnati igro Bloodborne se je najprej pojavila na HOPsi.

In bera ni majhna. Sicer smo že večkrat zapisali, da bomo letos dobili cel kup iger, ki so bile napovedane že vnaprej ali pa so bile v 2023 prestavljene od lani. Teh naslovov je dovolj, da je imel Sony dovolj posnetkov za dvominutni video, seveda pa ne smemo pozabiti, da tudi Microsoft za letos pripravlja cel kup svojih projektov, ki jih nameravajo bolj podrobno razkriti konec januarja.

Kar se tiče ekskluziv Sonyjeve lastne produkcije je bera bolj skromna, saj sta zaenkrat uradno razkrita bila samo Spider-Man 2 in Horizon Call of the Mountain. Vendar pa je tule še kar nekaj iger iz strani drugih založnikov, kot sta denimo Forsaken in Final Fantasy 16 – ob prihajata iz strani založnika Square Enix in bosta igralna samo na konzoli PlayStation 5.

Ostali naslovi se bodo pojavili tudi na PC-ju in konzoli Xbox Series X, je pa zanimivo dejstvo, da boste v seznamu našli bolj malo iger, ki jih bomo lahko poganjali tudi na konzoli PlayStation 4. To je navsezadnje razumljivo, saj je PS4 zdaj star že 10 let in gre lahko zasluženo v upokojitev. Microsoft je sicer že konec 2020 zaustavil proizvodnjo konzole Xbox One, Sony pa je lani, zaradi vsega pomanjkanja, naročil proizvodnjo milijon dodatnih konzol PlayStation 4. Zaloge aktualnega PlayStationa 5 naj bi zdaj končno dosegle povpraševanje in Sony je na konferenci CES zatrdil, da je pomanjkanja teh zdaj vendarle konec.

Poleg vseh teh iger namerava Sony čez pičel mesec izstreliti tudi naslednjo generacijo VR očal PS VR2, ki jih bomo lahko uporabljali izključno na PlayStationu 5. Za nadgradnjo konzole je tako napočil skrajni čas in če te še vedno ne najdete nikjer, obiščite naš uradni sledilnik, ki spremlja zalogo konzol v vseh večjih slovenskih trgovinah.

Objava Sony z novim napovednikom obljublja rodovitno leto 2023 in upokojitev konzole PlayStation 4 se je najprej pojavila na HOPsi.

fpPS4 je sicer na trgu že kar nekaj časa in amaterskim razvijalcem je do sedaj uspelo kar nekaj zavidljivih dosežkov. Kljub temu, da je fpPS4 še v zgodnjih stadijih razvoja, zna pognati že kar nekaj iger. Uradni Github pravi, da igra poseduje že 68 iger z oznako “Playable”, kar pomeni, da te igre lahko na emulatorju zaženemo in jih igramo, se bomo pa ob tem srečali z vrsto problemov, kot so padajoče sličice na sekundo ali pa grafične napake.

Razvijalcu pa je pred kratkim uspelo doseči nov mejnik. Igro Oceanhorn: Monster of Uncharted Seas so spravili v delovanje pri skorajda normalnih sličicah na sekundo, kar je huronski uspeh, saj je Oceanhorn čistokrvna 3D igra. Kot lahko vidite na igralnem posnetku ima igra še vedno ogromno problemov glede manjkajočih tekstur in drugih grafičnih učinkov, a sličice na sekundo v odprtem svetu velikokrat skočijo nad številko 20, v bolj zaprtih prostorih pa celo več kot 30.

Kot rečeno, to je velik dosežek za fpPS4, saj so 3D igre za delovanje veliko bolj zahtevne od bolj preprostih 2D naslovov. Pri nekaterih od teh se fpPS4 že zdaj odreže odlično – Sonic Mania denimo teče pri stabilnih 60 sličicah na sekundo.

Emulator je sicer še daleč od popolnega, a glede na njegov bliskovit razvoj se zna kaj kmalu zgoditi, da bomo na PC-ju igrali zadeve kot so Ghost of Tshushima ter Bloodborne in to na višjih sličicah ter ločljivostih, kot pa jih je zmogla prebaviti originalna konzola.

fpPS4 si lahko prenesete tule, za igre pa boste seveda morali poskrbeti sami.

Objava Emulator za konzolo PlayStation 4 prvič pognal 3D igro pri višjih sličicah na sekundo se je najprej pojavila na HOPsi.

PlayStation igralci ste včeraj zagotovo opazili, da je vaša naročnina dobila nekoliko drugačno ime. Sony je namreč spočel tri nove stopnje servisa PlayStation Plus in na najnižji ravni se nahaja ime Essentials. Na to stopnjo ste prešli vsi tisti, ki ste do sedaj držali prejšnjo naročnino PlayStation Plusa in če boste pri tej stopnji vztrajali, potem vas ne bodo doletele prav nobene spremembe. Za 8,99 € mesečno oziroma 59,99 € letno boste dobili dostop do večigralskega igranja, shranjevanja v oblaku, vsak mesec pa vas bodo pričakale tri nove igre, ki jih boste obdržali na svojem računu, vse dokler ne prekinete naročnine.

Tisti pravi žur se začne s prehodom na stopnjo Extra. Ta pošteno zviša naročnino in sicer na 13,99 € mesečno oziroma 99,99 € letno, v zameno za te denarce pa boste dobili vse prej omenjene ugodnosti in povsem nov, dodaten katalog, ki vsebuje kar 400 iger.

Extra za svojo ceno ponuja res veliko, saj med to zbirko ne najdemo samo neke odvečne slame (čeprav je tudi te tu notri kar nekaj) ampak tudi Sonyjeve ekskluzive, ki zelo nerade skočijo v prodajo pod nižjo ceno. Tako lahko v praksi za enkratni mesečni znesek s pridnim igranjem preigrate naslove kot so Returnal, Demon’s Souls, Spider-Man: Miles Morales, Ghost of Tsushima: Director’s Cut in Death Stranding: Director’s Cut. K temu lahko dodamo tudi priboljške iz strani tretjih založnikov, kot so denimo Assassin’s Creed Valhalla, Mortal Kombat 11, Far Cry 3 in 4 ter NBA 2K22.

Ponudba ni majhna in novopečeni lastniki konzol bodo zagotovo veseli vsega novega igranja, ki jim je naenkrat pod prsti. Vendar pa Extra plat začne kazati tudi svoje minuse, ki jih ni lahko spregledati.

Kot prvo se je treba zavedati, da je katalog PlayStation 5 iger precej bolj mizeren od tiste ponudbe za PlayStation 4. Lastniki najnovejših konzol lahko seveda igrate celoten katalog PS4 ponudbe, vendar pa boste tule vseeno morali vzeti nekaj kompromisov. Kot prvo igre iz konzole PlayStation 4 ne vsebujejo optimizacij za PlayStation 5, razen če je za njih specifično poskrbel sam razvijalec. Tako boste naleteli na naslove, ki se nalagajo počasneje, ne podpirajo 3D zvoka, tečejo pri 30 sličicah na sekundah, ne izkoriščajo igralnega ploščka DualSense in ne vsebujejo ray tracing osvetljevanja. Ena bolj bizarnih takšnih iger je Spider-Man, ki je sicer doživel nadgradnjo za PlayStation 5, a v Extra naročnini dobite dostop samo do verzije za PS4, medtem ko to za samostojno razširitev Miles Morales ne velja.

Drugi večji minus se tiče samega kataloga iger. Naslovov resda ni malo, ampak kje so kakšne novejše igre? Poleg Sonyjevih lastnih ekskluziv je namreč nabor tretjih založnikov precej reven in večinoma boste v ponudbi naleteli na igre, ki so stare vsaj dve leti, še večkrat pa 3 leta plus. To je še posebej očitno pri knjižnici za PlayStation 5, kjer v bistvu najbolj izstopa NBA 2K22, pa še ta bo oktobra dobil nov del, zaradi česar bo trenutna verzija hitro zastarala.

Preden skočimo na najvišjo verzijo Premium, je treba izpostaviti, da je prenovljeni PlayStation Plus več kot očitno odgovor Sonyja na Microsoftov lastni servis Game Pass, ki se je med igričarji razširil kot požar. Primerjave so tako neizbežne in treba je reči, da Game Pass trenutno za svojo ceno ponuja veliko več, a za nas to ne velja, saj presneta stvar v Sloveniji uradno ni na voljo. Vseeno pa je Game Pass vreden omembe, saj lahko v primerjavi vidimo, kaj vse mora še Sony postoriti, da bo dosegel svojega največjega konkurenta, za katerim na področju naročnine trenutno nedvomno zaostaja.

Premium je najvišja stopnja, na mesec stane 16,99 €, letno pa boste zanj odšteli 119,99 €. Vsebuje vse, kar ponuja Extra, k ponudbi pa doda možnost pretočnega igranja, katalog klasičnih iger in omejene časovne preizkuse iger.

Pretočno igranje je Sony že prej ponujal preko servisa PlayStation Now, a zdaj je tega združil pod eno streho in ga prvič ponudil tudi Slovencem. Pretočno ne moremo igrati kar vsake igre, ampak samo določene naslove, ti pa včasih ponujajo samo možnost pretočnega igranja ali pa omogočijo prenos igre in lokalni zagon naslova. Zadeva pride prav vsem tistim, ki imate močne internetne povezave in bi radi samo na hitro preizkusili kak naslov, brez da bi morali čakati na zamudno pretakanje gigabajtov. Tu je treba omeniti, da je zadeva na voljo tudi na PC-ju, a trenutno ne v Sloveniji, Sony pa pravi, da bo to popravil v naslednji posodobitvi.

Zadeva deluje povsem solidno in ob kliku gumba za zagon boste počakali nekje 20 sekund in že se lahko zabavate v igranju. Kakšnega znatnega zamika nisem opazil, pretočno igranje pa izvajamo v ločljivosti 1080p, kar pri večjih televizorjih pokaže malce neostro sliko. Tudi tukaj obstaja hakeljc: pretočno lahko igramo samo igre iz konzol PlayStation 3 in 4, trenutna pa je pri temu izvzeta. Death Stranding bo tako za lastnike konzol PlayStation 5 tekel pri slabši optimizaciji, enako velja za že prej omenjenega Spider-Mana. Čemu je temu tako ni znano, a s tem se je treba sprijazniti.

Premium ponuja še katalog klasičnih iger iz konzol PlayStation, PlayStation 2, PlayStation 3 in PSP-ja, kar bo razveselilo zlasti nostalgike. Ti klasični naslovi kakšnih bistvenih nadgradenj niso doživeli, tako da se boste največkrat morali zadovoljiti z nizkimi ločljivostmi in pripravljeni bodite, da se vam rožnata očala spomina nekoliko umažejo. Osebno sem bil presenečen, kako starejše igre največkrat niso ponujale možnosti podnapisov in originalni God of War je za igranje precej bolj tečen kot pa ga pomnim. Pri klasičnih igrah je treba opomniti, da so igre iz konzole PlayStation 3 na voljo samo preko pretočnega igranja in jih ne moremo prenesti na disk.

Za konec so tu še časovno omejeni preizkusi nekaterih iger. Ta seznam je trenutno še najmanjši, a ponuja nekaj zanimivih naslovov, ki pa so časovno različno omejeni. Tiny Tina’s Wonderlands, Biomutant, Elex 2 in Uncharted lahko igramo vsega 2 uri, Farming Simulator in Crusader Kings 3 3 ure in Horizon Forbidden West ter Cyberpunk 2077 5 ur. Koliko boste od tega potegnili vrednosti in če vam demoti pomagajo pri odločanju za nakup igre je seveda na vas, vedite pa, da se bo storjeni napredek nato prenesel tudi v polno igro.

Torej, je PlayStation Plus vreden svojega denarja? Odvisno, kaj od njega zahtevate. Najbolj zanimiva je zagotovo stopnja Extra, ki ponudi nekatere ekskluzive in pri tem boste zagotovo prihranili nekaj denarja. Katalog PlayStation 5 iger bi bil lahko večji in res je čudna, da nikjer ne najdemo igre The Last of Us Part 2.

Premium po drugi strani ponuja več pomislekov. Pretočno igranje je zanimivo, a veliko bolj prav bi prišlo, če bi lahko poleg konzol in PC-ja zadevo uporabil tudi na telefonih, saj takšno igranje pride prav predvsem na poti. Katalog klasičnih naslovov se mi po drugi strani zdi namenjen samo res specifični niši retro igričarjev, ki pa zagotovo te igre raje poganjajo na emulatorjih preko PC-ja, kjer lahko vsaj zvišajo ločljivosti in sličice na sekundo ter gor vržejo kakšno modifikacijo za boljšo grafično podobo.

Sony je preko prenovljenega servisa vsekakor dostavil nekaj zanimivega in jasno je, da bo na njem naredil še nekaj dodelav. Katalog iger bo postajal samo še obsežnejši, med tem časom pa bodo zagotovo odpravljene tudi kakšne druge zamere. Prvi koraki so bili tako narejeni, zdaj samo še čakamo nadaljevanje potovanja.

Objava Je prenovljeni PlayStation Plus vreden svoje cene? se je najprej pojavila na HOPsi.

Sony je Project Spartacus včeraj končno uradno predstavil in… No, zadeva ni ravno neka revolucija, tako da je bilo kar nekaj igralcev razočaranih. Spartacus je v bistvu prenova že obstoječih servisov PlayStation Plus in PlayStation Now, ki ju lahko zdaj kupimo v razširjenih paketih.

PlayStation Plus se bo tako razdelil v tri različne kategorije, vsaka pa nosi svojo ceno in svoje priboljške.

Najbolj osnovni je PlayStation Plus Essential, ki je v bistvu enak prejšnjemu PlayStation Plusu. Na mesec stane 8,99 €, omogoča pa vam dostop do večigralstva, dodatne popuste, shranjevanje iger v oblaku in dve brezplačni igri mesečno. V bistvu je zadeva slabša kot prej, saj smo do sedaj dobivali po tri brezplačne igre vsak mesec, a očitno je bilo to za Sony preveč darežljivo.

Naslednja stopnja je PlayStation Plus Extra, ta pa zase zahteva 13,99 €, ponuja pa vse tisto, kar je v Essentials paketu ter 400 iger za PlayStation 4 in 5, ki jih bomo lahko prenesli in igrali po mili volji. To bo vključevalo tudi ekskluzive, kot so God of War, Spider-Man, Death Stranding in podobno, Sony pa pridno sodeluje s partnerji, ki bi to ponudbo še dodatno obogatili.

Zadnja stopnja se imenuje PlayStation Plus Premium, a ta za nas ne nosi pomena. Na voljo bo namreč samo v tistih državah, ki ponujajo pretočno igranje preko servisa PlayStation Now, ki pa v Sloveniji ni omogočen.

Tako za nas v pošten pride posebna veja PlayStation Plus Deluxe. Ta ponuja vse tisto iz Extra veje, dodatno pa boste lahko prenesli in igrali naslove iz konzol PlayStation, PlayStation 2 in PSP. Deluxe s sabo prinaša tudi neko vrsto demo iger, kar pomeni, da boste dobili pri novejših naslovih časovno omejen dostop do igranja, kar naj bi vam nato pomagalo do končnega nakupa. PlayStation Plus Deluxe še nima potrjene cene, a ta naj bi bila nižja od Premiuma, ki stane 16,99 € na mesec.

Glavna razlika napram Game Passu je dejstvo, da ob izidu ne bomo mogli igrati najnovejših ekskluziv, kar je nekako glavna privlačnost Microsoftovega servisa. Direktor PlayStation znamke Jim Ryan je v intervjuju povedal, da je bila to namerna odločitev, saj bi njihove igre trpele po kvaliteti, če bi jih takoj ob izidu vključili v PlayStation Plus. Meni, da so zadeli dober poslovni proces, saj uspešne igre zagotovijo sredstva za razvoj novih naslovov in nato se ta cikel zopet ponovi, to pa ne bi bilo mogoče, če bi se igre takoj ob izidu prodajale pod naročnino.

Prenovljeni PlayStation Plus se bo začel pojavljati junija, a postopoma, tako da ga ne bodo kar naenkrat prejele vse države po svetu. Sony upa, da bo v prvi polovici pokril večino teritorijev, kjer je na voljo storitev PlayStation Plus.

Objava Sony pošteno prenovil svoj servis PlayStation Plus se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvojna ekipa: Polyphony Digital
Založnik: Sony
Platforme: PS4, PS5
Nakup: PlayStation trgovina
Datum izida: 4. marec 2022
Cena: 69,99 € – 79,99 €

Zvrst: Simulacija vožnje

VIDEO RECENZIJA

Igra vam že takoj ob prvi vožnji da vedeti, da tole ne bo neko arkadno dirkanje skozi drn in strn, kjer bi se avti odklepali zaradi vsakega uspešnega ovinka, ampak da bo tole pravoverna simulacija vožnje, za katero si je treba vzeti čas. Uvodni del vas tako pošlje v vožnjo oldtimerja in to v posebnem igralnem načinu Music Rally. Gre v bistvu za uvajalno točko, ki jo kasneje lahko preigravamo tudi ločeno, trik pa je uspešna vožnja skozi nadzorne točke ob glasbeni spremljavi in vaš cilj je, da avto prigonite do konca, še preden se skladba zaključi.

Po tem kratkem uvajalnem delu se vam šele odpre pravi del igre, ki vas postavi v stranski vpogled mape, ki je posejana z različnimi stavbami, vsaka od teh pa se odklene postopoma in vam omogoča različne funkcije. Odklepanje zadev je velik del izkušnje Gran Turisma 7, saj je treba vsako stvar prislužiti, to pa boste lahko naredili samo po eni poti in sicer z uspešno vožnjo dirk.

Čeprav je tole simulacija in je poudarek na mirni vožnji, brez napak, igra ni narejena za samo največje privržence dirkanja, ki pred vsako dirko finomehanično nastavijo vsak centimeter svojega dirkalnega avtomobila. Gran Turismo 7 namreč ponuja širok nabor nastavitev, tako da se za volanom znajde tudi čisti začetnik, ki digitalnega dirkanja ni še nikoli izkusil. Na začetku si lahko izberete tri težavnosti, k tem pa lahko dodate cel kup dodatnih pripomočkov, kot je denimo samodejno zaviranje, držanje ravne linije na cesti, preprečevanje zdrsa v ovinkih in kazanje idealne dirkalne črte med vožnjo.

Začetnikom priporočam, da teh nastavitev ne spreminjate, vsaj dokler se ne navadite na vožnjo. Ko boste imeli v svoje obračanje volana malce več zaupanja, pa lahko počasi začnete odstranjevati pomožne koleščke, dokler ne boste na koncu dirkali povsem brez pomagalnikov in boste skozi ovinke drsali kot pravi profesionalec.

Trening tule največ pomeni, a tega ne boste dobili samo skozi eno in isto dirkanje, saj vam igra na pot vrže cel kup izzivov. Ti so sestavni del osnovne kampanje, ki se tokrat vrti okoli kuharske knjige, katera vam dostavi 30 različnih nalog. Večina teh se vrti okoli nabiranja določenih skupkov avtov, ki jih lahko zmagate na dirkah, vsake toliko pa je treba opraviti tudi kaj dodatnega. Ena naloga se denimo vrti okoli pridobivanja vozniških licenc, ki od vas zahtevajo zanimivo zastavljene dirkalne izzive. Tu notri najdemo denimo uspešno izpeljan ovinek, ki ga je treba speljati po pravilni liniji. Izzivi niso težki, saj lahko praktično vsakega opravite s samo malce truda in v zameno dobite bronasto medaljo. A za zlato bo treba vložiti kar nekaj strategije in zna se zgoditi, da boste kakšen tak izziv ponavljali tudi 20x, saj šteje dobesedno vsaka stotinka. Vendar pa se preganjanje za tem rezultatom izplača, saj niste samo nagrajeni s posebnim avtomobilom, ampak se dejansko naučite boljše vožnje.

Ko se ne preganjate po dirkaških cestah, boste čas izgubljali znotraj drugih menijev. Kadarkoli lahko denimo obiščete svojo garažo in si tam od bližje ogledate svojega jeklenega konjička ali pa skočite porabiti vavčerje za ruleto, ki vam lahko iztržijo denar, nove dele za vaš avto ali pa čisto svežega štirikolesnika. Nato lahko skočite k mehaniku in na avto namestite cel kup novih in izboljšanih delov ter s tem izboljšate svoje dirkalne nastope. Vse to je izbirno na nižjih težavnostnih stopnjah in tam je za zmago dovolj, da se v dirko podate s kolikor toliko močnim avtom, a za višje težavnosti bo treba malce pokukati pod havbo, saj drugače na dirkališču preprosto ne boste konkurenčni.

Zanimiv je tudi oddelek za slikanje avtomobila. Tega lahko preko iskalnika preselite na različne konce resničnih lokacij po svetu. Tu notri najdemo tudi Slovenijo in fotkanje sredi Ljubljane in zelene Kranjske gore vam zna pobrati kar nekaj časa, še posebej če se boste igrali s filtri za tisto perfektno sliko.

Vsebine vam na splošno ne bo hitro zmanjkalo. Igra ponuja 34 dirkališč, ki so tudi prezrcaljena in tako na koncu dobimo okoli 90 prog. Večino časa bomo preživeli na asfaltu, a za spremembo formule poskrbijo terenci s katerimi se zapeljemo po blatnih potkah, za te pa je treba vožnjo in sukanje volana malce prilagoditi.

Grafično je Gran Turismo 7 videti odlično, a ne pričakujte resnične, naslednjegeneracijske podobe, saj je bila igra prilagojena tudi za konzole PlayStation 4. Kljub temu je nivo podrobnosti neverjeten in armature avtomobilov so verne odslikave tistih iz resničnega življenja, kar bo za ljubitelje dirkanja pravi raj na zemlji. Dobra je tudi grafična podoba, ki jo dopolnjujejo realistični vremenski učinki in spremljanje dežnih kapelj na vetrobranskem steklu je pravi užitek. Odlična je tudi podpora igralnemu ploščku DualSense, ki s svojimi povratnimi učinki zazna vsako bankino steze in vam po rokah pošlje primerne tresljaje. Predstavitev je tako dobra, da sem se velikokrat po opravljeni dirki zalotil, kako gledam ponovljene posnetke svoje vožnje, česar v drugih tostortnih igrah nisem nikoli počel.

Gran Turismo 7 sicer ima tudi svoje minuse. Največje graje je zagotovo vreden uporabniški vmesnik, ki je preprosto preveč zmeden in zahteva preveč zamudnega pritiskanja. Dober primer tega je denimo izbiranje trenutno izbranega avta, saj boste za vsako menjavo morali skočiti v svojo garažo, avto zamenjati tam in šele nato lahko skočite v drug meni. Pod minus bi prištel tudi umetno inteligenco nasprotnikov, ki ne postavlja prevelikega izziva. Tudi na višji težavnosti umetnopametni nasprotniki vozijo po ravni črti in se redko prehitevajo, kar je glede na napovedi izboljšav na tem področju rahlo razočaranje.

Gran Turismo 7 se izkaže za čudovito dirkalno izkušnjo, ki vam ne ponuja samo dirkanja, ampak vam da tudi priložnost, da postanete boljši dirkač in da začnete gojiti ljubezen do jeklenih konjičkov. Enoigralska kampanja ponudi res veliko ur vsebine, zabavo pa nato lahko preselite tudi v večigralstvo preko mreže ali pa preko razdeljenega zaslona. Polyphony Digital se je izkazal in dostavil še eno uspešnico, ki bo ljubitelje dirkanja, tako kot predhodniki, zabavala še bogato število let.

Objava Gran Turismo 7 – poezija na gumah se je najprej pojavila na HOPsi.

Ghosts of Ikishima. An Expandalone type game. Aiming for 2021. Not sure how so many seemed to find out so quick.

— Nick (@Shpeshal_Nick) June 24, 2021

Vest je na Twitterju zapisal Shpeshal_Nick, ki je znan po svojih dobrih vezah znotraj igričarske industrije. Nick je v svoji objavi še zapisal, da naj bi ta dodatek dobili enkrat v 2021.

Sony rad dela tosortne srednje velike razširitve za nekatere svoje največje licence. V preteklosti smo podobni samostojni razširitvi dobili za igri Uncharted in Spider-Mana in zdaj bo očitno v to smer skočil tudi Ghost of Tsushima. Glede na ime bomo nove avanture izvajali na otoku Ikishima, ki je bil leta 1274 pod invazijo Mongolcev, tako da nas čaka podobna odprava kot v originalu, bo pa zanimivo videti, če bomo tudi tokrat nastopali v vlogi Jina Sakaija.

Vse skupaj so zaenkrat samo govorice, ki pa vsak dan dobivajo nov veter. Na spletni strani organizacije ESRB, ki skrbi za starostne oznake iger, so internetni detektivi odkrili zapis o Ghost of Tsushima: Director’s Cut. Sony in Sucker Punch tako zagotovo delata na nekakšnem Tsushima projektu in morda bo ta razširjena verzija, ki prihaja za konzoli PlayStation 4 in 5, v sebi vsebovala ravno dodatek Ghost of Ikishima. Tekom vikenda je nekdo tudi registriral domeno ghostofikishima.com, ki nas trenutno preusmeri na seznam PlayStation 4 iger.

Zdi se, da je torej razširitev resnična, čakamo samo še na uradno besedo. Sony naj bi za 8. julij pripravljal večji dogodek State of Play, ki naj bi bil nekakšen njihov lastni E3 in morda takrat izvemo kaj novega glede prihodnosti franšize Ghost of Tsushima.

Objava Ghost of Tsushima naj bi dobil samostojni dodatek Ghost of Ikishima se je najprej pojavila na HOPsi.

Cyberpunk 2077 je nedavno dobil nov večji popravek, ki je odpravil dodatne hrošče in nekaj malega naredil tudi na optimizaciji. Vendar pa igra še vedno ni v stanju, kjer bi lahko plošček porinil v običajno PlayStation 4 konzolo in ven dobil zadovoljivo grafično podobo in stabilne sličice na sekundo. Tega se zaveda tudi Sony, zato igralcem svetuje, da se igranja lotijo na konzoli PlayStation 4 Pro ali pa na PlayStation 5 – slednja naj bi še v tem letu dobila nadgrajeno verzijo igre in če kupite različico za PlayStation 4, boste tudi upravičeni do brezplačne nadgranje.

Vrnitev v Sonyjevo trgovino je vsekakor dobrodošla, a vseeno malce nenavadna. Na uradni strani trgovine boste igralci presenečeni nad ceno, saj je ta zdaj 49,99 €, kar je manj kot ob izidu. Poleg tega je Sony pri igri dodal večje opozorilo o tehničnih težavah in da ne priporoča nakupa za navadno konzolo PlayStation 4. To je tudi prvič, da je Sony kaj takšnega zapisal ob igri in čeprav je Cyberpunk 2077 res neoptimiziran, to ni prva igra s takšnimi težavami na PlayStation konzoli. Igra Lichdom Battlemage je bila denimo še večja katastrofa, a pri njej kakšnega takšnega opozorila ne boste našli. CDPR se je moral Sonyju res pošteno zameriti.

Cyberpunk 2077 lahko zdaj resda igrate tudi na navadni PlayStation 4 konzoli, a bodite pripravljeni na kompromise. CD Projekt RED je namreč za boljšo optimizacijo odstranil kar nekaj predmetov in sprehajalcev, tako da je prevažanje po odprtem svetu nekam pusto in zapuščeno. Najboljšo izkušnjo boste še vedno imeli na PC-ju, čakamo pa na obljubljeno nadgradnjo za trenutno generacijo konzol, ki bo končno omogočila uživantsko igranje za televizorjem.

Objava Cyberpunk 2077 je zdaj zopet na voljo v PlayStation trgovini, a Sony ne priporoča igranja na navadni PS4 konzoli se je najprej pojavila na HOPsi.

Sony je zato kmalu po izidu naredil drastično potezo in igro preprosto umaknil iz svoje trgovine. K tej odločitvi jih je pripeljal tudi razvijalec CD Projekt RED, ki je jeznim strankam, brez Sonyjeve odobritve, obljubljal vračilo denarja, ki je nato letelo iz Sonyjevih žepov.

Jeza Sonyja se je po pol leta vendarle malce umirila in čeprav razvijalec CDPR prejšnji mesec še vedno ni vedel, kdaj točno se bo igra lahko vrnila na PlayStation digitalne trgovine, je tega ugibanja zdaj konec. Spletna stran IGN je najprej poročala, da se je Cyberpunk 2077 pojavil v PlayStation trgovini, a nakupa ni bilo možno opraviti, saj se je igro lahko samo dodalo na seznam želja.

Zdaj je vrnitev tudi uradno napovedal CD Projekt RED, ki je na svoji strani zapisal, da bo igra na voljo za nakup od 21. junija dalje. Cyberpunk 2077 je sicer od svojega izida prejel nekaj posodobitev, ki so izboljšali delovanje, vendar pa zadeva na konzolah še vedno ne teče tako kakor bi morala.

Na to opozarja tudi sam Sony, ki je za IGN povedal, da bodo igralci še vedno naleteli na težave z optimizacijo, zato priporočajo igranje na konzolah PlayStation 4 Pro in PlayStation 5.

Objava Cyberpunk 2077 se naslednji teden vrača v PlayStation trgovino se je najprej pojavila na HOPsi.

Hulst je zapisal, da trenutno delajo na Horizon Forbidden West in God of War 2, oba projekta pa sta štartala nekje ob istem času. Vmes je udarila pandemija in čeprav se ta umirja, se posledice še vedno čutijo. To se pozna še posebej pri uporabi tehnologije za zajemanje gibanja, kjer igralci v sobah odigrajo določene scene, te pa so nato verno prenesene v igro, tako da dobimo realistične animacije. Takšni projekti zahtevajo veliko ukvarjanja z zajemanjem gibanja, pri vseh teh karantenskih ukrepih pa je delo oteženo.

God of War 2 je začel z razvojem malce kasneje kot Horizon Forbidden West, zato se je Sony odločil, da mu izide zamakne v 2022. Tako bo ekipa dobila dovolj časa za izpolnitev svoje vizije, to pa tudi pomeni, da bodo pretekla štiri leta med izidom prvega in drugega dela.

pic.twitter.com/LLXnEof2Lg

— Santa Monica Studio Is Hiring (@SonySantaMonica) June 2, 2021

Dobra novica je to, da bo novi God of War izšel tako na PlayStation 4 kot tudi PlayStation 5 konzolah. Slednje še vedno ne dohitevajo povpraševanja in tako nekaterim ne ostane drugega, kot pa da se spravijo v igranje na starejši konzoli. Navsezadnje ima PS4 titansko, 110 milijonsko bazo igralcev in neumno bi bilo, če bi jih ignorirali. Te novice sicer niso veseli vsi, saj to pomeni, da bo razvijalec Santa Monica Studio moral igro optimizirati tudi za starejšo generacijo konzol, kar zna pripeljati do manj napredne grafične podobe kot pa bi jo dobili, če bi bil naslov razvit samo za PlayStation 5.

Blog zapis je tudi namignil, da bo naslednji Gran Turismo prav tako mogoče igrati na PlayStation 4, a kakšnih dodatnih podrobnosti glede tega projekta nismo dobili.

Objava God of War: Ragnarok prestavljen v 2022 – igrali ga bomo lahko tudi na konzolah PlayStation 4 se je najprej pojavila na HOPsi.

Najbolj izstopa seveda streljanka Battlefield 5, ki letos šteje že svoj tretji rojstni dan. Govorice sicer močno namigujejo, da bo nov del franšize prišel še letos, kar je vsekakor dobro, saj Battlefield 5 nikoli ni bil res hudo popularen naslov kot denimo kakšen COD: Warzone. Igra je imela nekaj problemov ob svojem izidu, a razvijalec DICE je od takrat spočel cel kup popravkov in dodatkov, nekaj časa za preigravanje pa si zasluži tudi enoigralska kampanja.

Druga igra sliši na ime Wreckfest, ki je v bistvu dirkačina, a s tem zapletom, da je najbolj pomembno razbijanje pločevine nasprotnikov, kot pa samo dirkanje. Avti se realistično razbijajo, grafika pa dovolj podrobna, da boste ob zaletavanju kdaj tudi zadržali dih. Pri tej igri pa velja ena pomembna izjema, saj jo v PlayStation Plus naročnini dobijo samo lastniki konzol PlayStation 5.

Zadnja na vrsti je igra Stranded Deep, ki bo prijala vsem tistim, ki v svojih igrah obožujete nadzorovati merilnike zdravja, žeje in vsega ostalega, kar najdemo v preživetvenem žanru. Stranded Deep stavi na raziskovanje nad in pod vodno gladino in tako malce izstopa iz tega utrujenega žanra preživetvenih naslovov.

Vse te igre lahko v svojo knjižnico prenesete do konca maja, do 3. maja pa lahko prevzamete še aprilsko ponudbo.

Objava PlayStation Plus igre v maju prinašajo Battlefield 5 in Wreckfest se je najprej pojavila na HOPsi.

Play At Home je igralcem včeraj dostavil novo poslastico in ta je morda najbolj slastna do sedaj. Čisto vsi igralci na konzolah PlayStation 4 in 5 si lahko sedaj preko sledeče povezave brezplačno aktivirate odlično igro Horizon Zero Dawn Complete Edition in jo obdržite za večno.

Časa za prevzem je dovolj, saj si lahko igro aktivirate vse do 14. maja. To je res odlična ponudba, saj Complete Edition v sebi vsebuje tudi odlično razširitev Frozen Wilds, ki doda igri novo pokrajino in nov štorijalni zaplet, kjer vas čakajo nove vrste mehanskih dinozavrov. Preigravanje je obvezno za vse ljubitelje odprtih svetov, poznavanje zgodbe pa vam bo zagotovo prišlo prav pri uživanju nadaljevanja Horizon Forbidden West, ki pa še nima konkretnega datuma izida.

Dobrot pa tu ni konec. Še vedno lahko aktivirate 9 brezplačnih iger, a ta ponudba se izteče že 23. aprila, tako da se splača pohiteti. Poleg tega na PlayStation trgovini trenutno poteka pomladna razprodaja, ki je posekala cene lepemu seznamu popularnih naslovov.

Objava Sony podarja povsem brezplačno kopijo igre Horizon Zero Dawn Complete Edition se je najprej pojavila na HOPsi.

No, na traparije glede prirejanja nagradnih iger niso imuna tudi večja podjetja. Telefonski gigant A1 se je namreč odločil podeliti konzolo PlayStation 4 med svoje sledilce na Instagramu. Sodelovanje je bilo preprosto: tekmovalec označi prijatelja pod komentarji in med vsemi sodelujočimi se naključno izžreba zmagovalca.

To je na koncu postala Selmina Abdić, ki si kruh služi kot fotomodel v spletni trgovini Mojmalibutik. Za prevzem nagrade je morala nato samo še podati osebne podatke ter nato pridno počakati, da se konzola pojavi pred njenimi vrati.

Vendar pa ji je nato A1 nenadoma poslal šokantno opozorilo, da od nagrade ne bo nič. V privatnem sporočilu so ji zapisali, da je prišlo do pomote in da so nagrado že podelili nekomu drugemu. Dejansko se je nekomu na A1 zdelo pametno zapisati, da je bil “nagrajenec predhodno izbran”, kar se sliši kot goljufija – kot da žrebanja sploh ni bilo, ampak so konzolo podelili nekemu nečaku direktorja, ki bi malo igral Fortnite na PS4.

Zmagovalko so nato obvestili, da bo prejela tolažilno nagrado in da ji želijo več sreče prihodnjič.

K sreči jim zadeve ni uspelo pomesti pod preprogo. Selima je namreč na pomoč poklicala uradni Instagram profil Moj Mali Butik, ki nima ravno milijona naročnikov, a jih ima nekaj čez 5k. Kar je dovolj, da lahko malce zaropataš in dvigneš nekaj prahu. Lastnica trgovine Lana Pekez je začela javno pozivati A1 da podeli nagrado kot je bilo na začetku tudi obljubljeno. Ne gre se ji sploh za konzolo ampak za princip in napovedala je, da če konzolo dobi, bo to podelila v dobrodelne namene.

Kar je najbolj smešno pri celi zadevi je to, da govorimo o konzoli PlayStation 4. Dobro, ne rečem, da bi šlo za PlayStation 5, ki nima zaloge. Ampak PS4 te dni delijo že praktično zraven pralnega praška in da si firma tipa A1 privošči kreganje preko zasebnih sporočil, namesto da se posipajo s pepelom in podelijo dodatno konzolo, je prava komedija.

Treba je vedeti, da tako velika podjetja redko prizadenejo kritike strank, a bojijo se negativnega medijskega linčanja, če pa zadeva postane popularna na Instagramu, pa je dovolj velik razlog za alarm.

Pri A1 se je tako nekdo končno zbudil, se opravičil in obljubil, da bodo vsi nagrajenci dobili obljubljene nagrade. Zanimivo pri tem stavku je to, da bodo nagrade poslali “vsem, ki so jih pomotoma obvestili o prejemu nagrade”, tako da je očitno še več takšnih žrtev kot je bila Selima.

Objava A1 priredil nagradno igro za PlayStation 4, nato pa so zmagovalko žreba obvestili, da so konzolo že podelili nekomu drugemu se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvijalec CD Projekt RED se je najprej opravičil in igralcem sporočil, da lahko na konzolah zahtevajo vračilo denarja. A to ni bilo povsem res, saj se za to niso predhodno dogovorili s Sonyjem. Nekateri igralci so zato dobili vračilo denarja, nekateri pa ne, saj se je vračilo denarcev odločalo za vsak primer posebej.

Sony je imel zdaj ubadanja s to igro dovolj, zato je naredil presenetljivo potezo. Odobril je vračilo denarja vsakemu igralcu, ki je igro kupil na njihovi platformi, poleg tega pa je Cyberpunk 2077 preprosto umaknil iz prodaje. Takšne ekstremne poteze še nismo videli – vsaj na PlayStation trgovini ne. Edina primerjava, ki pade na pamet, je primer igre Batman Arkham Knight, a takrat je založnik Warner Bros. zaradi slabe optimizacije sam umaknil igro iz prodajnih polic.

SIE strives to ensure a high level of customer satisfaction, and we will begin to offer a full refund for all gamers who have purchased Cyberpunk 2077 via PlayStation Store and want a refund. Please visit the following link to initiate the refund: https://t.co/DEZlC0LmUG.

— Ask PlayStation (@AskPlayStation) December 18, 2020

To je velik udarec za razvijalca CD Projekt RED, ki je v samo enem tednu prešel iz ljubljenca občinstva v zlobneža, ki je zavajal stranke. Res je, da je večina kopij igre bilo prodanih na PC-ju, a konzole so predstavljale pošten delež trga. Zanimivo bo videti, če bo Sonyjevi potezi sledil tudi Microsoft, ki zna razvijalcu prisoliti novo zaušnico, če bo slučajno igro umaknil tudi iz svoje trgovine.

CDPR se je zaobljubil, da trenutno vse napore vlaga v popravke in optimizacijo, a kdaj se bo igra vrnila v PlayStation trgovino trenutno še ni znano.

Za vračilo denarja obiščite sledečo povezavo.

Ali igra res tako slabo teče na PlayStation 4 in Xbox One konzolah? Podelite vaše vtise na našem forumu.

Objava Sony odstranil Cyberpunk 2077 iz PlayStation trgovine se je najprej pojavila na HOPsi.

V naši recenziji smo zapisali, da je igra v osnovi odlična, a dokaj neoptimizirana in prepletena s hrošči, ki mezijo na vsakem koraku. Žal pa je stanje na konzolah PlayStation 4 in Xbox One še veliko, veliko slabše.

Zadeva se tam grdo zatika, sličice na sekundo padajo globoko pod mejo sprejemljivega, teksture pa izrišejo šele po nekaj sekundah. Zadeva je tako praktično neigralna in to odraža tudi pred kratkim izdana prenovljena recenzija iz strani IGN-a, ki je igri na starejših konzolah dosodil oceno 4/10, na spletni strani Open Critic pa je ob zapisu igre stoji opozorilo, naj igralci igre nikar ne nabavljajo na starejših konzolah.

CD Projekt RED se je že opravičil in igralcem zagotovil, da bo neumorno delal na popravkih, dokler igra ne bo bolje optimizirana na konzolah PlayStation 4 in Xbox One. Prav tako je razvijalec igralcem obljubil, da lahko zahtevajo vračilo denarja na konzolah, kar pa se je kasneje izkazalo za še eno laž. Igralci so pri kontaktiranju Sonyja prišli do bolečega spoznanja, da se razvijalec s Sonyjem ni dogovoril o vračilu denarja in je to izjavo zapisal brez njihovega privoljenja.

pic.twitter.com/jtF5WKCiro

— Cyberpunk 2077 (@CyberpunkGame) December 14, 2020

Vse te težave so pripeljale do tega, da je CDPR sklical nujen sestanek z investitorji, iz tega pa smo dobili nekaj pomembnih novic.

Pred mikrofon je stopil predsednik CD Projektov Adam Kiciński, ki je začel govor z novo potrditvijo, da razvojna ekipa vse napore vlaga v delanje popravkov za konzoli PlayStation 4 in Xbox One. V naslednjih sedmih dneh naj bi tam dobili novo posodobitev, januarja in februarja pa še dva večja popravka.

Hkrati je nekaj povedal o sporni potezi razvijalca, ki je precej razjezila javnost. Novinarji namreč niso dobili kopij za recenzijo na PlayStation 4 in Xbox One, kar je praktično zavajanje kupcev, saj bi bili lahko tako igralci predčasno opozorjeni o grozljivi optimizaciji. Adam pravi, da njihov namen ni bilo zavajanje, ampak da so člani ekipe na teh kopijah igre delali do zadnjih trenutkov pred dejanskih izidom igre 10. decembra, tako da so kopije za recenzijo poslali samo en dan prej, kar pa je bilo seveda že prepozno.

Adam je še povedal, da so se pri treh prestavitvah izida preveč osredotočili na dejanski izid in da so kazali samo posnetke igranja iz PC verzije, zaradi česar so izgubili zaupanje igralcev. Pridobitev njihovega zaupanja je zdaj prioriteta in to bodo naredili samo z delom na optimizaciji. Na koncu naj bi na PlayStation 4 in Xbox One konzolah stabilno igro, ki se ne bo rušila in ne bo vsebovala hroščev. Igralci ne bi smeli pričakovati tako napredne grafične podobe kot na PC-ju in novejših konzolah, a igralna izkušnja bo po popravkih povsem drugačna kot je sedaj.

Večigralski del še vedno prihaja, a Adam je povedal, da morajo najprej popraviti kampanjo. Ko bo ta del opravljen se bodo še enkrat ozrli na razvojno pot in začeli delo na drugi vsebini. Večigralski del je bil sprva napovedan šele za leto 2022, a zna se zgoditi, da bomo tudi na tem področju dobili prestavitev izida.

Objava CD Projekt RED se je zavezal pridobiti nazaj zaupanje igralcev se je najprej pojavila na HOPsi.

K sreči je na tem mestu na pomoč priskočil Sony in pošteno znižal cene iger za svoji konzoli PlayStation 4 in 5. Slednja konzola je resda še vedno težko dostopna, a PlayStation 4 je še vedno vreden svojega denarja in ponuja cel kup zabave, ki si jo lahko sedaj privoščite za res nizko ceno, saj so nekateri špili znižani celo za več kot 80 %.

Poglejmo si nekaj najbolj zanimivih akcij.

• Resident Evil 7 -50 % na 24,99 €
• Dragon Age: Inquisition – Game of the Year Edition -77 % na 6,89 €
• Persona 5 -75 % na 17,49 €
• Bloodborne -35 % na 12,99 €
• Death Stranding -71 % na 19,99 €
• Uncharted: The Lost Legacy -50 % na 9,99 €
• Red Dead Redemption 2 -65 % na 34,99 €
• Assassin’s Creed Odyssey -72 % na 19,59 €
• MediEvil -50 % na 14,99 €
• Need for Speed -75 % na 4,99 €
• Mass Effect: Andromeda -55 % na 8,99 €

Poln seznam popustov si lahko ogledate na naslednji povezavi, akcije pa bo konec 23. decembra.

Objava PlayStation za en teden pošteno znižal cene svojih iger se je najprej pojavila na HOPsi.

Da je njegova prihodnost svetla so opazili tudi ustvarjalci videoiger in le dve leti po izidu eksluzivnega špila za PS4 smo dobili njegovo nadaljevanje – govorim seveda o Marvel’s Spider-Man: Miles Morales. Pri Sony Interactive Entertainment so si namreč rekli, da bodo kovali železo dokler je vroče, tako so na krilih uspešne prve videoigre in uspeha risanega filma naredili, kot preko luže radi rečejo, “Match made in heaven”. To se jim je seveda zelo obrestovalo, saj igra žanje lepe uspehe. Na Japonskem je bila prvi teden prodaje na visokem osmem mestu, v Veliki Britaniji pa celo na prvem mestu po prodanih fizičnih ploščkih.

Razvojna ekipa:  Insomniac games
Založnik: Sony Interactive Entertainment
Platforme: PS4, PS5
Datum izida: 12.11.2020
Cena: 59,91 € (Eigre.si)
Žanr: Akcijska avantura

Svetovni razgledi s stolpnic New Yorka

Dobra prodaja pa še ne pomeni, da je špil dejansko dober. Vsi poznamo vsaj en primer epskega razočaranja, ki je posledica vrhunsko zastavljenega marketinga in pre-hypa na socialnih omrežjih. Tokrat sicer ne gre za takšen primer. Prav vidim, kako ste si v tem trenutku oddahnili pred malimi in malce večjimi zasloni. V bistvu gre za precej carski špil. Nisem sicer prepričan ali je to posledica tega, da nisem igral prvega dela, ampak mene je igra prav potegnila vase. Igralnost je bombastična, zgodba ima smisel, našli so čudovito ravnovesje med tem, da je špil prelahek oziroma pretežak. Kaj več si od špila sploh še lahko želimo? Retorično vprašanje…

Prvega dela Spider-Mana kljub želji in namenu nisem nikoli igral. Tako, da sem se igre Marvel’s Spider-Man: Miles Morales resnično razveselil. O igri prvotni igri sem slišal marsikaj dobrega in pogledal, kar nekaj videov na YouTubu. Ob prvem stiku z Milesom sem vedel, da je bila velika napaka, da nisem igral prvega dela. Ne zaradi tega, da bi bolje razumel zgodbo, ampak zato ker je grafična podoba špila res huda. Moja Philips televizija je svoje delo opravila več kot odlično in v navezi z PS4 poskrbela, da sem kar nekaj ur bulil v ekran. Moja boljša polovica ni bila preveč navdušena nad tem…

Poanta tega je, da je grafično špil res dodelan, me pa zanima kako iz prve roke izgleda na PlayStation 5. Najbolj od vsega me je navdušila svetloba, sonce, odsevi, pogledi na morje ob sončnem zahodu. Zadeva je narejena prekleto romantično in v kolikor bi rabil ambient za zmenek bi namesto kamina na TV  prižgal Spider-Mana, se prilimal na najvišjo stolpnico in se obrnil proti morju. Tudi drugače je vidno, da so precej dela vložilo v to, da igra izgleda vrhunsko in da to podkrepijo še z ambientom. 

Še ena zadeva, ki je tako neposredno kot posredno povezana z grafiko. Govorim namreč o vmesnih sekvencah. Le-teh je v Miles Morales delu preveč in ja tudi prekleto dolge so. Sicer priznam, da so vsebinsko zaokrožene in so dodana vrednost zgodbi, a hkrati menim da bi bistvo lahko povedali precej hitreje in manj obsežno. Tudi grafično so narejeni na precej visokem nivoju, a v primerjavi s samo igro so za odtenek manj impresivni. Celokupno gledano blaznih pripomb nad vmesnimi sekvencami nimam, saj sumim da je ta modus operandi že od prejšnjega dela in če je bilo večinsko dobro sprejeto, potem naj tako ostane, konec koncev jih lahko gladko tudi preskočimo.

Če se že ustavljamo pri grafični podobi igre, moram pohvaliti tudi UI, UX in vizualno oblikovanje. Vse od glavnega menija do zemljevida in telefonske aplikacije (znotraj igre) je vešče oblikovano, ima rdečo nit in je zelo pregledno. Povsod se brez večjih težav znajdeš, četudi si čisti novinec, saj je narejeno zelo funkcionalno. Tudi barvni spekter se poda tako igri, kot ambientu, ki ga Marvel’s Spider-Man: Miles Morales oddaja in ima rdečo nit skozi celotno izkušnjo. Vse pohvale UI, UX in vizualni ekipi.

Posvetimo še nekaj besed zgodb in igralni izkušnji. Najbolj osnovno, kar lahko rečem je to, da ima igra lepo ravnovesje med tem, da poskrbi za zabavo, zagotovi dobro zgodbo in upravlja čustva.

Kaj točno sem zdaj hotel s tem povedati? Dober špil mora biti kot dobra risanka. Torej, če gremo z družino v kino gledati novo Disneyjevo risanko želimo od nje to, da je narejena tako, da v njej uživamo tako stari kot mladi. Zakaj omenjam ravno Disney? Preprosto – oni imajo ta aspekt res hudo dobro dodelan. Vsaka njihova risanka ima več plasti in raznih velikonočnih jajc ter polno namigovanja na druge stvari. Tako jih kot otroci razumemo povsem drugače kot potem v odrasli dobi in zato jih tudi kasneje, ko že imamo pomladek, brez težav gledamo skupaj z mulci. Danes je zelo težko gledati risanke na recimo Cartoon Networku, saj so večinoma narejene tako, da so všeč zgolj mulcem, pa še to določene starosti. Po drugi strani pa še  danes brez težav gledam Scooby Doo-ja in Tom and Jerry-ja, saj vedno najdem nekaj novega in odpuljenega, kar dvajset let nazaj nisem razumel. In ravno to je tudi kvaliteta dobrega enoigralskega špila, da pritegne tako mladostnika pri dvanajstih letih kot staro teslo pri trideset plus. To mislim, da je Marvel’s Spider-Man: Miles Morales gladko dosegel. 

Spider-Man že tako ali tako velja za sila hudomušen in zabaven lik in tudi Miles Morales ni nič drugačen – razni komentarji in dialogi so naravnost smešni. Zelo všeč mi je tudi interakcija s svetom. Recimo, v stanovanju lahko pregledaš ogromno stvari, jih primeš, obračaš in tako dalje, hkrati pa vsi ti predmeti nimajo nobene pomembne vloge v sami igri. To mene osebno zelo pritegne, saj svet naredi bolj realen ter otipljiv oziroma, kot bi rekli, bolj te potegne vase. O sami zgodbi ne bi preveč razpredal, saj ne želim po nepotrebnem izdajati informacij. Lahko pa brez težav povem, da je zanimiva in že zelo hitro postreže s štorijalnim preobratom. Izredno rad igram igre, ki vlagajo čas  v svoje zgodbe. Opažam, da so kljub napovedim o izumrtju enoigralskih špilov, le-ti zadnja leta dobilo novega vetra v krila in to me izredno veseli. Res je, da so večigralske igre zelo zabavne in služijo svojemu namenu kot zabava za mlade in odrasle, a le prava kampanja te lahko gane do dna duše, če se smem malce poetično izraziti. 

Bolano dober špil, bolano veliko kombinacij tipk

Nekaj besed bi namenil še sami fiziki oziroma surovemu občutku igranja. Spider-Man: Miles Morales je tako kot predhodnik ekskluziven za Playstation konzole. Namenjen je sicer kot težkokategornik za novo generacijo konzol in zato tudi najbolj zasije ravno na peti generaciji Sonyjeve igralne konzole. A igra je na voljo tudi za PS4 in kot rečeno, vseeno izgleda bombastično. Glavna razlika med PS4 in PS5 verzijo je grafika z ray tracing osvetljevanjem in dejstvo, da ob nakupu Ultimate verzije za PS5 dobite še Remastered verzijo prejšnjega dela, ki dvigne raven grafike na nivo nove generacije. 

Igranje poteka zelo tekoče, saj so kontrole pametno razporejene in si ne predstavljam, da bi to igro igral z miško in tipkovnico. Občutki na kontrolerju so zelo dobri in povratne informacije kontekstualne. Zelo zanimivo je tudi, da uporablja sledilno ploščico ne samo kot gumb, ampak dejansko kot dejanski zaslon na dotik. Tudi tukaj je za pohvaliti UI in UX ekipo, ki so zelo dobro naštudirale zadevo. Malce vaje je sicer potrebne, da se naučimo lepo drseti skozi New York in da se kvalitetno stepemo, a osnove zelo hitro naštudiramo. Druga stvar pa so kombinacije udarcev, ki jih je vsaj za moje pojme izrazito preveč. Preigral sem svoj delež pretepačin in sem navajen, da je potrebno za napredno igranje imeti neka zaporedja udarcev in tipk, ampak pri Insomniac Games so si res dali duška. No, vsekakor lahko tudi brez teh fensišmensi kombinacij premagate vsakega nasprotnika. 

Ravno pretepanje je aspekt igre, ki ga lahko tudi malce pograjam. Štekam, da je raven težavnosti potrebno nekako balansirati, naj si bo s močjo nasprotnika, naj si bo s številom nasprotnikov. Spider-Man: Miles Morales ima začuda oboje. Precej nasprotnikov, ki so tudi nerealno močni. Pa ne v smislu, da te zlahka premagajo bolj v smislu, da se vračajo po precej hudih udarcih. To seveda pripada šefovskim pretepom, ampak pri navadnem kanonfutru pa to res ni potrebno oziroma, če že naj bo vsaj njihovo število omejeno. Tako nekatere pretepaške sekvence trajajo čisto predolgo in so kar malce dolgočasne. Samo pretepanje pač ni tako zanimivo kot štorija, ki ji sledimo. 

Evo pa smo na koncu. Insomniac Games je založniku Sonyju naredil res odlično izkušnjo.  Marvel’s Spider-Man: Miles Morales me je konkretno navdušil in veseli me dejstvo, da še dobivamo kvalitetne enoigračine. Tako zgodba, kot igralna izkušnja so na visokem nivoju in ne čudi me, da že žanje uspehe tako na PS4 kot PS5. Sem tudi v pričakovanju, da bo Sony v naslednjih letih izdatno delal na franšizi in da se nam obeta še nekaj iger, filmov in risank. Upam le, da bodo šli v korak s časom in delali na tehničnih novitetah, ne le na vizualni podobi kot nekateri drugi franšizoizdajalci.

Objava Marvel’s Spider-Man: Miles Morales – Spiš mirno Peter Parker? se je najprej pojavila na HOPsi.

Bitka je bila ostra in ni trajalo dolgo, da so zaloge bile povsod razprodane. Nekateri so zadevo prednaročili že mesece nazaj in to celo v različnih trgovinah in so na koncu ostali praznih rok, na Bolhi pa je nek junak prodajal konzolo za ceno 1000 €, ter zraven pripisal: “Dobrodošli v svet kapitalizma.”

Zakaj se je zgodil tak naval na to konzolo? Je PlayStation 5 res vreden vsega trušča ter odštevanja evrov, ki velikokrat v količini presežejo celo dvakratno ceno konzole?

VIDEO RECENZIJA

Prvi stik s konzolo je vsekakor impresiven. Še preden zadevo odpakiramo jo je treba zvleči do svoje sobe in takoj vas bo presenetila teža. Skoraj 5-kilogramski paket vam da vedeti, da se notri skriva masivna zadeva, tako da tole ni ravno Switch, ki bi ga s sabo prenašali naokoli. Je skoraj kot PC – ko ga enkrat nekam umestite, potem je najbolje da tam tudi ostane, skupaj s prahom, ki se skozi leta nabere nanj.

V paketu se nahaja tipični napajalni kabel, HDMI 2.1 (ki je izjemno kratek), nekaj dokumentacije in podstavek za postavljanje konzole v horizontalni položaj. Nato pridemo do glavne vsebine, ki jo sestavljata sama konzola ter novi kontroler DualSense.

PlayStation 5 oblika je vsekakor razdelila mnenja igralcev. Medtem, ko se je Microsoft odločil za bolj ravne in čiste linije, je šel Sony v povsem drugo smer. Konzola je zato videti futuristično in hitro sem se spomnil na tiste članke izpred desetih let, ki so v sebi vsebovali neke lažne risbe PlayStationa 5 in skoraj vedno so bili prisotni neki odštekani dizajni, namesto bolj umirjene oblike, ki bi sovpadala v vsak prostor. Tudi pakiranje je malce smešno: kot da Sony ne bi bil čisto prepričan do zadnje sekunde v končno obliko, zato je konzola zapakirana kot v karton za jajca.

DualSense je po drugi strani zadel s svojo obliko v polno. Osebno sem imel vedno raje bolj masivne kontrolerje s težo, zato sem bil od nekdaj pristaš Xbox ploščkov. Za razliko od Microsofta, se je Sony odločil popolnoma predelati svoj kontroler in pred nami je črno-bel lepotec, ki ni samo vizualno privlačen, ampak v sebi skriva cel kup presenečenj, ki ga na koncu naredijo za enega od glavnih razlogov, ki opravičijo odštevanje denarcev pri prestopu v naslednjo generacijo konzol.

Ne bom vam lagal, če vam kar takoj priznam, da me je DualSense že od začetka takoj prevzel in ga resnično štejem kot eno najbolj pomembnih prednosti, ki jih ima Sony pred Microsoftom. Kontroler ni samo težji in bolj masiven, ampak vsebuje tudi žiroskop za zaznavanje premikanja, miniaturni zvočnik ter mikrofon, v katerega lahko dejansko pihamo in z njim vplivamo na igranje. A najbolj pomembno je izboljšan učinek tresenja. Kontroler je namreč večji ravno zaradi tega, ker je bilo v njega treba vgraditi večje motorčke za povratne učinke in ti so naravnost fenomenalni. Za predstavitev vseh teh funkcij je Sony zraven konzole izdal brezplačno igro Astro Boy in ta vam skozi vrsto zabavnih stopenj pokaže vse prednosti novega kontrolerja. Res je neverjetno, kako lahko povratni učinki pričarajo povsem novo stopnjo izkušnje. Ko upravljamo malega Astrota lahko čutimo prav vsak njegov korak. Ko se spustimo po toboganu v rokah čutimo drsanje njegove riti in med podenjem po ledu dobimo občutek, da ima kontroler pod sabo drsalke. Sliši se smešno, vem, a tako kot VR tehnologiji, tem učinkom tresenja ne boste verjeli, dokler jih praktično ne preizkusite.

Povratni učinki se še posebej izkažejo, ko jih izkusimo v navezi z majhnim zvočnikom na kontrolerju. Ko Astro skoči na ledu in pristane nazaj, se iz zvočnikov sliši majhen zvok drsalk, ki udarijo v led. Ali pa si poglejmo bolj konkreten primer v igri Demons’s Souls, ko se spopadete z ogromnim Tower Knightom in če vas uspešno udari s svojim ščitom po čebuli, potem se kontroler zatrese, zraven pa slišite iz njega zvok, kot bi nekdo udaril po pločevinastem košu za smeti.

To pa še ni konec DualSensovih posebnosti. Oba sprožilnika po novem vsebujeta odpor na palce, ki ga lahko razvijalec prilagaja za različne situacije. V primeru Astrota stisnemo sprožilnika za izstrel rakete in odpornost pri zaganjanju motorjev je nekaj res čudovitega. V Call of Dutyju pa ob ispraznitvi metkov na kontrolerju čutimo trde sprožilnike, ki jih ne moremo pritisniti, vse dokler orožja ne repetiramo.

Skratka, novi kontroler je nekaj res čudovitega. Je težak, lepo sede v roko, gumbi in gobice so kvalitetni, na sprednji strani pa še vedno najdemo ploščico na dotik, ki je bila na PS4 konzoli kriminalno premalo izrabljena. Tu sta še prenovljena gumb za shranjevanje slik in posnetkov, ki sta tokrat male bolj izbočena in ju tako hitro najdemo, ko moramo nujno skočiti v meni ali zajeti sliko. DualSense ima še ogromno neizkoriščenega potenciala, zato komaj čakamo, da vidimo v kakšni meri ga bodo izkoristili tisti večji studii tipa Naughty Dog in Santa Monica. Dobra je tudi baterija, saj bi si človek mislil, da bo vse to tresenje bolj požrešno po električnem soku, a vzdržljivost je primerljiva s kontrolerjem iz konzole PlayStation 4, tu pa je še povezava USB-C, ki prinese hitrejše polnjenje akumulatorja.

Povejmo še nekaj o sami konzoli. Oblečena je v mično črno belo barvo s prefinjeno RGB osvetlitvijo. Na zadnji strani najdemo vhod za napajanje, dva USB priklopa, HDMI vhod ter režo za Ethernet kabel. Na sprednji strani se skriva 1 USB in 1 USB-C vhod ter dva majhna gumba , ki služita zagonu konzole in odpiranju Blu-Ray pogona.

Ko konzolo enkrat zaženemo, se srečamo s prenovljenim uporabniškim vmesnikom. Ta mi je bil bolj všeč od tistega, ki ga najdemo na Xbox Series X, to pa zato, ker se čuti konzolen – torej prirejen za kontoler, medtem ko sem pri Xboxu včasih začutil potrebo za miško, ki bi navigiranje močno poenostavila. Ikone in kategorije so logično razporejene in poudarek je na igrah in ne na drugih traparijah tipa Netflix in YouTube. Te dodatne funkcije so še vedno tam, a so odrinjene na stran, saj se je Sony osredotočil na to, da imajo igralci vse funkcije, ki jih potrebujejo samo kakšen stisk dveh gumbov stran. Osebno sem bil najbolj navdušen nad prenovljeno funkcijo snemanja, saj zdaj lahko po novem zajamemo vse igranje do sedaj ali pa samo krajše izsečke, ki lahko trajajo 30 sekund ali pa 5 minut.

Prišli smo do glavnega dela: igranja iger. PlayStation 5 sicer ob izidu ne ponuja ravno veliko ekskluziv. V bistvu poseduje samo eno: igro Demon’s Souls – predelavo PS3 igre iz leta 2009. A že ta ena igra vam da vedeti, da je naslednja generacija iger resnično tu. Igranje v 4k ločljivosti je končno dobilo smisel in ko vidiš vse tiste oko solzeče teksture, napredno osvetljevanje in izboljšano fiziko, potem ti tisti denar, ki si ga odštel za konzolo, nenadoma ne pomeni več nič. Navduši tudi izboljšan SSD disk, ki poskrbi za skoraj instantno nalaganje stopenj. Čakanja na igranje je končno konec in zdaj boste lahko ves tisti čas, ko ste buljili v nalagalne zaslone, dejansko uporabili za igranje igre. Dodajte k temu še napredne DualSense učinke, ki ob udarcu meča ob steno poskrbijo za divje vibriranje kontrolerje, in rezultat je občutek, da ste končno vstopili v naslednjo generacijo igranja.

PlayStation 5 ima ob izidu resda le eno ekskluzivo, a to ne pomeni, da vam bo zmanjkalo iger za igranje. Poženete lahko praktično vsako igro, ki je bila na voljo na PlayStation 4, le da tokrat pri višjih sličicah na sekundo in brez nalagalnih zaslonov. Res je, da bi bila knjižnica povsem novih naslovov lahko precej obširnejša, vendar pa lahko Sonyju to zamero delno opravičimo zaradi trenutne krize s koronavirusom, ki je že na splošno naredila splavitev nove konzole za manjši čudež.

Minusi seveda so in nekaj sem jih že naštel. Masivnost konzole je zagotovo faktor, ki bo marsikoga negativno presenetil. Konzola ima še nekako lepo obliko v stoječem položaju, a če jo prevalimo na bok, moramo uporabiti priloženi podpornik in vse skupaj izpade nekoliko štorasto – kot bi gledal školjko na polici. Tudi pri tresenju kontrolerja bi si želel malce manj rožljanja fizičnih komponent, ki prežene vsakega hišnega ljubljenčka v radiju 10 metrov. V oči bode tudi dejstvo, da so igre za PS5 praviloma za 10 € dražje kot pa za PS4. 79,99 € za eno igro je ogromno denarja, pri temu pa morate upoštevati, da je to samo osnovna igra, brez dodatkov, sezonskih prepustnic ali naknadnih razširitev.

Vendar pa je celokupno vzeto PlayStation 5 konzola morda največji preskok med generacijami konzol doslej, saj tokrat ni lepša samo grafika, ampak lahko uživamo tudi v naprednih povratnih učnikih kontrolerja ter združljivosti za igre iz prejšnje generacije. Nakup se zato več kot izplača, a seveda boste morali najprej morali počakati na novo zalogo.

Ste se dokopali do svojega primerka konzole? Podelite vaše izkušnje na našem forumu!

Objava PlayStation 5 – konzola, ki se resnično čuti kot skok v naslednjo generacijo se je najprej pojavila na HOPsi.

Američani in Kanadčani takšnega potrpljenja nimajo, pa čeprav je PlayStation 5 pri njih izšel še prej kot v Evropi. V ZDA je problem preprodajalcev še večji in ti so hitro pokupili prav vse trgovine, zdaj pa svojo lastnino za vsaj dvakratno ceno prodajajo na Ebayju.

Nedavno pa je na splet prišel tudi posnetek nekega Kanadčana, ki je želel svojo PlayStation 5 konzolo prodati v živo. Zdelo se mu je pametna ideja, da se sredi noči sreča s svojimi kupci na zatemnjenem parkirišču. Eden od ljudi na posnetku je najprej prijel škatlo v roke, nato pa je nenadoma njegov prijatelj potegnil solzivec za medvede, pošprical prodajalca, nakar so vsi poskušali zbažati stran. A prodajalec je vedel, da v roki drži kilogram čistega zlata, zato se je spustil v pretep. Morda najbolj smešen del posnetka je, ko napadalca ujame in slednji konzolo počasi spusti na tla, saj se zaveda, kako dragocena je. Čeprav se napadalci vrnejo, jim konzole na koncu ni uspelo ukrasti.

Vendar pa so roparji vseeno odnesli svoj plen, saj so v eni noči spočeli tri takšne rope. Zgornji je bil sicer neuspešen, a na enak način jim je uspelo ukrasti en Xbox Series X ter en PlayStation 5. Storilci naj bi bili stari med 18 in 21 let, policija pa jih še išče.

Napadi glede konzole niso nič novega. Leta 2014 se je zgodil podoben incident, le z bolj smrtnimi posledicami. En najstnik je takrat preko ameriške Bolhe, ki se imenuje Craiglist, poskušal oropati lastnika PlayStation 4 konzole in ga je preko streljanja tudi ubil. Obsojen je bil na 40 let zapora.

Objava Tip poskušal prodati PlayStation 5 na parkirišču, tam pa so ga napadli s solzivcem se je najprej pojavila na HOPsi.

Steam je vse to spremenil in danes je situacija povsem drugačna. Igranje na kontrolerjih je postalo nekaj povsem običajnega in podporo za to nadzorno shemo so dobili tudi žanri, kot so strategije in potezni RPG-ji, ki so jim razvijalci spremenili uporabniški vmesnik samo zato, da bi bilo upravljanje s kontrolerji lažje in hitrejše.

Še vedno sicer obstajajo igre, ki jih je na navezi miške in tipkovnice preprosto lažje igrati. Zame je to hitri Doom Eternal, ki mi je na kontrolerju povzročal velike težave že na prvih stopnjah, ko pa sem preklopil na miško, pa se mi je odprla povsem nova izkušnja. Vendar pa je na koncu pomembno le to, da imajo igralci izbiro in niso vezani samo na eno nadzorno shemo.

Razvijalec Valve je v nedavnem poročilu zapisal, da se igralci na Steamu čedalje bolj odločajo za igranje na kontrolerjih. Uporaba ploščkov se je v zadnjih dveh letih celo podvojila, kar pomeni, da milijone igralcev uživa igranje na kontrolerjih. Še posebej je ta nadzorna shema popularna pri športnih naslovih tipa Tony Hawk’s Pro Skater, kjer je igro s kontrolerjem pognalo kar 90 % igralcev.

Igralci so na PC-ju pridno začeli izkoriščati tudi svoje PlayStation 4 kontrolerje in takšnih uporabnikov je v zadnjih dveh letih iz 10,9 % naraslo na 21,6 %. Ta rast se bo samo še nadaljevala, saj je Steam pred kratkim vnesel podporo za PlayStation 5 kontrolerje DualSense, ki so naravnost fantastični. Več o njih si boste lahko prebrali v naši prihajajoči PlayStation 5 recenziji.

Objava Število igralcev na kontrolerjih se je na Steamu v zadnjih dveh letih podvojilo se je najprej pojavila na HOPsi.

Vsi potrpežljivo čakajo na 10. december, ko se bo špil uradno pojavil na prodajnih policah. Veliko ljudi pa je pozabilo, da je igra že dolgo nazaj dosegla “Gold” status in je bila tako natisnjena na ploščke. To pomeni, da imajo trgovci polna skladišča PlayStation 4 in Xbox One ploščkov, ki bodo nato na dan izida prejeli zajetno “Day 1” posodobitev, ki naj bi na konzolah prejšnje generacije ogromno postorila na optimizaciji.

welp if retail copies are out in the wild, tread lightly to avoid spoilers pic.twitter.com/fPqTkTv0Cq

— Parris (@vicious696) November 22, 2020

Nekdo pa se je očitno dokopal do takšne zgodnje verzije igre, jo odnesel domov in začel z igranjem. Na spletu se je tako pred kratkim pojavil prenos v živo, kjer je nekdo odigral prvih 20 minut igre. Stream je sicer precej zanič, saj čez celoten posnetek neprestano govoričita dva nesmešna zakajenca, tako da je najbolje, da ob gledanju izključite zvok. Vendar pa lahko vidimo prvih 20 minut igranja iz strani Nomada – karakterja, ki svojo pot začne izven mesta Night City.

Posnetek je bil narejen na konzoli PlayStation Pro in čeprav zadeva precej dobro teče, lahko vidimo tudi ogromno “pop in-a” oz. nalaganja tekstur. To je opazno takoj na začetku, ko si urejamo karakter in se nadaljuje tudi kasneje. Opazne so tudi nekatere porazne teksture – še posebej je zadeva odbijajoča ob odprtju pokrova avta, ko vidimo res zamazane teksture motorja. Ravno zaradi vseh teh težav naj bi CDPR zamaknil izid iz 19. novembra na 10. december in upamo, da bo končna verzija veliko bolje optimizirana.

CD Projekt RED odstranjuje posnetke levo in desno, tako da ga boste bolj težko našli na YouTubu, lahko pa si ga ogledate na naslednji povezavi.

Objava Nekdo se je že dokopal do Cyberpunk 2077 PlayStation 4 kopije in v živo predvajal prvih 20 minut igre se je najprej pojavila na HOPsi.

To se ne bo spremenilo niti v prihajajočem naslovu Call of Duty: Black Ops – Cold War. Poročali smo že o temu, da bodo PlayStation 4 in 5 igralci dobili prav poseben zombie igralni način Zombie Onslaught, a Sony se je tokrat odločil stopiti še korak dlje, saj bodo PlayStation igralci pridobivali izkušnje hitreje kot njihovi PC in Xbox bratje ter tako tudi hitreje pridobivali stopnje.

Bonusi se bodo začeli že pri Battle Pass prepustnici, saj bodo pri nabavi te dobili 5 dodatnih preskokov stopenj. PlayStation igralci bodo prav tako deležni bonusov pri skupinskem igranju, saj bodo v ekipnih igrah pridobivali izkušnje 25 % hitreje, vsak mesec pa bodo dobili prav poseben dan, ko se bo nabiranje izkušenj za 24 ur podvojilo. Kot da še to ni dovolj, bodo dobili še dva dodatna “Loadout” razdelka za opremljanje vašega vojaka.

Upoštevati je tudi treba, da to hitrejše nabiranje izkušenj ne bo vplivalo samo na Cold War, saj je Activision že potrdil, da si bosta Warzone in Cold War delila napredek. V praksi to pomeni, da bo vaše napredovanje v Cold War večigralskem načinu napredovalo tudi vašo Warzone kariero. Tisti dnevi z dvojnimi izkušnjami tako dobijo precej večji pomen.

PlayStation igralci se bodo v vseh teh dobrinah zabavali vse do novembra 2021, kar pomeni, da bo PlayStation eno leto platforma, ki bo ponujala superioren način igranja večigralskega dela.

Več o vseh teh bonusih si lahko preberete na uradni strani, igra pa izide 13. novembra.

Objava Call of Duty: Black Ops – Cold War igralci bodo na PlayStation konzolah dobivali XP hitreje kot pa na PC-ju se je najprej pojavila na HOPsi.

Namreč te dni je zahteva po takšnih izdelkih rekordna in težave z zalogo lahko čutimo povsod. Nvidia je izdala novo serijo grafičnih kartic RTX 3080 in 3090, a do teh so se dokopali samo tisti največji srečneži in preprodajalci robe na Ebayu. Enaka usoda je doletela predprodajo obeh konzol naslednje generacije, Sony pa je v nedavnem intervjuju prvič malce bolj podrobno razjasnil prodajne številke.

V intervjuju za spletno stran Reuters je predstavnik Sony gaming divizije povedal, da je predprodaja presegla vsa njihova pričakovanja. Samo v ZDA so v prvih 12 urah prodali takšno količino PlayStation 5 konzol, za katero je PlayStation 4 potreboval 12 tednov. Predstavnik Sonyja je še opozoril, da sicer podjetje dela vse v svoji moči, da bi zadostilo potrebam, a vseeno ni nujno, da bodo vsa prednaročila izpolnjena na dan izida.

Podobna situacija se dogaja tudi na Microsoftovi strani, saj se Xbox Series X konzola dobro prodaja tudi v regijah, kjer ponavadi prodaja ni bila dobra. Microsoft kakšnih uradnih številk pri prodaji ni razodel, a te so zagotovo višje kot pa pri njihovi prejšnji konzoli.

Zahteva po konzolah se ne bo kmalu zmanjšala, saj koronavirus krize še nekaj časa ne bo konec in igre niso postale samo portal za pobeg v drug svet, ampak tudi prostor za druženje, saj je igranje večigralskih iger danes lažje kot kadarkoli prej. Prodaja bo enkrat zagotovo upadla, a to se zagotovo ne bo zgodilo še nekaj časa, do takrat pa se bo za kakšen nov tehnološki izdelek treba prekleto potruditi in hkrati imeti nekaj sreče.

Objava Sony je v prvih 12 urah predprodaje prodal več PlayStation 5 konzol kot pa v prvih 12 tednih PlayStationa 4 se je najprej pojavila na HOPsi.

Sony se je odločil letošnje praznovanje Noči čarovnic popestriti z znižanjem lepega števila iger za njihovo konzolo PlayStation 4. V razprodajo so tako ponudili igre, ki v sebi nosijo grozljivo tematiko in čeprav v ponudbi najdemo nekaj čudnih naslovov, ki v razprodajo ne sodijo (kot je denimo Dragon Age Inqusition), so ponujene igre dovolj raznolike in kvalitetne, da bodo zadovoljile tudi tiste bolj zahtevne ljubitelje grozljivosti.

Za vas smo na kup zbrali nekaj najbolj zanimivih izdelkov iz razprodaje, ki si jih lahko ogledate spodaj. Mimogrede, res je žalostno, da ena najboljših horror serij Dead Space ni nikoli doživela izida na PlayStation 4.

• Days Gone -71 % na 20,29 €
• Death Stranding -57 % na 30,09 €
• DOOM Eternal -50 % na 34,99 €
• Raccoon City Edition -50% na 39,99 €
• MediEvil -50 % na 14,99 €
• Alien: Isolation – The Collection -80 % na 10,99 €
• The Evil Within 2 -50 % na 19,99 €
• Darkest Dungeon -70 % na 6,59 €

Polno ponudbo si lahko ogledate na naslednji povezavi, razprodaje pa bo konec 3. novembra.

Objava PlayStation 4 gosti Noč čarovnic razprodajo iger se je najprej pojavila na HOPsi.

In ravno ta mali nogomet je tisto, kar mi je vzbudilo nostalgijo kot Proustu okus po magdalenicah. FIFA 98 je imela možnost igranja v dvorani, kar je bila ena najbolj zanimivih takratne in vse od takrat sem si močno želel povratka dvoran v FIFO. Kdor čaka očitno res dočaka, tako nas je lansko leto presenetila Volta, ki je imela sicer kar nekaj poporodnih težav, a je vnesla vsaj nekaj svežine v drugače “naštancan” svet nogometa. Rahle spremembe, ki se skozi leta dogajajo, nas včasih navdušijo, spet drugič krepko razočarajo. Spomnim se, ko so šprint na tipkovnici spremenili iz W v E, mislim, da je bilo to iz leta 2002 v 2003, a tudi tega smo se navadili in danes si ne predstavljam tekanja s tipko E oziroma v čisti iskrenosti, FIFE že vsaj deset let nisem igral na tipkovnici, saj je igralni plošček preprosta nuja.

Razvojna ekipa:  EA Vancouver
Založnik: EA Sports
Platforme: PC, PS4, Xbox One, NS, PS5, Xbox Series X/S
Link: LINK
Datum izida: 09.10.2020
Cena: 59.99 € (Eigre.si)
Žanr: Športa simulacija

VIDEO RECENZIJA

Dovolj obujanja spominov na pretekle dni, že nekaj dni imam v rokah ali bolje rečeno na disku najnovejšo inačico EA Sports-ovega paradnega konja FIFA 21. Pričakovanja so bila kot vsako leto visoka in kljub temu da so večkrat brcnili v temo, sem prepričanja, da je vseeno potrebno imeti visoke standarde za takšne igre, saj konec koncev niso poceni. V naši trgovine Eigre.si vas bo trenutno koštala 53,99 evra za PC, 63.99 evra za PS4 in Xbox One, Steam vas bo za PC obral za 59.99 evra, PS Store pa za 69.99 evrskih bankovcev in bakrenih kovančičev.

Pa začnimo na samem začetku. Letos nas ob vklopu igre na naslovnici pričaka mladi zvezdnik PSG – ja Kylian Mbappe, ki zadnja leta navdušuje nogometno srenjo. Na začetku odigramo uvodno tekmo, kjer se v barvah PSG – ja pričakovano udarimo z igralci Liverpoola. Prvi stik s žogo še ni povedal veliko o novi stvaritvi založnika EA, a že po nekaj podajah sem ugotovil, da se igralci veliko lepše in bolj tekoče premikajo in tudi žoga potuje precej bolj realno in naravno. Hitro sem ugotovil, da sta premikanje in animacija precej boljša, to so pozna vse od “klizanja”, strelov na gol, podaj kot tudi pri tresenju gola ob vratnicah in celo železne palice za golom, ki nateguje mrežo. Naslednja stvar, ki sem jo opazil je, da igralci precej veliko blokirajo podaje in strele, to velja tako za umetno pamet nasprotnika kot tudi za lastno ekipo. Prva tekma je bila na Professional težavnosti in kljub temu, da je nasproti stala ena najboljših ekip v sami igri, sem imel občutek, da je AI malce butast, saj so si podajali visoke žoge na pet metrov in imeli veliko izgubljenih ali predolgih žog.

V prvi tekmi sem opazil še, da tipke vsaj na igralnih ploščkih ostajajo iste ter da grafično ne ponuja nič novega, a to se bo verjetno precej spremenilo z izidom nove generacije konzol. Na tej točki naj še povem, da sem jo testiral na PS4, zato težko rečem, kakšen je izgled na PC. Po končani tekmi se preselimo v glavni meni. Tu je zgodba povsem ista kot lansko leto, seveda s spremembami barvne palete. FIFA 21 je odeta v vijolični spekter. Hiter pregled vsaj tistim, ki ste igrali lansko ali predlansko edicijo ne ponudi ničesar novega. Od prijateljskih tekem, do kariernega načina, Ultimate Team, večigralskih možnosti in, v zadnjih zavihkih predvsem, nastavitvene zadeve.

Najprej sem se lotil tistega, česar sem se najbolj veselil in to je mali nogomet in kaj novega nas čaka. Volta nam ponuja možnosti igranja po regularnih pravilih ali z določenimi modifikacijami. Sam sem izbral normalna pravila in Futsal, kar pomeni profesionalna pravila futsala. Že ob izbiri igralcev sem bil razočaran, saj sem takoj uvidel, da zopet nimaš na voljo menjav. To me je že lansko leto zelo motilo in tudi letos EA vztraja pri tem. Ob izbiri igrišča sem bil pozitivno presenečen, saj so dodali kar precej igrišč in mnogim zamenjali podlago, tako da je sedaj večina igrišč travnatih. Sam potek igre je malenkost boljši kot v FIFI 20, lažje je zadeti gol in preigravanja so bolj uporabna. Še vedno pa so vratarji kot mladi panterji, ki s neverjetnimi paradami na betonu rešujejo svoje ekipe.

Moj najljubši način igranja je že nekaj let “Be a Pro”. Letos bistvenih razlik nisem opazil. Kreacija svojega nogometaša ostaja enaka, torej precej obsežen knjižnica očes, ušes, frizur in ostalega, da se boste lahko čim bolj podrobno in podobno uredili. Je pa ta del na PlayStationu še vedno precej okorn in zamuden. Treningi igralca ostajajo isti, s to razliko, da ko treninge enkrat naredite z odliko (se pravi oceno A), ga potem lahko brez skrbi simulirate in ostala ocena bo vedno ostala na istem nivoju (se pravi A). S tem igra hitreje napreduje skozi sezono. Ostale stvari ostajajo več ali manj iste in “Be a Pro” še vedno vsaj pri meni velja za najboljši del igre. 

Na hitro sem šel tudi skozi karierni način managerja, ki je dobil v FIFI 21 nekaj novosti. Malenkostno prevetritev je bil deležen nakup in prodaja igralcev, kjer imamo več načinov odplačila igralcev. Stvar, ki me je zmotila je prevelika koncentracija treningov, čeprav po eni strani igra dobi s tem več realnosti. Tukaj boste opazili tudi novost in sicer, da imajo igrali sedaj po karakteristikami tudi “fitness”, ki pove kako fizično pripravljeni so in da ekipa s treningi in predsezono dobiva na tako imenovanem “Match Sharpness” oziroma slovensko tekmovalni pripravljenosti. Za tiste, ki ne igrate vsako tekmo posebej pa so pripravili tudi nov simulacijski način. Tukaj naj še omenim, če boste iskali slovenske igralce, izstopajo predvsem Oblak (91), Handanović (88), Iličić (84), Kampl (81) in Verbič (78). V oklepajih je njihov štartni overall rating.

V grobem sem obdelal celotno igro in vesel sem, da se v celoti FIFA premika v bolj pozitivno stran. Skozi leto bomo verjetno deležni raznih popravkov, kar je žal postala navada skoraj vseh razvijalcev, ki svojo dela v prodajo pošiljajo nedokončana. Tudi FIFA 21 ni tukaj nobena izjema. Od šestih penalov, ki sem jih imel je v štirih primerih prišlo do hrošča, kjer je čas tekel, slika pa je kazala igralca, ki se je počasi in tresoče premikal, da sem lahko izvedel enajstmetrovko sem moral počakati skoraj dvajset sekund. Prav tako me je zmotilo to, da so stadioni polni, kar vemo da trenutno ni res in takšno malenkosti bi verjetno brez težav vkomponirali v igro. Všečno mi je, da so dodali nekaj novih komentarjev med tekmo, a se še vedno prehitro začnejo ponavljati. Letos recimo precej pretiravajo s podatki drugih tekem, ki se igrajo istočasno.

Če še enkrat strnem svoje misli. FIFA 21 je končno naredila en dober korak naprej. Za razliko od prejšnje edicije je precej bolj igralna in realna, ter si lahko vsaj za to leto zopet nadene ime simulacija. Karierni načini so dobro urejeni in so dobili nekaj svežine, žal pa Volta ostaja na isti ravni kot lansko leto, kar je vsaj meni veliko razočaranje. Skozi leto bo potrebno še nekaj popravkov, da bo igra delovala čisto nemoteno in morda presenetijo tudi s kakšnim bonbončkom kot so lansko leto s uvedbo Copa Libertadores. Upamo lahko, da EA tudi za drugo leto pripravlja korak naprej.

PS: Pogrešam čase, ko je FIFA imela vrhunsko glasbeno podlago…

(+) Korak naprej v igralnosti

(+) Preglednost menijev

(+) Večigralnost

(+/-) Grafična podoba

(-) Volta

(-) Hrošči

Objava FIFA 21 – končno strel v pravo smer se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako se je včeraj na njihovem YouTube kanalu pojavil nov video, ki nam želi predstaviti malce več zgodbe.

Kot vemo, se bo zgodba odvijala na otoku Tsushima leta 1274, ko tega napadejo krvoločni Mongolci. Novi napovednik z imenom Storm is Coming nam pokaže malce več dogajanja pred invazijo ter kako se je naš karakter Jin Sakai iztreniral v samuraja oz. ninjo, ki bo poskušala zavojevalca pregnati iz otoka.

Razvijalec Sucker Punch je na tem naslovu delal dolgih 6 let in to bo njihova prva igra po Infamous Second Son, ki smo ga igrali leta 2014.

Na igranje Ghost of Tsushima ne bo treba več dolgo čakati, saj bo igra prispela na naše konzole že 17. julija.

Objava Ghost of Tsushima novi napovednik predstavi malce več zgodbe se je najprej pojavila na HOPsi.

Problem pa nastane, ko si prebil dolge ure ob nečem zares izjemnem. Takšen občutek se me je denimo dolgo držal, ko sem si ogledal vse sezone serije Breaking Bad. Seveda lahko greš gledati takoj nekaj drugega, a globoko v sebi se zavedaš, da ta nova stvar ne bo nikoli dosegla tistega, kar si maloprej izkusil. Kot bi te pustila punca, v katero si bil izjemno zaljubljen in potem hitro poiščeš zamenjavo, pa čeprav se dobro zaveš, da je to samo iskanje utehe in te bo na koncu pustilo samo razočaranega.

Takšne občutke mi je pričarala tudi moja prva izkušnja na konzoli PlayStation 4, imenovana The Last of Us. Že pred vsemi temi leti sem se začel pripravljati na nadaljevanje, a razvijalec Naughty Dog si je vzel svoj čas za piljenje svoje vizije drugega dela, ki je bilo v izdelavi kar 7 let.

Sedaj gledam v PlayStation 4 meni, The Last of Us Part II pa je par minut nazaj odvrtel pred mano zaključno sceno. In z veseljem vam lahko povem, da sem zopet obsedel s tistim zoprnim občutkom.

Razvojna ekipa: Naughty Dog
Založnik: Sony
Platforme: PlayStation 4
Datum izida: 19.6.2020
Cena: 59.99 €

Žanr: Tretjeosebna

VIDEO RECENZIJA

Že po prvemu napovedniku za igro The Last of Us Part II je bilo jasno, da bo razvijalec Naughty Dog malce zamenjal vloge glavnih karakterjev in tokrat v ospredje postavil nekoga drugega. V enki smo spremljali avanture Joela ter njegov skoraj nemogoči podvig čuvanja mladega dekleta Ellie, ki je v zombijevsko infestiranem svetu postala še zadnja možnost za preživetje človeške rase. Prvi del se je tako osredotočil na potovanje in je vseskozi nosil sporočilo upanja in ljubezni med karakterjema, ki se najdeta v težkih okoliščinah na poti obupno težke naloge.

Drugi del samega osnovnega recepta ne spreminja, močno pa se zamenja sporočilo in tema igre. Ljubezni boste v Part II našli bolj malo, saj smo že praktično takoj od začetka deležni prerekanja med Joelom in Ellie. Dekle je zdaj odraslo v žensko in Joel težko najde svoje mesto v njenem življenju, Ellie pa ostane brez vloge očeta, ki ga sicer obupno potrebuje, a obenem zavrača. Poleg tega ji težave dela njen ljubezenski interes Dina, saj je njun odnos podvržen sramežljivosti in obsojanju iz strani drugih. Ne, homoseksualnost ni dobro sprejeta niti v postapokaliptičnih časih.

The Last of Us Part II si da ogromno opravka z razlaganjem motivov različnih karakterjev, vsak od njih pa se zaradi tega čuti kot resnična oseba. To je ena redkih iger, kjer osebe niso neumne in imajo za vse svoje početje določene razloge, ki so logični in ne služijo samo temu, da bi naš karakter zamenjal okolico in se podal na novo potovanje, ki bi malce razgibalo igralno formulo. Oseb je tokrat tudi precej več kot v predhodniku in njihove poti se na zanimiv način prepletajo, zgodba pa je tokrat močno bolj razširjena. V predhodniku smo v bistvu samo spremljali zgodbo Joela in Ellie, nadaljevanje pa enako podrobno raziskovanje likov tokrat razširi še na ostale karakterje.

Žal mi je, da vam glede zgodbe ne morem povedati več, a zdi se mi, da bi spust v detajle pokvaril spremljanje zgodbe, ki je ena od največjih adutov te igre. Dovolj je, da veste, da tokrat glavno vlogo igra Ellie, ki se s svojo punco odpravi na standardno patruljo, a sredi te izve, da je Joel pogrešan. Odpravi se za njegovo sled, vendar ta ne bo niti približno lahka. Po vseh preobratih se naš cilj potovanja hitro spremeni iz lova za pogrešano osebo v nalogo krvoločnega maščevanja.

Razvijalec Naughty Dog se je odločil, da naše potovanje med lokacijami malce odpre in ga naredi manj linearnega. Brez skrbi – to ne pomeni, da je Part 2 nenadoma postal nekakšna izpeljanka Assassin’s Creeda, kjer bi čistili taborišča banditov in plezali na pregledne točke. The Last of Us Part II namreč odkrhne vrata samo toliko, da se ne počutiš več, kot da bi napredoval samo v ravni črti od hodnika do hodnika, ampak se lahko tokrat odpraviš malce raziskovat okolico.

In ta je hudo podrobna. Že enka je vsebovala podrobno stopnje, nadaljevanje pa je te lokacije razširilo, a hkrati ohranilo detajlen svet. Ellie med potovanjem skoraj vseskozi spremlja njen ljubezenski interes Dina in skupaj se bosta sprehodili čez cel kup stavb, zraven pa boste lahko uživali v njunem dialogu, ki se nikoli ne zdi kot prisiljena zapolnitev tišine, ampak organski pogovor med prečesavanjem okolice. Njuna odprava se najprej začne na konjskem hrbtu, ki ga lahko poljubno ustavimo in se odpravimo raziskovat naključno hišo ali trgovino, ki jih kar preveva nadmočna količina podrobnosti. Vsaka soba je unikatna in zanimiva za ogled: tam najdeš odprt kovček, z raztrošenimi oblekami, v kotu je TV s priključeno konzolo PlayStation 4, na postelji najdeš strohnelo truplo, na mizi pa njegovo poslovilno pismo, ki opisuje njegove zadnje trenutke. V kotu stoji pasja posoda, izven hiše na vrtu pa lahko najdeš pasjo uto.

Ta stopnja podrobnosti vam da občutek, da se sprehajate po svetu, ki je imel nekoč zgodovino in s sestavljanjem vsem namigov lahko najdeš kakšno skrito zgodbo, ki jo bo nepozoren igralec spregledal. To naredi igro v igri in ob pridnem prebiranju naokoli razposajeni zapiskov lahko izluščite marsikatero podrobnost glede slastne zgodovine sveta The Last of Us.

Vse to doprinese do vrhunskega občutka imerzije in zatopljenosti, ki jo tako redko dobimo servirano v igričarski obliki, to pa zato, ker je to presneto težko opravilo in malo je dovolj talentiranih oblikovalcev, ki jim lahko takšen podvig uspe. Problem je namreč v tem, da mora igra za res dobro imerzijo poskrbeti za vse podrobnosti in malenkosti, in če samo ena stvar odstopa, je učinka hitro konec in igralec dobi občutek, da je bil razvijalec v tem pogledu len. To nikakor ne velja za The Last of Us Part II in brez sramu lahko priznam, da je Naughty Dog zadel tokrat v polno. Sam sem denimo velik oboževalec dežja v igri, saj menim, da zna to pomembno vplivati na atmosfero. Med igranjem te igre sem se včasih preprosto ustavil in odprtih ust opazoval, kako se dež realistično zliva skozi znak kinodvorane, ob obisku zapuščenega akvarija pa sem dve minuti samo gledal skozi okno, opazoval dežne kaplje ter poslušal kapljanje. Ob takih trenutkih človeka preleti srh in to so trenutki res vrhunskih iger, ki niso neke skriptirane sekvence, a se ti bolj zapišejo spomin kot neka spektakularna eksplozija v Call of Dutyju.

Naše raziskovanje okoliških zapuščenih zgradb seveda ima tudi svoj praktični smisel. Tako kot v predhodniku nas čaka sistem kovačenja, preko katerega izdelujemo svoje obliže, bombe, pasti in dodatke za orožja. Tokrat je zadeva malce razširjena, saj je lokacij tokrat precej več, zato so razvijalci nabiranje surovin naredili malce bolj razvlečeno in na splošno potrebujete več sestavin. Je pa dobra novica, da sedaj igra končno omogoča grajenje dušilca za pištole ter nadgrajevanje hladnega orožja, ki lahko postane za kratek čas bolj uničujoče. A sprotno izdelovanje predmetov je samo en vidik kovačenja, saj lahko na posebnih mizah nadgradimo tudi strelno orožje. To je precej običajno in je sestavljeno iz pištole, revolverja, puške, loka in brzostrelke. Vsakemu od teh lahko izboljšamo stabilnost, količino nabojnika in gor namestimo daljnogled. Kar najbolj navduši pri nadgrajevanju so podrobne animacije, saj vsaka nadgradnja drži svojo in Ellie kot največji profesionalec povijači orožje in nanj natre olje, tako da končna nadgradnja dejansko vizualno spremeni pokalico. To je samo še en dokaz razvijalčeve predanosti do podrobnosti. Pri pregledovanju zapuščenih sob lahko naletimo tudi na tablete, preko teh pa lahko po RPG-jevsko nadgradimo naše veščine, kot je recimo hitrejše tiholazenje, širši krog detekcije nasprotnika ter izboljšanje količine zdravja. Nadgradenj je kar precej in se ločijo na razvojna drevesa, tako da tablet ni nikoli preveč.

Velik del vašega igranja bodo seveda sestavljali tudi boji. Načrte vam bosta poskušali prekrižati dve frakciji in nobena od njiju ravno prijazna. Nasprotno, v primerjavi s predhodnikom je v drugem delu krvoločnost in brutalnost dosegla nove višave. Srečanje z nasprotnikom je lahko precej nenadno: v enem trenutku se preprosto sprehajaš po travniku in kar naenkrat imaš pred bando nasprotnikov. Vendar vas igra na grdavže vedno opozori: bodisi slišite pogovor ali pa žvižg sovraga. Takrat imate ponavadi nekaj sekund, da se skrijete in sestavite načrt.

Najbolj pametno se je zadeve lotiti po tihem. Ellie se lahko skrije v travo in se počepnjena po tihem premika po okolici. Nova je sposobnost, da se popolnoma uleže, kar prav pride v visoki travi. Ko se prikrademo za hrbet grdavža, sledi zabod z nožem in žrtev potihem ponikne v onstranstvo. Koljenje je precej brutalno in kar malce te stisne, ko slišiš krvavo grgranje umrlega ter njegove izbuljene oči, medtem ko iz njega stiskate še zadnje sekunde življenja. Nasprotniki se neprestano gibajo in včasih je kar težavno ostati skrit. Ko vas enkrat odkrijejo, se začne akcija in zapoje lahko orožje. Največ štejejo seveda streli v glavo, saj z enim strelom tako pospravite tudi največje hruste. Streliva je malo, zato je treba z njim pametno ravnati, ko gre za nohte pa lahko vedno zapojejo pesti ali pa hladno orožje. Žal ga tu malce zaserje umetna inteligenca. Nasprotniki so sicer pozorni in še posebej navdušujoče je, da se med sabo kličejo po imenih in drug drugemu naznanjajo vašo lokacijo. Znajo vas napasti iz boka, žal pa jim je včasih pobegniti preveč preprosto. Samo malce teka zadostuje, da za vami izgubijo vsako sled in včasih jih lahko na isto lokacijo zvabite celo četo in vse pobijete na isti trik čakanja v zasedi in streljanja v glavo. Dvojka v formulo vpelje tudi pse, vendar mi ta poteza ni bila všeč. Psi vas lahko izvohajo in pred njimi se je skoraj nemogoče skriti, kar je precej najedajoče. Po drugi strani mi pobijanje štirinožcev ni ravno sedlo in v enem štorijalnem odseku sem se zaradi svojih posledic počutil kot resničen kupček govna.

Ne smemo pozabiti še na zombije. Ti se pretirano niso spremenili, saj imamo še vedno tu običajne poblaznele ljudi ter Clickerje, ki jih je malce težje odpraviti. Boj z njimi se od prvenca ni spremenil, igra pa je tokrat dodala še nekaj novih nasprotnikov. Med njimi izstopa nova sorta okužencev, ki se rada skriva v sencah in vas napade iz zasede, dobili pa smo tudi pravi šefovski obračun. Na splošno sem si želel še kakšnega novega sovraga, a dobra novica je, da igra sedaj večkrat v isto srečanje pomeša pripadnike okužencev ter navadne bandite. Ne morem vam povedati, kako je zadovoljiv občutek, ko v skupino nasprotnikov vržeš opeko in s tem zbudiš Clickerje in se potem pritajeno smejiš iz kritja, medtem ko se človeška kri pomeša med okuženo v neizprosnem boju za preživetje.

Grafično je zadeva seveda spektakularna in Naughty Dog je PlayStation 4 strojno drobovje privedel do roba zmogljivosti. Čudovite učinke dežja sem že omenil, k temu pa lahko prištejete tudi noro podrobne obrazne mimike, čeprav se nisem mogel znebiti občutka, da je bilo v oblikovanje gubic na Joelovem in Ellijinem obrazu vloženega več truda kot pa pri drugih karakterjih. Dobra novica je tudi to, da je zadeva precej dobro optimizirana, nalaganja stopenj pa praktično ni. Deležni smo samo začetnega nalagalnega zaslona, potem pa igra gladko prehaja med različnimi scenami, ne da bi vmes gledali v nalagalno črto.

Treba je omeniti tudi odlično zvočno upodabljanje. Stara garda zvočnih posojevalcev se je vrnila in njihovo igranje je tokrat samo še boljše, odlično pa se odrežejo tudi novi prišleki. Skupaj z odličnimi animacijami je zadeva skoraj kot film in včasih res več ne veš, ali spremljaš film ali igraš igro. Komaj čakam na The Last of Us serijo na HBO-ju in res me zanima, kako daleč bo Naughty Dog s svojimi bodočimi naslovi dvignil izkušnjo na PlayStation 5.

Za konec še nekaj glede zgodbe. Kot vsi vemo, je pred meseci nazaj izcurljala celotna zgodba igre in veliko ljudi nad scenarijem ni bilo navdušenih. Sam “leaka”nisem bral, a razumem, zakaj so nekateri igralci jezni ali razočarani. Vendar pa je bilo, kot je v igričarski industriji že standard, na tem mestu veliko pretiravanja. Ni dvoma, da je Part II bolj žensko obarvan in praktično vse najbolj pomembne vloge nosijo pripadnice ženskega spola. To je morda malce čudno, a pač takšno vizijo je imel Naughty Dog in na spole boste hitro pozabili, ko boste začeli spremljati zgodbo. Prav tako mi je všeč, da ženske v tej igri dejansko imajo mišice in niso neke starlete v petkah, ki kot za šalo vihtijo sekire. Bom pa rekel, da se v igri pojavi en trans lik in občutek sem imel, da je dejstvo, da je trans, bilo nekoliko na silo vrinjeno v štorijo. Karakter je bil namreč že tako dosti zanimiv in je imel zanimivo ozadje, da se mi je zdela njegova spolna orientiranost izpostavljena povsem po nepotrebnem.

Kot že rečeno, zgodba se tokrat vrti okoli maščevanja, a pri scenariju bi si želel malce širši pogled. O The Last of Us svetu namreč ne izvemo nekih novih podrobnost in nekatera vprašanja bodo ostala nerazrešena. Se dela na zdravilu? Kakšna je stopnja okuženosti drugje po svetu? Kje so horde? Obstajajo še druga mesta preživelih? Nič od tega ni odgovorjeno, saj je vse osredotočeno samo na izpoved osebne zgodbe, pa čeprav svet kar kliče po tem, da pove več svojih skrivnosti. Mimogrede, Part II je pošteno daljši od predhodnika, zgodba pa se proti koncu kar noče zaključiti. Prisegel bi, da sem vsaj 4x mislil, da se bo odvrtela zadnja špica, pa se je zadeva še kar nadaljevala. Konec je bil v redu, a zopet ni bil vrhunski in želel sem si boljšega finalnega obračuna. Je pa ta vsaj zanimiv in s spretnim obračanjem štorijalnih zasukov, na koncu ne veš več, kdo je tu tisti glavni negativec: ti ali poslednji “šef”. Tu na misel instantno pride Spider-Man meme.

Je The Last of Us Part II upravičila vsa pričakovanja? Skoraj. Nedvomno gre za vrhunski izdelek in po odjavni špici boste o igri razmišljali še nekaj časa in si tudi želeli več. Naughty Dog je lepo razširil koncept predhodnika in vpeljal nekatere nove elemente, želel bi si le malce več raznovrstnosti, zgodba pa bi lahko dodala tudi kakšno podrobnost več o samem svetu, kot pa da samo strmo gleda v pripoved o maščevanju. A kljub tem manjšim zameram gre za vrhunski izdelek in Sony je zopet dokazal, da boste morali za odlične enoigralske igre preprosto morali kupiti njihovo konzolo. Vsekakor se splača igri ponuditi priložnost, pa čeprav ste prebrali izcurljane informacije, saj gre na koncu za odlično igro, ki ostane z vami še dolgo časa.

Objava The Last of Us Part II – praktično popolno nadaljevanje v vseh pogledih se je najprej pojavila na HOPsi.

Žal vas napovednik ne bo ravno navdušil, saj ne prikaže praktično ničesar novega in je dolg samo 50 sekund, pa še od te slabe minute je polovica časa statična slika škatle z igro in povezave do drugih posnetkov. Res je sicer, da je The Last Of Us Part II v zadnjem mesecu prejel kup precej obsežnih napovednikov, v katerih so prikazali marsikaj, vseeno pa smo pričakovali, da bo izidni napovednik podžgal zanimanje še zadnjih dvomljivcev in te pripravil za nakup.

Ponosno lahko povemo, da je naša recenzija že pripravljena, saj smo kodo za recenzijo prejeli že nekaj tednov nazaj. To je bilo seveda dovolj, da smo igro preigrali po dolgem in počez ter spisali svoje obsežne vtise, ki jih bomo na naši strani objavili že jutri.

The Last of Us Part II se bo na policah trgovin pojavil 19. junija, seveda samo na konzoli PlayStation 4.

Objava The Last of Us Part II dobil še zadnji napovednik pred izidom se je najprej pojavila na HOPsi.

Ta datum je zdaj za nami in javno se lahko pohvalim in zraven še prilepil frajerski emotikon, da se ob igranju ene zadnjih PlayStation 4 ekskluziv zabavam že nekaj dni!

Vendar navadni plebejci ne smete biti preveč žalostni, saj se razvijalec Naughty Dog pripravlja za skorajšnji izid igre in zato so začeli pojavljati tudi daljši igralni napovedniki. Včeraj je v sklopu videov State of Play izšel nov obsežnejši napovednik, ki prikaže več kot 20 minut igranja in končno lahko vidite, kako igralne mehanike delujejo v praksi.

Vidimo lahko, da bodo tokrat območja precej bolj odprta za raziskovanje in čeprav vas v igri ne bo pričakal odprt svet v slogu Ubisoftovih naslovov, bo sprehajanje skozi okolico precej manj linearno kot v slavnem predhodniku.

Posnetek tudi prikaže nove frakcije, ki bodo stregle po življenju naši protagonistki Ellie ter kako bodo te vplivale na potek zgodbe. Tu je še prikaz kovačenja, tiholazenja in pretepanja s hladnimi orožji, vse to pa zaključi še pogled na čudovito grafično podobo.

The Last of Us Part 2 bo izšel 19. junija in čeprav je na splet predčasno izcurljala celotna zgodba, so pričakovanja vseeno velika. Za igro stoji namreč razvijalec Naughty Dog, ki je spočel tudi odlični prvi del ter serijo Uncharted, vse njihove igre do sedaj pa so bile komercialno priznane uspešnice in ni dvoma, da bo enako veljalo tudi za ta naslov.

Objava The Last of Us Part 2 dobil nov posnetek, ki prikaže kar 20 minut igranja se je najprej pojavila na HOPsi.

Danes smo dobili nov video iz serije posnetkov Inside The Last Of Us Part II, ki se za spremembo od prejšnjega, ki je pod objektiv vzel zgodbo, tokrat osredotoči na igralnost. Pred kamere je stopil režiser igre Anthony Newman, vmes pa lahko vidimo tudi nekaj igralnih izsečkov iz igre. Ellie bo po novem lahko skakala ter se tudi povsem ulegla na tla. Svet bo tako postal veliko bolj priročen za vertikalno raziskovanje in tudi bojevanje bo dobilo povsem novo dimenzijo.

V posnetku lahko vidimo tudi eno zelo slastno podrobnost. Naughty Dog je namreč pridno delal na odprtem svetu in med pridnim in podrobnim raziskovanjem bomo odkrili cele štorijalne dele, ki jih zna nepozorni igralec povsem spregledati. To bo pri igralcu pričaralo občutek, da se sprehaja skozi živ in dihajoč svet, ki se ne vrti samo okoli glavnega protagonista.

Sam sem nad to novico močno navdušen. Eden mojih najljubših igralnih doživljajev se je namreč zgodil v Fallout igrah, ko sem pri pregledu naključne hiše naletel na parček, od katerega so ostale samo še kosti. Kaj se jima je zgodilo? Kdo sta bila? Že tak majhen dogodek lahko pri igralcu vzbudi občutek, da je odkril nekaj posebnega in zasebnega in komaj čakam da vidim kam je to idejo popeljal Naughty Dog.

The Last of Us Part II prihaja 19. junija na PlayStation 4.

Objava The Last Of Us Part II dobil nov igralni posnetek se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvijalec Sucker Punch je bil do sedaj do svoje igre precej skrivnosten in čeprav smo napovednik že dobili, je sama igralnost ostala skrita očem. Včeraj se je to spremenilo in dobili smo precej globok vpogled v igrine sisteme preko dolgega igralnega napovednika, ki traja skoraj 20 minut.

Pri Ghost of Tsushima najprej v oči pade impresivna grafična podoba. Teksture in okolica so na ravni, ki jih sedaj tudi pričakujemo od PlayStation ekskluziv, velik poudarek pa je tudi na animaciji okolice. V igri bo očitno konstanto pihal veter, ta pa bo zaslužen za realistično upogibanje dreves, cvetlic in trave, imel pa bo tudi pomembno igralno mehaniko.

Ghost of Tsushima namreč vsebuje minimalističen slog uporabniškega vmesnika, tako da med raziskovanjem sveta ne vidite stvari, ki bi motile izkušnjo. To je dober recept za imerzijo, in ko si bomo denimo na mapi označili naš cilj, k njemu ne bo kazala ena velika puščica, ampak se boste morali ustaviti za sekundo in pogledati smer vetra. Ta bo namreč pihal v našo želeno smer in tako bo zelo priročen za navigacijo po svetu. Sucker Punch je veliko delal na tem, da se lahko igralec orientira samo preko vizualnih sledi, ki mu jih kaže okolica. Če boste sledili lisicam, boste odkrili skriti oltar, če pa boste zasledovali dim, boste prišli do sovražnega tabora.

Samo raziskovanje precej spominja na Assassin’s Creeed Odyssey. Z enim gumbom bomo lahko priklicali svojega konja in se odpravili v želeno smer na mapi, ki bo vsebovala kup zanimivih lokacij. Seveda ne bo manjkalo tudi kampov banditov, ki so v takšnih igrah obvezna vsebina, med ježo pa bomo lahko tudi nabirali razne surovine kot je denimo les. Treba je reči, da špil mestoma kar malce preveč že kopira Assassin’s Creed: ko se denimo znajdemo v bližini sovražnika, je opozorilo, da nas bo vsak čas opazil praktično identično, enak je celo zvok pri pobiranju lesa.

K sreči bo bojevanje malce bolj napredno. Vsak udarec šteje, zato bo pomembno, da se bomo ob pravem trenutku izmaknili ali pa blokirali udarec in sovražniki znajo pasti po samo enem pravilnem zamahu katane. Tako kot se od samuraja tudi spodobi, a na voljo bo tudi skrivalniški pristop, pri katerem bomo udarjali iz senc. Naš pristop do sovražnika bo zahteval tudi pravi oklep: če se bomo skrivali po sencah, bomo morali nadeti bolj ohlapno obleko, za direktni napad pa bolj odporen in manj okreten samurajski oklep.

Razvijalec Sucker Punch je še povedal, da bo v igri že od začetka prisoten sistem slikanja Photo Mode, napredni igralci, ki si bodo želeli avtentične samurajske izkušnje, pa bodo lahko omogočili Samurai Cinema način, ki poveča veter in doda črno-bel filter.

Ghost of Tsushima bo izšel 17. julija.

Objava Ghost of Tsushima bo še zadnja PS4 ekskluziva in je včeraj dobila obsežen igralni napovednik se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvijalec se je sedaj odločil, da omogoči igranje svojega izdelka prav vsakemu PlayStation 4 igralcu. Tako so v trgovino poslali brezplačno verzijo svojega izdelka, ki omogoča igranje nekaterih stvaritev iz strani skupnosti ter del kampanje Art’s Dream, ki služi kot nekako glavna zgodba te igre in dodobra predstavi, česa vsega je zmožen Dreams.

Omejeni preizkus lahko že zdaj snamete iz PlayStation trgovine, razvijalec pa je celo znižal ceno igre za 25 %, tako da si jo lahko sedaj v svojo knjižnico prenesete za samo 29,99 €.

Upamo, da tiste govorice o predelavi za PC res držijo, saj je bila ena naših največjih pritožb v naši recenziji manjek naveze miške in tipkovnice, ki bi ustvarjanje popeljal na naslednjo stopnjo.

Objava Dreams sedaj ponuja brezplačno preizkusno obdobje se je najprej pojavila na HOPsi.

Najprej smo se veselili, da bomo na HBO-ju dobili povsem novo serijo The Last of Us in potem jezno preklinjali, ker je bil izid drugega dela prestavljen na neznani datum.

Sedaj je znova počilo v negativnem smislu, saj je nekdo, za katerega se govori, da naj bi bil tester igre, na splet izpustil nove posnetke igre, ki lahko gledalcu pokvarijo celotno izkušnjo igre. Posnetki namreč vsebujejo ogromne kvarnike, ki razodenejo celotno zgodbo. Razvijalec Naughty Dog in založnik Sony sta sicer odstranila vse originalne posnetke, a saj veste, ko enkrat nekaj pride na splet, je to težko oz. praktično nemogoče izbrisati.

Do posnetkov so se dokopali tudi ljudje, ki samo želijo videti svet goreti. Tako nekateri uporabniki Reddita namerno med komentarji naključno izpostavijo ogromne kvarnike, ki vas lahko ujamejo nepripravljene in vam tako pokvarijo zgodbo. Nekateri celo pošiljajo zasebna sporočila nič hudega slutečim uporabnikom in če kaj takega odpreš, boš takoj zagledal besedilo z razodeto zgodbo.

Zanimivo je, da tisti, ki so si ogledali posnetke, so nato poročali, da je zgodba precej slaba in da so nad štorijo v celoti močno razočarani. Naughty Dog je že povedal, da bo The Last of Us Part 2 govoril o sovraštvu, a morda se jim namera zanimive štorije ni izplačala.

A message from the studio: pic.twitter.com/f0TzIZXUIB

— Naughty Dog (@Naughty_Dog) April 27, 2020

Naughty Dog je podal tudi uradno izjavo na Twitterju in svojim oboževalcem namenil nekaj besed podpore ter jim zagotovil, da se bo končna izkušnja igranja izplačala.

The Last of Us Part 2 je pred kratkim končno dobil tudi nov uradni datum izida.

Objava Pazite se kvarnikov: nekdo je na splet izpustil celotno zgodbo The Last of Us Part 2 se je najprej pojavila na HOPsi.

Igri sta se za prevzem odklenili danes zjutraj in sta sedaj na voljo za brezplačni prevzem.

The Nathan Drake Collection vsebuje prve tri Uncharted igre, ki so obvezne za preigravanje vsakega imetnika PlayStation 4 konzole. Prvi trije deli so originalno izšli za konzolo PlayStation 3, a so bile predelane za sodobni sistem. Poleg grafične nadgradnje je razvijalec Naughty Dog predelal tudi sistem streljanja in tega približal sodobnim standardom.

Uncharted: The Nathan Drake Collection lahko prevzamete na sledeči povezavi.

Journey je čisto nasprotje Uncharted iger. Tu ni nobenega streljanja ali pa pretepanja zlobcev, saj je vaša naloga samo sprehajanje in sproščanje. Dodana je tudi večigralska komponenta, če morda želite doseči Nirvano skupaj s še enim prijateljem.

Journey lahko prevzamete tukaj.

Ko boste obe igri aktivirali, bosta za vaši ostali za vedno. Časa za prevzem darila je na pretek, saj se ponudba zaključi šele 5. maja.

Objava Uncharted: The Nathan Drake Collection in Journey sedaj brezplačna se je najprej pojavila na HOPsi.

Sliko lahko najdete na uradni Steam strani. Tam lahko odkrijete sicer kupček posnetkov iz igre, a vse to je bilo zajeto na konzoli PlayStation 4 Pro. Med njimi pa izstopa ena 4K podoba, za katero je tudi razvijalec potrdil, da prihaja iz PC različice. Sliko si lahko v polni gloriji ogledate spodaj.

Predelava nas bo tako razveselila z igranjem v 4K ločljivosti, višjimi sličicami na sekundo ter različnimi dosežki.

Horizon Zero Dawn bo izšel enkrat letos poleti, razvijalec pa obljublja, da bo več novic znanih v prihajajočih mesecih.

Objava Horizon Zero Dawn dobil svojo prvo sliko iz PC različice se je najprej pojavila na HOPsi.

Po njihovem bi morale PS4 igre ostati samo na tej konzoli, saj so bile ravno ekskluzive razlog, da svoje igranje izvajajo na PlayStation platformi. Zaradi najave predelave se sedaj nekateri počutijo opeharjenje in zaradi tega te igre ne nosijo takšne unikatnosti in vrednosti.

Nekateri so se celo zaobljubili, da nikoli več ne kupijo Sony konzole ali pa igre, ki je prišla izpod rok razvijalca Guerrilla Games. Situacija je narasla do te mere, da se je na Twitterju odzval Sam Sharma, ki je sodeloval pri razvoju igre Horizon Zero Dawn.

What the hell is wrong with you people.

We made a game, you enjoyed it. Now some more people get to enjoy it. And somehow that takes away from YOUR enjoyment?!

Please be kind to yourselves. Your enjoyment of the game has not diminished because some more people get to play it. https://t.co/UrJXniLBYI

— Sam Sharma (@s3rioussam) March 11, 2020

Sam se je odzval na objavljen video nekega trdojedrnega pristaša PlayStation 4 konzole. Tip je bil nad najavo tako razburjen, da je razmetal celo svojo sobo in med drugim je nastradala njegova PS4 konzola.

Sam je zato ponudil vprašanje: “Kaj za vraga je narobe z vami?”

Seveda se z njegovo izjavo povsem strinjamo – Guerrilla Games so preko Horizon Zero Dawn dostavili odličen izdelek, ki ga bo sedaj lahko izkusilo še več igralcev. To je lahko samo dobra novica in če to kakšnemu igralcu nekako pokvari izkušnjo, potem se mora malce zamisliti nad svojim življenjem.

Horizon Zero Dawn prihaja to poletje, vključena pa to tudi večja razširitev The Frozen Wilds.

Objava Oboževalci PS4 igre Horizon Zero Dawn razočarani, da igra prihaja na PC – razvijalec se sprašuje, kaj za vraga je narobe z njimi se je najprej pojavila na HOPsi.

McDonaldu je uspelo preko posebnih pritiskov gumbov na mapi uspelo dobiti poseben dostop do posebne kamere, ki jo lahko sedaj premika kamorkoli hoče. Zidovi in objekti niso več prepreka, poleg tega pa mu je sedaj omogočeno upočasnjevanje časa, raziskuje pa lahko celo vmesne sekvence.

Tipu je med prečesavanjem uspelo odkriti nekaj zanimivega. Igralci se zagotovo spomnite dvoboja z Baldurjem in na koncu Kratosov nasprotnik obleži na našem junaku. Ta ga nato povsem omrtvičenega vrže iz pečine in to je v bistvu vse, kar običajno igralci vidimo. A McDonald je sledil padlemu “truplu” iz pečine in ta je med padanjem Kratosu stisnil ne enega, ampak kar oba sredinca.

Absolutely laughing at this, can’t wait to see what else is hidden in the game off-camera pic.twitter.com/V3r8dV4gMw

— Lance McDonald (@manfightdragon) March 5, 2020

McDonald je svojo najdbo delil na Twitterju, povedal pa je še, da komaj čaka na nova odkritja, ki jih je v igri pripravil razvijalec Santa Monica.

Če bi za ta velikonočni jajček vedeli že prej, bi zagotovo igri podelili še višjo oceno, zdaj pa se bo morala zadovoljiti s številko 5/5.

Objava God of War – odkrita nova mehanike kamere, ki razkrije, da nam je en nasprotnik vsa ta leta kazal sredinca se je najprej pojavila na HOPsi.

Tej četi se bo kmalu priključila tudi težko pričakovana igra Ghost of Tsushima, na katerem dela razvijalec Sucker Punch, ki so do sedaj igralce veselili s svojo Infamous serijo.

Zgodba nas bo postavila na japonski otok Tsushima, ki ga napadajo krvoločni Mongolci. Prevzeli bomo vlogo samuraja Jin Sakaija, ta pa bo branil še zadnji otok, ki loči ogromno mongolsko vojsko od Japonske.

Ghost of Tsushima je v izdelavi že nekaj časa in razvijalec nam je včeraj končno postregel z novim napovednikom, ki je naravnost čudovit. Čaka nas zanimiva zgodba, nadmočno grafično podobo pa podprejo odlične animacije igralcev, ki so jim glasove posodili profesionalni govorci. Morda se bo igro vendarle splačalo igrati z angleškimi govorci, ki so kilometre nad tistimi, ki jih bo posedoval sorodni naslov Nioh 2.

Končno smo dobili tudi datum izida. Ghost of Tsushima bo izšel junija 2020, ekskluzivno za PlayStation 4.

Objava Novi napovednik za Ghost of Tsushima pokaže, kako čudovito grafiko lahko še vedno izriše PlayStation 4 se je najprej pojavila na HOPsi.

Govorico glede predelave je najprej začel ruski YouTuber Anton Logvinov in čeprav se je ta zdela kot samo zadeva, ki bi želela pridobiti čim več klikov, je čenčo kasneje potrdil tudi industrijski veteran Jason Schreier. Ta naj bi dobil informacije od treh zanesljivih virov, ki so seznanjeni s Sonyjevimi načrti, kar je dalo govorici veliko teže.

Vse to se je dogajalo kakšen mesec nazaj in očitno je napočil čas, da se zopet razburkajo valovi. Tokratne je sprožil francoski Amazon, ki je v ponudbo postavil še nenajavljen izdelek.

Igro je v trgovini opazil Resetera uporabnik, ki mu je uspelo ujeti tudi sliko objave, preden je bila ta izbrisana. Žal Amazon ni pri opisovanju izdelka navedel kakšnih dodatnih podrobnosti, tako da imamo v bistvu samo ime igre ter platformo, kjer je zapisan Windows. Ko bi bila vsaj prisotna slika naslovnice.

Vseeno se čuti, da je najava tik pred vrati in morda se to zgodi že jutri. Horizon: Zero Dawn bo namreč 28. februarja praznoval svoj 3. rojstni dan in morda bo Sony izkoristil to priložnost za najavo predelave za PC.

Založnik naj bi imel večje načrte za PC platformo, saj naj bi se nam pripravljala tudi predelava za igri The Last of Us:Part 2 in Dreams in zdi se, da bosta založnika Sony in Microsoft svojo vojno iz konzol preselila tudi na PC trg.

Objava Na Amazonu se je pojavil Horizon: Zero Dawn za PC se je najprej pojavila na HOPsi.

Vendar igra ni zaradi tega nič manj kakovostna. Razvijalec Media Molecule je naslov prvič najavil leta 2015 in je za njegovo kreacijo potreboval celih 5 let. Špil je vmes zataval tudi na sistem Zgodnjega dostopa, po vseh teh ovirah pa je razvijalcu marca vendarle uspelo naslov spraviti skozi vrata.

Razvojna ekipa: Media Molecule
Založnik: Sony
Platforme: PlayStation 4
Link: LINK
Datum izida: 14.2.2020
Cena: 39.99 €

Žanr: Ustvarjalno orodje/igra

In Dreams je presneto zahtevna stvar. Ne za preigravanje, frustracije mi povzroča na podlagi ocenjevanja. Po eni strani gre za enega bolj revolucionarnih izdelkov, ki smo jih prejeli na naše prikazovalnike zabavne elektronike. Po drugi strani pa se sprašujem, ali opisujem igro ali pa zgolj zelo močno orodje za ustvarjanje igralnih izkušenj. Odgovor se, tako kot je v navadi pri takšnih stvareh, nahaja bržkone nekje na sredini.

Preigravanje Dreamsa je v srži sestavljeno iz dveh delov: Dream Surfing in Dream Shaping. Vsako od njiju ponuja povsem svojo igralno izkušnjo in samo od igralca je odvisno, kaj v določenem trenutku preferira.

Dream Surfing nam omogoča preigravanje različnih kreacij, ki so jih ustvarili uporabniki preko igre Dreams. To je namreč ustvarjalno orodje, preko katerega lahko ustvarimo čisto prave igre, ki se jih ne bi sramoval tudi kakšen večji studio.

Kakšno moč ponuja Dreams vam prikaže priporočena igralna izkušnja Art’s Dream, katero je ustvaril sam razvijalec Media Molecule in zadeva nam lepo predstavi, kaj vse se da izroditi znotraj Dreams okolja.

Art’s Dream je izkušnja, dolga slabe tri ure in meša pristope pustolovščine, platformščine, 2D streljačine in vmes bi lahko bržkone porinili še kakšen žanr. Zadeva je v bistvu demonstracija za vse tiste mišice, ki jih ponuja Dreams. A že ta demo vsebuje zanimivo štorijo in plodno unikatno mešanico igralnih prestopov, tako da bi si človek želel njegovo izkušnjo razširiti na veliko več ur. Morda pa je to je tudi namen Art’s Dreama – da vas pripravi ter navduši na ustvarjanje svojih izdelkov in vam ponudi vsa orodja, da spočnete svoje sanje.

Na temu mestu v ospredje stopi Dream Shaping. Skozi kratki uvajalni način se spoznate z vsemi pritiklinami ustvarjanja in nadzorovanja osnovnih orodij in se potem podate v oblikovanje svoje igralne izkušnje.

Če ste se kdaj poigrali s kakšnim ustvarjalnikom stopenj kot je denimo Unity oz. Unreal Engine, potem boste vedeli, kakšen je tisti občutek navdušenja, ko na ustvarjalnem polju zaživi prav vaša kreacija. Dreams vam ponuja bolj preprosto izkušnjo, ki ne omogoča prilagajanja prav vseh fines, a vseeno gre za neverjetno močno orodje, ki vam poleg tega ponuja nekaj, kar se je zdelo do sedaj praktično nemogoče: ustvarjanje iger na konzoli PlayStation 4.

Lonely Nights demo out now from r/PS4Dreams

In s tem ne mislimo, da lahko postavite nekaj objektov in notri vržete nek karakter, ki nato nerodno preskakuje prepreke. Dreams vam omogoča, da ustvarite prav svojo lastno igralno izkušnjo. Želite ustvariti od zgoraj gledani RPG? Platformščino? Akcijsko igro z odprtim svetom tipa GTA? Predelavo kakšnega drugega naslova? Pustolovščino?

Vse to je možno, saj lahko vnašate svoje teksture, ustvarite podrobne animacije ter posnamete zvočne posnetke, ki lahko služijo kot vrstice za karakterje ali za različne zvočne efekte ob preigravanju.

Zadeva zna v primeru večje zamišljenih projektov postati kar precej kompleksna, k sreči pa so avtorji vsako orodje pospremili z detajlnim uvajalnim načinom, ki vam razloži prav vse finese določenega orodja.

In ko se enkrat naučite vseh teh veščin, lahko ustvarite praktično vse, kar se vam zahoče. Skupnost je že izdala naravnost neverjetne izdelke, kot je denimo spodnji Fallout 4, ustvarjen povsem v Dreams. Avtorju ni uspelo predelati samo uvajalnega dela, ampak je zadeva celo igralna, skupaj s streljanjem nasprotnikov in gledanje statistik v Pip Boyu!

Za ustvarjanje ste tudi nagrajeni. Za uspešno poustvarjene uvajalne načine denimo dobite izkušenjske točke ter nato tudi stopnje. To vam prinese različno obarvane pomagače Impe, ki v Dreams služijo kot zamenjava miškinega kazalca. Preko Impov upravljate z orodji in karakterji, uporabite pa jih lahko tudi v igralne namene, kot to prikaže prva izkušnja Art’s Dream.

Sodelujete lahko tudi z drugimi ustvarjalci in skupaj ustvarite nore kreacije ali pa vzamete en projekt in mu dodate svoje prijeme. Že zdaj dobivamo naravnost nore kreacije in komaj čakam, da vidim, česa vsega se bo domislila skupnost, ki nikoli ne neha presenečati in se ne ustraši nobenega izziva. Če si pogledamo samo Minecraft skupnost, ki ustvarja ogromne naslove znotraj igre, potem bo Dreams to samo še nadgradil.

Vendar se bo morala za tiste res gigantske projekte zgoditi ena stvar: Dreams mora iziti na PC-ju. Problem pri tej igri je samo ustvarjanje stopenj, saj moramo vse postoriti na PlayStation 4 kontrolerju. Na tega so razvijalci resda prilepili celo goro funkcij in k sreči krmilnik vsebuje zaznavanje gibanja, kar omogoči hitrejše premikanje po scenah.

A vseeno je čutiti, koliko potenciala je izgubljenega, ker te igre ne igramo z miško in tipkovnico. Kakor je nadzorna shema prilagojena za kontroler, boste med ustvarjanjem naredili kar nekaj napak, saj nadzor včasih preprosto ni dovolj natančen. Res upamo, da tiste govorice o predelavi držijo vodo.

Dreams je na koncu preprosto neverjeten izdelek, ki za svojo ceno ponuja ogromno. Igranja vam praktično ne bo nikoli zmanjkalo, saj vam je na voljo ogromna knjižnica kreacij skupnosti, ki vsak dan dodaja novo vsebino. Tisti glavni del ustvarjanja svojih iger pa je praktično neskončen in če je v vas vsaj malo ustvarjalca, potem Dreams preprosto morate imeti nameščen na svoji konzoli.

Objava Dreams – Minecraft ustvarjalnica na steroidih se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako se bo njihova naslednja konzola imenovala preprosto PlayStation 5, včeraj pa so na predstavitvi CES 2020 razkrili tudi uraden logotip. Ja, to je ta na zgornji sliki, spodaj pa lahko vidite koliko napora je šlo v razvoj.

Podoba v bistvu ni presenetila nikogar in je enaka prejšnjim logotipom, le da tega krasi številka 5. To je bil tudi edini podatek, ki ga je Sony razodel na konferenci glede njihove naslednje konzole, so pa povedali, da bo več informacij izšlo v prihajajočih mesecih.

Dobili pa smo nekaj prodajnih številk glede predhodnika. PlayStation 4 se je v svojih dobrih šestih letih obstoja prodal v 106 milijonov primerkih, zraven pa so prodali še 1.15 milijard iger ter 5 milijonov PSVR naprav.

Sony počasi zaganja svojo oglaševalsko mašinerijo, saj se izid PlayStation 5 približuje in ga bomo v rokah lahko držali že te božične praznike. Prve slike konzole smo že dobili, a zaenkrat gre samo za prototipno verzijo, tako da bo verjetno končna podoba močno drugačna.

Objava Sony uradno razkril logotip konzole PlayStation 5 se je najprej pojavila na HOPsi.

Stavek, ki bo presenetil le redko kogar – Civilization 6 je zelo kompleksna potezna strategija, v kateri igralci tekmujejo za globalno nadvlado. Ampak ker gre za strategijo, in še kompleksno za povrhu, žanr ni najbolj primeren za odsotnost preciznega nadzora miške in tipkovnice. Enostavno ne gre za koncept, ki bi šel z roko v roki s ploščki, kjer hitro, natančno premagovanje večjih razdalj po zaslonu ni najbolj intuitivno.

Razvojna ekipa: Firaxis Games, Aspyr
Založnik: Take Two Interactive
Platforme: PC, PS4, XOne, iOS, Switch
Link: LINK
Datum izida: 22.11.2019
Cena: 59.99€

Žanr: Potezna strategija

Ampak razvijalci konzolnih različic so s tem v mislih uspeli navigacijo in premikanje optimizirati do hudo visoke stopnje. Seveda je vse skupaj še vedno počasnejše od tradicionalne oblike nadzora, ampak deluje dokaj dobro, vsaj kolikor je to mogoče. Kombinacija leve paličice in glavnih gumbov se uporablja za enostavno premikanje, medtem, ko “trigerji” služijo za navigiranje po menijih.

Civilization 6 ostaja ena izmed najbolj poglobljenih in fleksibilnih strategij s ciljem vodenja lastne civilizacije pod okriljem enega izmed velikih vodij. Med igranjem moraš tako sprejemati poglobljene vojaške, tehnološke, kulturne in verske odločitve, a v ospredju ostajata gradnja in širjenje skozi osvajanje teritorija. Do tega opisa sem večino časa z igro preživel na računalniku, a tudi na konzolnih napravah, katero različico sem igral za to recenzijo, je povsem funkcionalna in jo lahko priporočam.

Če si lastite računalnik, ta še vedno ostaja superiorna platforma napram konzol. Seveda je bil Civilization originalno zasnovan za PC in le ta je bolj naravno prilagojen za žanr, kjer je potrebnega veliko klikanja in premikanja po obširnem zemljevidu.

Tako da, ja, če si igre še ne lastite je konzolna različica na voljo, a če jo že imate na katerikoli drugi platformi, je cena 60€ precej visok zalogaj, sploh glede na dejstvo, da je za popolno izkustvo potrebno doplačati tudi 50€ za oba dodatka. Skupaj te torej kompletno izkustvo Civilization 6 stane dobrih 110€!

Vse se ponuja za isto ceno, kot jo terjajo tudi na drugih platformah (s tem, da je drugod šla že skozi premnoge akcije), sploh dodatki pa stanejo dosti preveč glede na to, kar nudijo.

Originalna igra je namreč izšla že pred tremi leti. Že sama po sebi je bila dovolj dobra, da smo ji nadeli naziv top strategije leta, a dodatki so sedaj skorajda nujni za polno izkustvo, zaradi česar je skopa osnovna verzija enostavno inferiorna. Sistem lojalnosti iz Rise and Fall dodatka sploh močno vpliva na odvijanje igre. Če zgradiš mesto preblizu rivalov s srečnim prebivalstvom obstaja visoka možnost da se bo tvoje mesto enostavno uprlo in zamenjalo strani.

Globalno segrevanje in naravne katastrofe iz Gathering Storm prav tako dodajo dobrodošlo kompleksnost in bogatost, sploh v poznejšem odvijanju dogodkov. Igralci se morajo namreč soočati z dvigom vodne gladine, naprednejšo diplomacijo in sodelovanjem proti naravnemu sovražniku.

Skupaj z nekaterimi drugimi adicijami dodatki dodajo zelo dobrodošle stvari in dvignejo igralno kompleksnost na novo stopnjo, s tem pa osnovno igro naredijo zastarelo. Sploh glede na to, da dodata tudi premnoge civilizacije, vladarje, zemljevide in pripomočke.

Razsodba

(+) Odlična optimizacija za konzole
(+) Civilization ostaja ena najkompleksnejših strategij na trgu
(+/-) Konzolna različica je vseeno inferiorna napram PC
(-) Visoka cena

Objava Civilization VI – Recenzija – PS4 | Strategiranje na ploščku se je najprej pojavila na HOPsi.

Sedaj je podporo za navzkrižno igranje dobil tudi Minecraft na konzoli PlayStation 4. Sony je od večjih igralcev najpočasnejši, ki vpelje to možnost igranja in tako je bilo tudi tokrat. A sedaj je zadeva končno omogočena in končno se lahko igralci iz Xboxa, PC-ja, Switcha ali pa celo mobilnih naprav povežete na isti strežnik. Od tega je izločena samo Java različice igre na PC-ju, ki tega ne podpira.

Nova različica igre se na PS4 imenuje Bedrock Edition, vsi kupci originala pa boste prejeli posodobitev brezplačno. To bo zagotovo samo še dvignilo popularnost te legendarne igre, ki trenutno po svetu šteje 112 milijonov aktivnih mesečnih igralcev, YouTube pa je v nedavnem Rewind posnetku priznal, da je Minecraft bil v letu 2019 bolj gledan kot Fortnite.

Objava Minecraft na PlayStation 4 končno dobil podporo za igranje z igralci na PC-ju in Xbox-u se je najprej pojavila na HOPsi.

V galaksiji ne tako daleč stran na planetu Zemlja sta imperjalistično oblast nad Vojno Zvezd v zadnjih letih prevzela EA na igričarskem področju in Disney na velikih platnih. Potem, ko je LucasArts leta 2012 napovedal svoj konec, se je premnogo-kateremu »superfanu« serije zameglilo pred očmi, nakar se je poskril v stanovanje, prenapolnjeno s vsemi možnimi »collector edition« fintami ter tam ždel do leta 2015. Taistega leta je Disney prišel na plan s svojim znamenitim »ču ču« vlakcem, ki nikakor ne simbolizira transporta »posebnežev« v taborišča, sploh ob predpostavi, kakšna simpatizerske tenzije je imel striček Walt do gospodov z rdečimi zastavami in črno vetrnico v sredini.

V ozvezdje je tako pripeljal prvi del tretje trilogije Vojne zvezd. Oba dosedanja dela tretje trilogije sta z vednostjo, da se tretji obeta decembra tega leta, med kritiki in občinstvom požela pozitivne reakcije. No, kaj takega pa težko rečemo za nedokončane zmazke v igrovju, ki nam jih je v preteklih letih na posranem pladnju serviral EA. Da bi lažje razumeli, zakaj »oldschool« gejmerji prezirajo novodobna skropucala založnika EA, se moramo z plovilom, na katerem je, glej ga zlomka, dobri stari »Čubaka«, z galaktično hitrostjo podati v bližnjo preteklost, ko je bil založnik iger o Jedijih in temni sili LucasArts.

Franšiza vojne zvezd stoji za preko sto izdelki v računalniških verzijah in nekateri izmed naslovov datirajo še v čas starih domačih konzol. Nekateri tesno sledijo filmom, drugim je skupnega le univerzum dogajanja. Kot v filmski franšizi, kjer gre za tridelne trilogije, se v virtualnem svetu odvija podobna zgodba. Ampak, če enostavno vse skupaj malo posplošimo, lahko rečemo, da obstaja čas pred, med in po LucasArtsu. Od zadnje »singleplayer« igre iz franšize je tako minilo že celo desetletje. Muka za enoigralske ljubitelje se je še toliko bolj udejstvovala, saj je krmilo galaktične flote prevzel EA in navdušence s povprečnima Star Wars Battlefront prej kot kaj drugega močno razočaral. Prav velikih pričakovanj ob preigravanju zadnjega naslova nisem imel, a sploh obstaja kakšna možnost, da sem v moč sile polagal malo premajhno upanje?

Razvojna ekipa: Respawn Entertainment
Založnik: Electronic Arts
Platforme: PC, XOne, PS4
Steam: LINK
Datum izida: 15.11.2019
Cena: 59.99€

Žanr: Akcijska RPG avantura

Štorijada – Norjenje iz planeta na planet !

Štorija nas popelje v čas tiranstva Imperija, v čas, ko je Jedijiski red razpuščen in uničen, inkvizicijska temna sila pa po galaksiji vohlja za preostankom jedijske druščine. In v vsem tem na novo ustvarjenem kaosu smo mi postavljeni v čevlje mladega padavana, ki v oni galaksiji tam daleč daleč stran sliši na ime Cal Kestis. Da bi prikril svojo pravo identiteto in veščine, ki jih premore, Cal deluje kot mehanik na eni izmed platform na planetu Brakka.

A skakanje po hangarju ne traja prav dolgo in igra nas kaj kmalu pošlje v akcijo, saj za Calov obstoj izve Imperialistična inkvizicija z glavno zlobnico v novem naslovu Druga Sestra na čelu. Čeprav je Prva Sestra verjetno še bolj strupena kot njena mlajša sestrica Cal kaj kmalu uvidi, da z njo ni dobro češenj zobati in jo kar se da hitro ucvre s svojim svetlobnim mečem na enega izmed šestih planetov, ki jih nam ponuja igra.

Tako se v druščini bivše Jedijke Cere Juda in njenega zabavnega pajdaša Greeza Dritusa na krovu ladje Mentis podajamo s planeta na planet in poskušamo kar se da potihoma nagajati Imperialističnim stvorom. Na naši poti se nam že na prvem planetu pridruži tudi prikupen mali droidek BD – 1, ki kot kak mali kužek s svojo simpatičnosti reši igro od skromnega povprečja. Skozi zgodbo spoznamo kar nekaj različnih karakterjev, s katerimi imamo daljše dialoge, ki se jih ne da preskočiti. Bog ne daj, da igre niste shranili in boste dialoge poslušali od začetka.

Naš najzvestejši pomagač med igro je prav BD – 1. Pomaga nam pri odpiranju različnih vrat, saj kot za šalo scvre dratovje in glej, no, glej, vrata, ki so jih »StormTrooperji« strumno zaklenili, so sedaj odprta. Smuka se po različnih kontejnerjih ter nam priskrbi kak kozmetični popravek, s katerim lahko spremenimo barvo našega BD – 1 ter Mentisa ali pa iz umazanega kontejnerja privleče kak kos ogrinjala, ki nam služi kot novi pončo.

Igrevanje – Galaksija na gobicah !

Zgodba nas kaj hitro pritegne do te mere, da se prikleščimo na računalniški stol in na njem preživimo premnogo ur. Tudi bojevniške sposobnosti našega padavana niso slabe. Je zelo agilen, kar pove, da se je tehnike pridno veščil že kot mulec. Proti sovražnikom zelo spretno vihti svoj meč ter odbija nasproti leteče izstrelke. Skozi kampanjo se tako lahko priučimo treh dodatnih veščin. Zaustavljanje časa, ki nam pride ob premagovanju nasprotnikov oziroma objektivov še kako prav, k sebi pa lahko s silo privlačnosti oziroma odboja potegnemo kakega od ranljivejših nasprotnikov.

Ob poti se lahko za trenutek spočijemo ter v meditaciji nadgradimo svoj karakter s poljubnimi spretnostnimi točkami, ki se nanašajo na naše zdravje, spretnosti borbe ali pa eno izmed treh zgoraj omenjenih sil. Poleg nadgradnje se lahko ob mirni meditaciji tudi spočijemo ter si tako povrnemo moči, a ob tem moramo biti pazljivi saj počitek v igro vrne tudi vse sovražnike, tudi te že pokončane. Zdravje se na naši kampanji ne regenerira samo po sebi, ampak lahko ob poti stikamo za ampulcami, ki jih za nas do uporabe na varnem hrani BD -1.

Svet pa bi bil precej lepši in marsikateri fant bi lažje dobil punco, če ne bi obstaja beseda ampak. Igra je ploščadnica, kar pomeni, da boste prisiljeni v veliko skakanja iz zidu na zid, ter drsenja po robovih raznih ploščati, kot to počnejo nažigači Black Ops serije v igri Klic Dolžnosti. Brez deske boste »bordali« po železnem, ledenem ali pa blatnem žlebu in kot češnja na vrhu torte so tu še gobice. Da, prav ste slišali, napihljive gobice, od katerih se boste kot Super Mario odbijali in »frčali« po zraku. Vse skupaj postane tako smešno kot zadeti telebajski, ki se valijo po hribu navzdol v upanju, da sesalnik ni pojedel vseh telekotkov.

Če odmislimo napihljive gobice, raziskovanje ponudi kar dobre zagonetke, ki jih globoko pod površjem skrivajo zgoraj omenjeni planeti. Nekako se ne morem znebiti občutka, da je pri izdelavi igre bdel tudi Disney, saj je igra namenjena tudi skoraj da nekoliko mlajšim. Če lahko orjaško podgano še prežgeš na pol, pa se ne zgodi nič grotesknega, ko pokončamo kakega zlobca z rdečim mečem. Naš svetlobni meč ne glede na nam preljubo barvo nikoli ne pusti nobenega črnega madeža na belih oklepih Nevihtnih vojakov.

Grafikalije – Mikroorganizmi v Galaksiji tam daleč stran ?

Zanimivo je dejstvo, da večji del igričarske skupnosti tarna nad različnimi hrošči, ki so prisotni v igri. No sam s tem ob preigravanju nisem imel problemov. Večji problem, ki ga je glede vizualnosti igre potrebno izpostaviti, je le grob oris tistega, kar je ozadju. In tukaj nočem biti preveč pikolovski in govoroti o oddaljenih skulbturah, ki so igračarjevemu očesu praktično nevidne. Tu je govora o planjavah ne tako daleč stran. Enostavno so celotne planjave slabo izrisane brez kakršnih koli detajlov in še kako je vidno, da igri manjka še kak mesec ali dva, da bi dosegla optimalno izkušnjo, ki bi jo nato ponudili igralcem.

Poleg tega so tiste planjave ali reke nenaravno ogromne, in nikakor niso v dimenzijah igralca ter tega, kar se dogaja v naši bližini. Če se za trenutek ozremo okoli sebe, enostavno vidimo gore in reke, ki za stokrat presegajo dimenzijo v primerjavi s to, kjer smo mi. Tako se zdi, da smo mikroorganizem, ki skače po dnevni sobi in je bil vržen v slinasti svet lego igrač. Tu je kajpak še slaba optimizacija, ki se jo je EA verjetno nalezel na kaki igričarski konvenciji od kralja neoptimiziranih produktov Ubisofta. Sličice na sekundo skačejo od preko sto pa do pod trideset. Včasih se celo primeri, da se okolica in oblačila rendirajo sproti ali z zamikom in kar navadite se, da se bo vaša svetlobna sablja potopi v kakega od bližnjih predmetov, če ga boste prislonili preblizu.

Glede na izdelke preteklih let je STAR WARS Jedi: Fallen Order nekako korak v pravo smer. A le korak, kajti igra je neoptimizirana, zgodba je povprečna, ploščadništvo pa postane kmalu ponavljajoče in prevlada le tega pokvari doživetje, ki bi ga lahko dobili kot jedi padavan.

Razsodba

(+) Približek starim naslovom franšize še iz časa LucasArts
(+) Zanimivi karakterji, ki popestrijo dogajanje
(+/-) Preveč platformaščine in premalo jedijevstva
(+/-) Zanimive nadgradnje v sposobnostnem drevesu, a padavan ne premore dovolj sile
(-) Slaba optimizacija igre
(-) Pozabljeni detajli na vsem, kar ni v naši neposredni bližini

Objava Star Wars: Jedi Fallen Order – Recenzija | Brez Sile se je najprej pojavila na HOPsi.

V letnem času, ko narava odvrže svojo letno preobleko, ponavadi na plan privekajo takšni in drugačni igričarski naslovi. Predvsem v sferi »trojnih ajev« se scena ni kaj dosti spremenila. S parimi odstopanji, ki so po poraznih zmazkih iz preteklih let naposled le postregli z nečim, kar lahko ponudiš gostu brez, da bi te bilo sram, so na drugi strani vsem dobri znanci ostali vkleščeni v propagandi zoper vsemu, kar ne spoštuje črtaste zastave in belih zvezdic na modrem nebu.

S svojo igrivostjo se lahko še tako približaš »bojiščnikom«, a sporočilo, ki je bilo jasno predano s strani igričarske skupnosti širom sveta, ti sporoča, da politike ne gre mešati v sfere virtualnosti. Tu ti ne mora pomagati niti sam brkati starček, ki se leto za letom vrne za vsako ceno.

Razvojna ekipa: Infinity Ward
Založnik: Activision
Platforme: PC, PS4, XOne
Domača stran: LINK
Datum izida: 25.10.2019
Cena: 69.99 €

Žanr: Prvoosebna streljanka

Moderno Vojskovanje

Od izida originalnega Modern Warfare je minilo že dobrih 12 let. In v tem času se je svet kar dodobra spremenil. Moraš biti presneto dober optimist, da lahko rečeš, da gre na bolje. Kot, da bi imeli razvijalci takrat v roki »kuglo prihodnosti« so kar v originalnem naslovu dobro napovedali vse grozote, ki so se v preteklem desetletju zgodile na bližnjem vzhodu, le te pa je terorizem sejal tudi po bolj znanih evropskih prestolnicah. A pustimo politiko in interese pokvarjenih starcev ob strani, osredotočimo se raje na svež produkt iz pod rokava Infinity Warda.

Razcepljeni igrači

Novi Modern Warfare je med oboževalci franšize dvignil kar veliko prahu. Mnenja o igri so deljena. Na eni strani so ljubitelji »kraljevih bitk«, ki so se naslajali ob izidu predhodnika tu ostali praznih rok. Na drugi strani pa oboževalci »old school« streljaške arkadščine mahajo z zastavami kot triumf zmage in ponovne vrnitve, približno šest ur trajajoče zgodbe, ter vsem dobro prepoznavnih opcij v večigralskem načinu. Tu ni več bojazni o dvojnem ali trojnem odskoku in saltu nazaj, ter futurističnem »slajdanju« po robovih zgradb, kjer vse skupaj bolj spominja na originalne naslove Tony Howka kot pa Call of Duty. Igra nas tokrat priklešči na realna tla. Igramo v vlogi ljudi, ki poosebljajo sedanjost. Ne prihodnost ali preteklost ampak kruti svet realnosti ter boj proti terorizmu in ker »burgerloverji« zasanjano verjamejo, da so edini, ki delajo dobro na svetu se kampanji primeri, da se spet borimo proti starim zlikovcem franšize, Rusom.

Kampanja

Z parimi sekvencami, kjer svoje strelske egote in mišice kažejo ameriški bratje v orožju, se tokrat štorijski del osredotoča na bližnji vzhod, kjer se v izmišljeni državi sestrsko – bratska naveza Farah in Hadir v stilu hostarjev borita proti okupatorju, torej naj še enkrat več poudarim Rusom. Skozi kampanjo se kaže Farahina ženstvenost ter želja po maščevanju, za grozote, ki so v njenem ranem otroštvu zamenjale igrivost in veselje. Igra nam na nek svoj način želi pokazati da vojna ni le kruta ampak tudi zapleten strateški aparat, ki se kaj kmalu lahko obrne zoper tebe če na mizi nimaš pravih kart. Razen Farah so ostali karakterji jalovi in nezanimivi. In nič drugače ni s samo zgodbo. Tvoja naloga je, pa čeprav se sliši še tako komplicirana, preprečiti teroristom in Rusom nadzor nad kemičnim orožjem saj bi ga lahko le ti uporabili zoper tvoje zaveznike. In tu je še par propagandnih vložkov, kjer se lahko tistim bolj občutljivim obrne želodec. Vsega tega ne mora popraviti niti brkati starček, ki je spet nazaj. »Gameplay« postreže z klasičnimi sprehodi skozi zgradbe in bojišča do podzemnih železnic in gozdov, ki za razliko od originala tokrat niso radioaktivni. Čiščenju zlikavcev, ki vam prekrižajo pot se pridružijo še bonbončki, ki popestrijo samo dogajanje v igri. Eden boljših trenutkov, ki so se mi ob preigravanju vtisnili v spomin je bil C4 pritrjen na daljinsko voden avijonček. Le ta je v stilu kamikaze poletel naravnost v sovragov helikopter.

Več – Igralnost

V večigralnost so se vrnili nekateri že znani modi nekaj pa je bilo sveže dodanega. Poleg klasičnih bojev v moštvenih klavnicah in »najdi in razcotaj« se je vrnil »Headquarters«, vsem objokanim nabijačem rojalnih bitk pa so razvijalci v stilu vzemi ali pusti postregli z sveže novim Ground War načinom. Gre za 32 na 32 če je mapa polna in ponudi delni Battelfieldovski občutek. Mape niso tako prostrane kot tiste v Battlefiledu a še vedno dovolj, da so vanje vrinili tanke, helikopterje ter reaktivce. Mod zna biti kar všečen le pazite se vseh ostrostrelcev, ki prežijo na vašo razgreto betico. Za vse neučakance in željne hitre akcije je tu Gunfight. Mod v katerem se pomerite 2 na 2. Postrežen si z naključnim orožjem in v majhnem prostoru moraš kar se da hitro pospraviti nasprotno dvojico. Igre so hitre in adrenalinske. Predvsem pa tolažilna nagrada za vse tiste, ki se niste še nikoli oziroma bolj poredko uvrstili v »Final Four« kakega Battle Royal. Realistični mod je bolj taktičen in glede na to, da je odstranjen celoten HUD se je potrebno bolj osredotočiti na to kar vidimo pred seboj in zaznavamo v okolici. Mapice z rdečimi pikicami, ki bi označevale vaše sovražnike ni, se pa pojavi takrat ko vi ali kdo od vaših kolegov v zrak spusti UAV dron ali letalo. Modi se z različnimi popravki dodajajo, tako, da smo zgoraj našteli le tiste, ki so v igri prisotni od prvega dne.

V orožarni lahko po svoje nadgrajujete in spreminjate do petdeset orožji. Nadgradnje so enostavne, edini pogoj zanje pa je igranje kopice iger z vašimi omiljenimi pokalicami. Prištej še dodajanja daljnogledov in stabilizatorjev, da bo orožje v roki čimbolj mirno in ne bo poplesovala sem ter tja, si lahko izbirate še med tremi vrstami, za franšizo dobro poznanih, »perkov«. Boš hiter kot blisk ali neviden sovražnikovim radarjem ? No izbira je povsem tvoja priporočam pa ti, da se čim bolj zaščitiš proti raznim minam, kajti teh v igri kar mrgoli. V igro je tokrat prvič dodan tudi »field upgrade«, ki se polni posamič med samo igro. Zagotavlja ti paket municije ali pa se v stilu asssasinov po hodnikih plazi tiho in blizkovito. Slednji je sploh priporočljiv, saj je topotanje po tleh letos res glasno in še napol gluhim babicam omogoča, da predvidijo tvoj prihod v sobo, kjer te pri vratih namesto štrudla pričaka claymore.

Razsodba

Modern Warfare je lepa popestritev te jeseni. Čeprav se spopada s številnimi težavami, kot je recimo neučinkovitost tretje opcije poleg »štrorije« in »multiple«  imenovan Co – Op, ki se med drugima dvema počuti, kot rejverček na goveji veselici. Avdio – vizualiteta je solidna. Kar se tiče samega zvoka res nimam pripomb sploh če igro testirate na hišnem kinu, kot to počnem sam, avdio res prednjači pred ostalimi igrami. Moti me le krompirjasta grafika, ki še vedno, kljub temu, da je navita do konca podobna produktom tretjerazrednih indie razvijalcev. Slika ne zgleda nič posebnega, dokaj sprana kvaliteta in to še posebej pride do izraza v večigralskem načinu, kjer je dogajanje hitrejše. Štorijski del je vredu, ni pa kak presežek. Mape so zanimive, le nekateri modi nekoliko dolgočasni. Igrati igro DA, kupiti jo za 60 $, hja kaj pa vem, sam sem mnenja, da je bolje počakati na razprodajo, sicer pa igra iz tedna v teden dobiva nove popravke tako, da če se boste igranja lotili nekoliko kasneje ne boste prav ničesar zamudili.

(+) Odlična avdio podlaga

(+) Raznolike mape ter brezplačni dodatki

(+) Številčna orožja z možnostjo nadgradnje ter nekateri stari in novi »perki«

(-) Medla neosebna zgodba

(-) Grafika za AAA naslov nič posebnega, v kampanji solidna, v Mpju pa pod nivojem

Objava Call of Duty: Modern Warfare – Recenzija – Brkati starček je nazaj ! se je najprej pojavila na HOPsi.

Poleg tega ima zelo lepo narejeno grafično podobo in če ste oboževalec špilov kot sta recimo Life is Strange ali Firewatch, bo tudi ta zagotovo po vašem okusu.

Arise: A Simple Story bo izšla 3. decembra letos samo za konzolo PlayStation 4.

Objava Razvijalci igre Dying Light 2 so naznanili nov naslov Arise: A Simple Story se je najprej pojavila na HOPsi.

Poleg tega smo dobili popolnoma nov napovednik, ki nam prikaže igro v najboljši luči. Kot večino predelav je tudi to naredil studio Panic Button Games in seveda ponovno oživel akcijski RPG, ki precej spominja na slavni Diablo II.

Torchlight II lahko igramo sami ali skupaj s tremi drugimi prijatelji. Žal “cross” igranja med različnimi konzolami in PC-jem ni ampak še vedno je odlična igra, katero priporočamo prav vsakemu ARPG fanatiku. Kupite jo lahko za 19,99€.

Objava Torchlight II je izšel za konzole se je najprej pojavila na HOPsi.

Vse kar moramo storiti je da naredimo račun, s katerim se potem prijavimo v igro, seveda pa je potrebno celotno igro tudi prenesti na svoj računalnik. Ta brezplačen čas dobijo samo računi, ki so bili neaktivni 30 dni ali več. Po po 16. avgustu bodo se vam bo račun spet zaklenil in potrebno bo plačati mesečno naročnino, ki znaša dobrih 13€.

FFXIV je tipičen MMORPG, ki je poleg WoW, ESO, BDO in GW2 tudi zelo popularen v našem delu sveta. PC verzija celo podpira igranje s kontrolerjem.

Objava Igrajte Final Fantasy XIV brezplačno do 16. avgusta se je najprej pojavila na HOPsi.

Najprej je tu nadzorna shema, saj je naveza miške in tipkovnice povsem nekaj drugega kot igralni plošček. Kontrolerji imajo sicer svoje prednosti, vendar se ne obnesejo tako dobro pri streljačinah, kjer je miška preprosto superiorna pri natančnemu odstranjevanju sovražnih betic.

To se je nedolgo tega pokazalo pri večigralski streljačini The Division 2, katera je na voljo tako na računalnikih, kot tudi na konzolah. Izšel je prvi raid, imenovan Operation Dark Hours in ta zahteva dobro sodelovanje osmih igralcev ter natančno in hitro odstranjevanje nasprotnikov. Raid zahteva hitro sukanje pogleda in natančno merjenje, kar pa je očitno na kontolerjih precej težka naloga.

PC-jaši so raid premagali že takoj prvi dan in sicer so pospravili štiri šefe v nekaj več kot petih urah. Ta številka je šla od takrat drastično navzdol. Drugače pa je bilo na konzolah, kjer je lestvica opravljenega raida dolgo časa ostala prazna.

No, včeraj se je to spremenilo. Dvema ekipama na PS4 je vendarle uspelo premagati izziv. Ena od njih je zato potrebovala 36, druga pa 20 ur. Na Xbox One konzoli je ekipi junakov uspel podvig v 17 urah.

Maratonsko igranje je seveda zahtevalo premore in eden od igralcev je povedal, da je 36 urna ekipa vmes imela 5 urno pavzo. En drug igralec, čigar ekipa je za poraz prve šefetine potrebovala 10 ur, pa je povedal, da je igranje na konzolah precej težje. S kontrolerjem je težko biti dovolj natančen, omejujejo jih pa tudi sličice na sekundo, saj te ponavadi tečejo pri številki 30, včasih pa padejo tudi pod to mejo.

PC igralci pa trenutno naravnost brzijo skozi izziv in nekatere ekipe so ga premagale že v golih 24 minutah.

Objava Konzolni igralci za prvi raid v The Division 2 potrebovali 36 ur, PC-jaši pa manj kot pol ure se je najprej pojavila na HOPsi.

Serija dogodkov Gaming brez izgovorov se seli v Novo mesto, ki bo 13. in 14. aprila privabil številne igričarje in obiskovalce, kraj prizorišča pa bo eden največjih slovenskih nakupovalnih centrov, Qlandia (klikni me za več info).

Na dogodku boste seveda dobrodošli tudi obiskovalci, ki boste imeli možnost popolnega brezplačnega testiranja VR naprav, se družiti s prijatelji, dirkati, igrati različne igre (Fortnite, Apex Legends, Sekiro, Beat Saber, Dirt Rally…) na konzolah ter računalnikih in še več!

Zabaval vas bo tudi priljubljeni YouTuber JureTrsanBlond, ki bo delil avtograme, se slikal z oboževalci in tudi sam igral igre! Enkratna priložnost torej, da ga spoznate tudi v živo! Družbo vam bodo delali tudi UVICHAIR igričarski stoli, Razer, Logitech, Feydom, Telekom Slovenije in ostali, ki bodo poskrbeli za izkušnjo kakršne Novo mesto še ni doživelo!

Ker pa želimo pred pričetkom zadevo dodobra pogreti, smo za vas pripravili posebno nagradno igro, v kateri lahko zmagate novi nedavno izdani brezžični plošček The Revolution Unlimited Pro v vrednosti 170 €! Klikni na gumb spodaj in z malo sreče zadeni bogato nagrado! Se vidimo 13. in 14. 4. na dogodku Gaming brez izgovorov v Novem mestu (Qlandija, klikni me za več info).

Objava Nagradna igra Gaming brez izgovorov #3 se je najprej pojavila na HOPsi.

Tako je tudi v temu primeru 19 letnega Francoza iz mesta Monbéliard, ki se je decembra lani odločil nabaviti priljubljeno konzolo PlayStation 4 za majhne denarce.

Odpravil se je v supermarket, vzel konzolo iz police in jo odnesel na oddelek s sadjem in zelenjavo. Tam je konzolo postavil na tehtnico in glede na težo, mu je ta sprintala nalepko vrednosti 9 €.

To je nato lepo prelepil na staro nalepko, ki se je nahajala na škatli in se lepo namenil proti blagajni. Nihče mu ni rekel nič in trgovino je zapustil s sijočo novo konzolo, pri temu pa prihranil okoli 330 €.

Mladenič, ki sliši na ime Adel, pa ni preveč brihten poba, kot bi to morda sklepali po njegovem genialnem načrtu.

Že takoj naslednji dan se je vrnil v isto trgovino in poskušal svoj drzni načrt izpeljati še enkrat. Tokrat so seveda nanj bili pripravljeni in ga brž aretirali.

Adel pravi, da je prvo konzolo kasneje prodal za 100 €, v začetku januarja pa se je zagovarjal na sodišču.

Avtoritetam njegovi podvigi očitno niso bili smešni, saj je bil obsojen na štiri mesece zapora.

Objava Tip stehtal PlayStation 4 na tehtnici za sadje in tako plačal za konzolo samo 9 € se je najprej pojavila na HOPsi.

Malo za šalo, malo zares. Spider-Man: The City that Never Sleeps je logično plačljiv dodatek (DLC) zgodbi Marvelovega Spider-Mana.

DLC Nespeče mesto je razdeljeno na tri poglavja: The Heist – izid: 23. 10. (v katerem bolje spoznamo Črno Mačkonko ali Felicio Hardy, ki ji “nenamerno” pomagamo pri ropanju), Turf Wars – izid: 20. 11. (v tem poglavju nam probleme povzroča predvsem vojna med tolpami za kriminalni nadzor nad New Yorkom) ter zadnji Silver Lining – izid 21. 12. (kjer nam sive lase povzročata Hammerhead in šefica Sable enot Srebrna Sable).

V dodatku poleg nadaljevanja kampanije in sveže porcije izmečkov, ki so potrebni “batin”, prejmemo tudi popolnoma nove mini igre, ki nam jih priredi influenserka Screwball. Ta nam po mestu nastavi različne pasti, kot so dirke z droni, odstranjevanje bomb, ulični pretepi in podobno, med katerimi se moramo spretno nastavljati kameri in ji s tem “nabijati” všečke in oglede.

V vsakem poglavju, ki ga Sony zaračuna 8 evrov ali pod skupno ceno 20 evrov, dobimo tudi po 3 nove obleke. Eno od njih dobimo že na začetku, drugo, ko končamo kampanijske misije, zadnjo pa, ko opravimo vse naloge v mestu.

Če potegnemo črto… Dodatek Nespeče mesto za Spider-Man igro se splača kupiti, če vam je bil že sam špil (opis katerega smo tudi že naredili) pri srcu.

Sam sem velik ljubitelj rdeče-modrega pajkastega junaka, zato sem tudi nestrpno čakal izid tako same igre, kot tudi omenjenega DLC-ja.

Če ste vsaj malo podobni meni in se tudi vi vnamete, ko vidite nove svetleče obleke ter svojega Peterčka redno preoblačite, potem je mogoče že to dovolj, da si privoščite dodatek.

Sama igra ni spremenjena, vse mehanike ostanejo iste, ni nobenih novih moči ali map, zato tega nikar ne pričakujte.

Dobili boste nekaj novih nesmiselnih PS trofej in na koncu vas bo čakala lepa sličica, v spomin na stripovsko legendo in veleuma, Stan Lee-ja.

Excelsior!

P.S.: Če pohitite, boste na PS trgovini med januarsko razprodajo za celoten DLC odšteli le 13 evrov.

Objava Spider-Man: Nespeče mesto (PS4) – Recenzija dodatnih vsebin se je najprej pojavila na HOPsi.

Če bomo na izdelku opazili kakšno napako bomo članek ustrezno spremenili (npr. hitra odpoved stikal, izraba itd.)

Povezava do izdelka

Povezava vsebuje id, kjer ob vsaki prodaji prejmemo del provizije, ki ga vlagamo v nakupe nadaljnjih izdelkov. Če ti je opisan izdelek všeč, ga lahko vzameš tudi z njeno odsotnostjo (pobrišeš del po .html), ne zamerimo:) . Vsi testi so opravljeni neodvisno in predstavljajo našo mnenje.

Video opis

Embalaža, v kateri se kontroler nahaja je zelo osnoven plastični prilagojen modul v kartonasti škatli s prozornim sprednjim delom. Zraven kontrolerja pa dobimo tudi standarden Micro USB kabel ter kratka navodila. Zaradi stilske privlačnosti smo se odločili testirati kamuflažni model, a po želji je kontroler možno nabaviti tudi v črni barvi, a razlika med obema se nahaja zgolj v barvi.

Že na prvi otip lahko opazimo, da je kontroler nekoliko lažji od originalnega, a kar se tiče kvalitete izdelave, sem bil precej presenečen. Skoraj popolnoma so zadeli obliko in postavitev, kvaliteta izdelave pa deluje skorajda primerljiva, vsaj v kolikor sem kontroler uporabljal. Na dolgi rok težko rečem, kako je na stvari. Že tu se kontroler razlikuje od večine ponaredkov, saj za te že na prvi pogled vidiš, da dobiš dejansko manj, kot pa si plačal, četudi si plačal izjemno malo.

Glede udobja pri držanju je zelo podoben, je pa tekstura spodnjega dela nekoliko bolj hrapava, saj namesto gladkega drsenja uradnega kontrolerja lahko otipamo rahle izbokline. Pri drsni ploščici pa opazimo ravno obratno stvar, saj je pri originalnem kontrolerju rahlo hrapava, medtem, ko gre tu za povsem gladko površino.

Oznake na tipkah so drugače oblikovane, a še vedno so vse tipke na svojem mestu in tako ni potrebno pretirano ugibati, kje se kaj nahaja. Ampak, kaj pa glede kvalitete uporabljenih stikal, kjer neuradni kontrolerji najpogosteje pogorijo? Če začnemo pri standardnih tipkah na obeh straneh delujejo ob pritisku nekoliko bolj surovo, a občutek je vseeno precej podoben. Gobici sta na občutek povsem identični, a ponovno tu težko rečem, kako se obneseta na daljši rok.

Prvo večjo razliko zapazimo pri gumbih share in options ki delujeta absolutno slabše kvalitete na dotik in prav tako se oglasita z glasnim klikom, tako da sklepam, da so uporabili povsem drugačna stikala. Za konec poglejmo še desni in levi zgornji in spodnji “trigger”. Tudi tu je občutek skoraj identičen, tako da se definitivno vidi, na katere dele so najbolj pazili, in to so ti, ki jih najbolj uporabljamo med igranjem. Kar se tiče ostalih delov, ima luč drugačen odtenke, a drugih stvari, ki bi kontrolerja ločile, praktično ne najdem.

Kontroler se definitivno obnese podobno kot originalni in občasno sem povsem pozabil, da v rokah držim ponaredek. Nekoliko je lažji, a udobje je primerljivo in stikala se obnesejo dobro, zaznavanje je odlično in tudi občutek ni drugačen, razen seveda pri menijskih gumbih. Baterija po moji oceni zdrži nekoliko manj, a ker nisem meril točnega časa, raje ne bi dajal pripomb, v vsakem primeru pa je primerljiva in kontroler zdrži kar nekaj ur uporabe brez polnjenja. Kvaliteta zvočnika je primerljiva in nasploh so opravili presenetljivo dobro delo za tako nizko ceno.

Objava Gearbest PS4 kontroler – VS – Sony PS4 kontroler – kateri je boljši? se je najprej pojavila na HOPsi.

Dobrih par dni po Diablo 3 mobilnem debaklu so Grinding Gear, razvojni studio za uspešnico Path of Exile, oznanili decembrski izid na Playstation platformi. Igra je prvotno postala dosegljiva zgolj na osebnih računalnikih, a je lanskega avgusta luč sveta ugledala tudi na Xbox One konzoli. Po zaslugi Diablo 3 mobilne kontroverznosti je Path of Exile prav tako nedavno dobil val novih igralcev, nedvomno nezadovoljnih oboževalcev Blizzard-ove hudičeve sekaščine.

Časovni okvir PS4 izida je vsekakor zanimiv, saj bo igra isti mesec na dočakala tudi trenutno neimenovan večji dodatek – 3.5.0. Čeprav točnega datuma izida za konzole ni točno znan, so potrdili, da dodatek v decembru zraven osebnih računalnikov na voljo tudi na obeh konzolnih sistemih – PS4 in XOne.

Točen datum izida PS4 različice kot omenjeno še ni znan, si pa lahko že sedaj na dnu strani ogledate napovednik za novega člana Path of Exile družine.

Kljub precejšni starosti gre še vedno za eno najbolj popularnih akcijskih RPG sekaščin, ki jo vsake toliko časa razvijalci osvežijo s povsem zastonjskim dodajanjem vsebine. Path of Exile vsebuje prav tako enega najbolj igralcem prijaznih F2P sistemov, saj je celotna igra na voljo povsem zastonj, mikrotransakcije pa pripomorejo zgolj pri večanju shrambe ter pridobivanju vizualnih bonbončkov. Večji studii bi se vsekakor lahko kaj naučili iz njihovega sistema poslovanja, saj tudi mnogo let po izidu gre za zelo dobičkonosno in s strani igralcev zelo hvaljeno igro.

Objava Path of Exile bo s prihodom PS4 različice decembra Blizzard-u povzročil novo nočno moro se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Najbolj pričakovane igre – November 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvojna ekipa: Insomniac Games
Založnik: Sony Interactive Entertainment
Platforme: PS4
Datum izida: 07.09.2018
Cena: 69.99€ (PlayStation Store)

Pozdravljen Peter Parker

Na začetku igre, po nekaj minutah uvodne kinematografije, ki takoj nakaže s kom se bomo tekom igranja lahko soočili, smo postavljeni v vlogo zgodovinsko prvega in najbolj znanega Spider-Mana: Petra Parkerja. Tip v srednjih ali poznih dvajsetih, ki je kljub svojim številnim sposobnostim in nadnaravnim darom, nekako še vedno in konstantno brez ficka, nima sreče v ljubezni in več ali manj vsak dan skoraj umre zaradi številnih zlikovcev, ki si želijo prisvojiti New York. Ker drugih velikih mest v tej mali državici pod imenom ZDA očitno ni.

Zanimivo in osvežujoče je, da se zgodba ne prične s Spider-Manovim izvorom. Zdi se, da so razvijalci predpostavili, da je bilo že dovolj risank, filmov in iger, ki podrobno razložijo zgodbo o ugrizu radioaktivnega pajka in kako je ta v Petru sprožil super puberteto, zaradi katere je sčasoma postal zloglasni Pajek-Mož. Odločili so se, da istega ne bodo še n-tič premlevali in premaknili začetek dogajanja na trenutek, ko je Spider-Man že stalna pojava na nebu New Yorka, je v zapore poslal že malo morje negativcev, strica Bena že nekaj časa ni več, Peter pa je že opustil svoj prvoten fotografski poklic pri časopisu Daily Bugle in se je vrgel v raziskovalne vode.

Kljub obetavnim znanstvenim dognanjem, do katerih prihaja pod mentorstvom Dr. Otta Octaviusa, pa je Petrova primarna služba seveda arahnidsko superjunaštvo. In ker se je večkrat že uspet dokazati, mu je naklonjen tudi že del policijskega osebja, med drugim stotnica Yuri Watanabe iz NYPD, ki je naša primarna kontaktna oseba v povezavi z glavno misijo zgodbe.

Elegantni skoki, surovo mlatenje in pajkovske igračke

Igra v ogromno aspektih spominja na serijo super junaka iz drugega univerzuma: DC-jeve Batman igre začenši z imenom Arkham. Še najbolj na drugo iteracijo, ki se je prav tako posluževala odprtega sveta, Arkham City.

Gibanje po mestu, način bojevanja, tudi različni dodatki, ki jih lahko med misijami uporabljamo, so si sila podobni, kar pa v tem primeru ni graja. Ravno nasprotno, Arkham City še danes velja za eno izmed najboljših superjunaških iger v zgodovini, zakaj bi torej razvijalci odkrivali toplo vodo, če pa se lahko enostavno poslužijo učinkovite rešitve iz obstoječega naslova.

Seveda pa ne gre za popolno 1-na-1 translacijo. Kot se za Spider-Mana spodobi, je naš primarni način transporta po mestu nihanje iz okoliških stavb, luči, dreves in drugih kvazi-visokih objektov, s pomočjo ultra močnih pajkovih mrež, ki jih izstrelimo iz dlani. Po nekaj začetnih poskusih hitro pridobimo občutek za centrifugalno silo v virtualnem okolju in že se torpediramo z izjemnimi hitrostmi med stavbami New Yorka, nad glavami navadnih smrtnikov, ki nas včasih pozdravljajo, včasih grajajo, večino časa pa kar ignorirajo.

In oh, kako zabavno je takšno premikanje iz točke A na B! Prepogosto sem se zasačila, da sem od misije do misije potovala kar »peš« in obenem zraven veselo vzklikala »Wiiiiiiii!«.

V redkih trenutkih, še posebej proti koncu igre, ko se nisem želela ogibati naključno generiranim sovražnim elementom, ki so prežali name praktično na vsakem križišču, pa sem se poslužila kar sistema za hitro potovanje. V igri, ki se dogaja v New Yorku, je ta obrazložena kot potovanje z Underground-om (mestno podzemno železnico).

Kljub temu, da so misije in pristopi do njih precej raznoliki, se moramo v večini vseeno soočiti z nepridipravi, ki jih z našimi debatnimi sposobnostmi žal ne moramo prepričati, da nasilje ni odgovor za vse. Zatorej uporabimo taisto nasilje nad njimi.

Kot omenjeno, je tudi v tem aspektu podobnost z Arkham igrami in njim podobnimi več kot očitna. Z enim gumbom udarjamo po naših nesrečnih nasprotnikih in z drugim se izognemo njihovim udarcem, lik povečini sam sledi žrtvi, katero določimo zgolj s pozicioniranjem kamere (lik, ki je najbližje centru našega zaslona je rahlo odebeljeno obrobljen, da je takoj jasno na koga bomo ob naslednjem gibu skočili). Z vsakim uspešnim udarcem polnimo generiramo fokus in polnimo t.i. fokusno vrstico (ang. focus bar), ki je sestavljena iz do treh delov. Ko je kateri izmed delov poln se lahko ali deloma pozdravimo ali uporabimo zaključni udarec (ang. finisher), ki takoj pokonča želenega navadnega nasprotnika.

Poleg osnov pa imamo na voljo lepo število kombinacij tipk, ki glede na zaporedje in našo trenutno pozicijo sprožijo specifičen gib. Ciljanega hudobnika lahko uppercut-nemo v zrak, ga namlatimo nad glavami njegovih pajdašev, nakar se iz nikjer obesimo na eno svojih mrež in ga kot na gugalnici odbijemo na drugo stran sobe. Nam namenjeno granato lahko še preden eksplodira zagrabimo z mrežama in jo zalučamo nazaj. S hitrimi izstrelki pajčevine lahko hendikepiramo enega od zlobcev, ga zagrabimo in vržemo v steno, kar se zalepi in tako zaključimo njegovo hudodelsko kariero. Vse te pretepaške kombinacije niso na voljo že ob začetku, jih pa lahko tekom igre odklenemo in imamo tako občutek, da se naš Spider-Man dejansko razvija in uči, in mi z njim.

Da pa ni bojevanje preveč poenostavljeno, se lahko nasprotniki seveda branijo. Umetna inteligenca ni nek poseben presežek, je pa vsekakor korak naprej v primerjavi s filmi, kjer so vsi udeleženci pretepa med seboj lepo koordinirani in napadajo glavni lik le eden po eden. Tu tega ni, napadalci pretepajo, streljajo in mečejo zadeve iz vseh strani neba in edini način, kako lahko v takšnih trenutnih preživimo, je izogibanje. Spider-Manov pajkovski čut (ang. spidey sense) nas opozori kratek čas preden dobimo pest v obraz ali raketo v rit in nam omogoča, da pravočasno odskočimo.

Med pretepi se lahko poslužimo katere izmed iznajdb, ki jih Spider-Man konstantno nosi s sabo (kje jih shranjuje in iz kje jih v pravem trenutku privleče je neznanka, saj nosi obleko, ki je oprijeta bolj, kot tista od gimnastičarjev). V glavnem so različne interpretacije bomb ter kakšna mina. Vse napravice je možnost nadgrajevati in jim tako na primer povečati doseg ali število uporab, ter tako izboljšati tiste, ki jih posebej pogosto uporabljamo.

Sposobnosti in super trikoji

Našega Spider-Mana si lahko do neke mere prilagodimo, tako vizualno kot tudi funkcijsko.

Kar se tiče izgleda, imamo možnost z igranjem odklepati in z »žetoni« od zbirateljskih misij kupiti nove obleke. Ljubitelji Spider-Mana bodo med njimi našli kostume poznane iz klasičnih in alternativnih zgodb stripov (Spider-Punk, Spider-Man 2099 Black/White Suit, Vintage Comic Book Suit), iteracije na temo znanih nasprotnikov (Negative Suit, Dark Suit) in celo par, ki jih je moč videti v trenutnih filmih Marvel Cinematic Universe-a (Stark Suit iz Spider-Man: Homecoming, Iron Spider Suit iz Avengers: Infinity War).

Skoraj vsaka ob nakupu odklene tudi t.i. moč obleke (ang. suit power), ki je nekakšna ultimativna sposobnost, s katero se lahko rešimo iz marsikatere zagate, a jo lahko uporabimo zgolj enkrat na nekaj minut. Uporabljamo lahko zgolj eno, katero želimo uporabiti pa je predvsem odvisno od našega preferiranega načina igranja. Če imamo reflekse kot mrtvi konji in nam izmikanje strelom nikakor ne gre, lahko izberemo moč, ki nas naredi za določen čas povsem imune na vse tipe izstrelkov. Če obožujemo cinematografske bitke v zraku si lahko z drugo močjo znižamo gravitacijo in med nabijanjem ljudi v zraku počasneje lebdimo proti tlom. Spet s tretjo lahko naenkrat omrežimo vse okoliške nasprotnike, ki so nam na dosegu (najboljša moč ever).

Še zadnji način prilagoditve igranja pa je set treh lastnosti obleke, ki jih zopet odklepamo z igranjem in kupujemo z misijskimi žetoni. To so pasivni modifikatorji, katere ne sprožamo mi, ampak so ali konstantno aktivni ali pa se sprožijo sami od sebe glede na določene okoliščine. Med njimi so takšne, ki z neko konstantno vrednostjo znižajo našo občutljivost na udarce ali izstrelke, poveča procent za koliko se pozdravimo z uporabo fokusa, ali naelektri in onesposobi katerega od nasprotnikov, ki nas napadajo.

Možnih kombinacij je ogromno in lahko je sestaviti nabor, ki omili naše šibkosti ali potencira naše krepkosti.

Stranske in zbirateljske misije

Poleg glavnih misij, tekom katerih se odvija centralna zgodba, imamo na voljo tudi stranske misije ter več tipov »zbirateljskih« misij, ki so razložene malce nižje.

Tistih pravih stranskih misij, kakor so klasificirane znotraj igre, je relativno malo, zato pa je vsaka izmed njih povsem unikatna. Tekom misij smo tako med drugim postavljeni v vlogo detektiva, ki sledi sumljivim osebkom in jih iz zalege skoraj že voajersko fotografira, da lahko ta dokazni material kasneje preda policistom. V drugi nas klic neznanke, ki celotno dogajanje streama preko nekega portala, pošlje na divje iskanje lokacij QR kod, ki naj bi nas privedle do njenega talca, kateremu grozi smrt, če smo prepočasni. Spet tretja misija nas privede do Petru že znanega neumrljivega in nepremagljivega Tombstone-a in njegove bajkerske tolpe, ki so očitno ugotovili, da je preprodaja drog precej bolj lukrativna, kot dosedanja popravila motorjev.

Opravljanje teh misij nas nagradi s precej dobrim kosom izkušenj, ter malce bolj podrobno predstavi določene aspekte Spider-Manovega življenja, ki tradicionalno niso izpostavljeni. Kako je včasih možno videti super heroja slediti in poskušati uloviti Usain Bolt golobe, da jih vrne ubogemu brezdomcu, ki je svoje preljube udomačene ptice izgubil, ko ga je najemodajalec vrgel iz stanovanja. :'(

Zadnji tip pa so zbirateljske misije, ki služijo bolj kot neka distrakcija med igranjem glavne zgodbe. Z nekaj izjemami (raziskovalne misije, kjer pomagamo Harryju Osbornu ohraniti zapuščino njegove matere), večina ne doprinese k razvoju likov ali nadaljevanju pripovedi, ampak so enostavno samo tečne.

Osebno najbolj osovražene so mi bile misije tipa zavzemanja baz in preprečevanja zločinov. Pri prvih gre za cca 35 lokacij razpršenih po celotnem mestu, kjer imajo zlodeji svoj štab. Mi se odpravimo tja, prebutamo šest valov po nekje deset zlikovcev in pokličemo policijo, da pospravijo za nami. Drugi tip so navidezno naključno generirane točke po mestu, kjer pomagamo v različnih situacijah, ki so nastale zaradi sovražnih tolp (pomagamo policistom, ki se v križišču streljajo s tolpo, ustavimo ukraden avtomobil, civiliste rešimo iz vozil prevrnjenih v nesreči …) V vsakem od devetih predelov New Yorka nas čaka po pet misij za vsakega od štirih tipov nasprotnikov. Prav ste prebrali, če želimo 100% vsa okrožja, kar je eden izmed PlayStation dosežkov, moramo, poleg vsega ostalega, uspešno zaključiti tudi 180 takšnih misij. Ubisoft, si to ti?

Stari znanci so dobili face-lift

Da pa zaključimo na pozitivni noti, sem najboljši aspekt igre prihranila za konec: like in zgodbo. Poleg Petra Parkerja, s katerim preživimo dobrih 90% časa, prevzamemo tekom igranja nekaterih delov glavnih misij tudi kontrolo nad dvema drugima večjima likoma.

Mary-Jane Watson, katere ime gre skoraj roko v roki s Petrovim, ni več dekle v stiski. Kot samostojna preiskovalna novinarka za Daily Bugle se večkrat po lastni volji znajde v nevarnih situacijah in lokacijah, vestno sledeč svojem lastnem »pajkovskem« čutu. Z njeno pomočjo uspe Petru povezati navidezno povsem ločene dogodke in priti na sled neznani novi frakciji hudodelcev, ki se imenujejo Demoni, in njihovem šefu.

Miles Morales je malce bolj neznan lik, ki se je pojavil šele pred nekaj leti prvič v stripih, vendar se je ravno pred kratkim zaradi svoje popularnosti med bralci začel prikazovati tudi v drugih medijih. Mlad afro-latinec pride v stik s Spider-Manom preko svojega očeta, policista, kaj več pa zaradi kvarnikov žal ne morem deliti z vami, saj bi tako uničila eno izmed scen po koncu zaključne špice. In preden ga začnete mrzlično guglati: končajte igro in se pustite presenetiti!

Poleg dveh zgoraj omenjenih srečamo tekom igranja seveda tudi teto May ter precejšnje število klasičnih negativcev, znanih iz vseh sfer Spider-Man-univerzuma. Spet, kaj več zaradi kvarnikov žal ne morem reči, lahko pa omenim, da imamo na zemljevidu označene tudi točke znamenitosti, ki bodo razveselile vse, ki spremljate širši Marvel svet. Med njimi je možno najti stavbo Rand Industries, lokacijo Alias Investigations, pravniško pisarno Nelson & Murdock, lahko pa tudi splezamo na sam vrh najvišje stavbe v New Yorku, Avengers Tower, katerega prebivalci so nekajkrat tudi bežno omenjeni.

Začetnih nekaj misij deluje precej nepovezanih in lahko tako vzbudijo napačen vtis o celoti. Vzdržite in nadaljujte, saj se tekom igranja razkrije grenko-sladka zgodba, ki me, priznam, ob koncu ni pustila suhih oči. Z vsako cinematografsko sekvenco bolje razumemo kaj pomeni biti super heroj, kakšen vpliv ima to na naše odnose z ljubimi, ter kako te lahko še tako izjemne moči ne varujejo pred globokimi duševnimi ranami. Peter Parker je sarkastičen, nežen, brihten, dober, optimističen, … Tridimenzionalen lik, kot ga žal preredko vidimo v igrah, še posebej v žanru akcije.

Poleg izjemno dobro napisane zgodbe pa obstaja še en precej pomemben razlog, zakaj mislim, da je možno tako intimno doživljati vse situacije, komične in tragične, v katerih se znajdejo liki. In to je impresivna grafika. Tu ne govorim o stavbah in drevesih, prekrasnih okoliši, tako naravnih kot umetnih, ki so že stalnica modernih iger, ampak o obrazih in mimiki, zajetih s pomočjo popularne motion-capture tehnologije.

Zadnji tak naslov z izjemno prepričljivo obrazno grafiko je bil Detroit: Become Human, a Spider-Man se lahko po mojem mnenju z njim kosa brez večjih težav. Preteklost so absurdno gladki obrazi, ki izgledajo, kot da so na Snapchatu preveč navili beauty filter. Koža, oči, še zobje so skoraj popolna imitacija pravega človeškega obraza, kar se najbolj efektivno prikaže v izjemno čustvenih situacijah. Tako prepričljivo nesrečnih obrazov še nisem videla, in jokajoči Peter mi je trgal srce kot mi ga je Tom Holand ob koncu Avengers: Infinity War.

Epilog

Če ste dejansko prebrali celotno recenzijo do te točke, vam je bilo iz napisanega verjetno precej razvidno, da me je igra več kot prepričala. Kombinacija zabavnega gibanja, zadovoljivega pretepanja, izjemne grafike in emocionalne zgodbe z lahkoto zasenči tistih nekaj slabosti, kot so ponavljajoče se nepomembne misije in odpiranje zemljevida po principu Assassin’s Creed iger (najdi in odkleni stolp z mini igro, nato se ti razkrije vse dogajanje na tem področju).

Spider-Man je akcijska super herojska igra kot je že nekaj časa nismo videli in je definitivno ena izmed tistih ekskluziv, zaradi katere je vredno nabaviti PS4. Kot takšna nebi smela manjkati na polici nikogar, ki želi izkusiti najboljše, kar ponuja svet video iger.

Objava Spider-Man (PS4) – Recenzija | Pajek-Mož mi je strl srce | se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Najbolj pričakovane igre – Oktober 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Najbolj pričakovane igre – September 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

Svojo kopijo lahko prednaročite na EIGRE.si, uporabite kodo: RDR2E6563 za popust

Prikaže odprt svet, ki se bo dogajal na razpotju divjega zahoda in osovraženih izobčencev v civiliziran moderen čas. Grafična podoba izgleda naravnost osupljivo, zlasti glede na dejstvo, da bo šlo za odprt svet. Zemljevid bo ogromen in bo vseboval tako puščave in gozdove kot tudi gore in mesta, v katerih bo mogoče najeti prodajalke ljubezni.

Igrali bomo kot Arthur Morgan, član slavne Van der Lindške bande. Prisiljeni so v nomadsko življenje in kot se za edino družino spodobi, bomo morali zanje poskrbeti. Več časa kot preživimo z njimi, bolj povezani bomo, kar bo ključno za razkrivanje skrivnosti in sodelovanje.

Tako se bomo lahko po svetu premikali z našo tolpo in bežali pred napredkom. Veliki poudarek bo na zgodbi in interakciji z okoljem in tako bo mogoče ustvariti sovražnike ali zaveznike, prijatelje ali znance.

Igra bo realistična in konj bo ena izmed najvrednejših dobrin, kot je tudi veljal za tedanje čase. Glede na naš odnos bo žival reagirala v kriznih trenutkih. Tako nas lahko ob zanemarjenju ob pokanju vrže iz sedla ali prinese odločilno prednost na bojišču.

Iz igralnega posnetka je več kot razvidno, da je zvokovna upodobitev naravnost fantastična, nič drugače pa ne velja niti za animacije. Zagotovo bo Red Dead Redemption 2 ena izmed najboljših iger, ki bo še nadgradila predhodnika in nič čudnega ne bo, če bo iz sedla zabrisala GTA 5.

Red Dead Redemption 2 izide 26. oktobra za PlayStation 4 ter Xbox One. Kaj pa PC? Verjetno bo treba počakati še kakšno leto, tako kot pri prejšnjem Rockstar naslovu, GTA V. Za tolažbo lahko med tem časom preigrate izvirnik preko storitve PlayStation Now.

Preverite igralni video še sami:

Objava Read Dead Redemption 2 dočakal prvi igralni video! se je najprej pojavila na HOPsi.

Vse, ki ste to že storili bolj zanima, katere igre se bodo na listi znašle v avgustu. Sony tudi tokrat ni razočaral, od 7.8 naprej bo mogoče aktivirati Mafia 3, Dead by Daylight, Knowledge is Power in VR grozljivko Here They Lie. Do iger ste upravičeni tudi vsi, ki boste v tem času aktivirali brezplačno 14 dnenvno testiranje storitve PS Plus. Ko je igra enkrat dodana v knjižnico, je praktično v vaši lasti, dokler ne izgubite naročnine.

Vsekakor je pred vsemi lastniki zabavno poletje in za 59€ na mesec ob spletnem igranju prejmete tudi  popuste v trgovini in izbrane kakovostne naslove, ki jim je vredno dati priložnost, konec koncev ne stane nič.

Objava Razkrite PS Plus igre za avgust se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Najbolj pričakovane igre – Avgust 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

Če smo lahko srčkanega vžigalca bomb lahko že lani preizkušali na Nintendo Switch konzoli, je tokratna predelava smo tokrat predelavo prizadela vse moderne konzole ter kot omenjeno tudi osebne računalnike. Vsaka različica vsebuje par ekskluzivnih likov, a vsem je skupna odsotnost nekaterih dejavnikov, ki so serijo skozi zgodovino naredili tako priljubljeno. Uspe torej Super Bomberman R razstreliti visoki zid pričakovanj ali meče lažne bombe? Kar hitro bomo izvedeli.

Sicer smo preizkušali različico za Playstation 4, a večino stvari bo veljalo za vse platforme.

Razvojna ekipa: Konami Digital Entertainment
Založnik: Konami Digital Entertainment
Platforme: PC, PS4, XOne, Switch
Datum izida: 12.6.2018
Cena: 39.99€

Zvrst: Akcijska igra

Klasična Bomberman zgodba

Že vse od skromnih začetkov imaš možnost izbire dveh igralnih načinov – standardno igranje in Grand Prix. V prvem se kot klasičen beli Bomber v enoigralski kampanji s podporo sedmih sotrpinov z istim virom motornega olja soočiš z zlobnim Cesarjem Buggler-jem. Način podpira lokalni co-op in te popelje skozi raznolike okoliše, pet planetov s po več stopnjami, na koncu vsakega seta pa se soočiš še proti enemu izmed šefovskih sovragov. Zaenkrat torej vse lepo in prav.

Za razliko od starih iger Super Bomberman R izbere nagnjen izometrični pogled in ta občasno predstavlja problem, saj lahko s premikanjem za ovirami izgubiš vizualni stik. Čeprav je perspektiva kul z vizualnega vidika, je občasno zelo frustrirajoča. Pomanjkljiva je tudi variacija na področju sovražnikov in ko enkrat ugotoviš njihove vzorce, le redkokateri predstavljajo nevarnost in največkrat boš umiral zaradi lastne nekompetence. Saj ni moja krivda, da imajo bombe tako veliki eksplozivni radij… ok, pravzaprav sem ga povečal sam s pobiranjem bonusov, ampak… am… DAJ MI MIR.

Kampanja takisto pogreša več načinov za osvojitve stopenj, saj je selekcija (pre)skopa. Včasih boš moral premagati vse sovražnike, drugič najti vsa skrita stikala z uničevanjem terena, tretjič popeljati NPC-ja do varne točke, občasno pa pobrati vse ključe. Vsekakor ponavljajoči se prijemi prenehajo učinkovati precej hitro in kmalu bo vse slonelo na dizajnu okolja, a tudi tu so rezultati mešani. Večino časa so stopnje raznolike glede na trenutno področje in vsebujejo par lastnih prijemov (na primer magneti) in to je res dovolj za zamik prezgodnje smrti zaradi pretiranega zehanja, a ne pobere nobenih nagrad. Kmalu tako melješ stopnje in se prebijaš skozi novemu šefovskem spopadu, dokler ga ne premagaš v boju z dvema fazama. Ponavljaj eden in isti princip in z malo sreče se boš prebil skozi zgodbo.

V prvi fazi se soočiš proti šefu v boju ena na ena in po zaslugi umetne inteligence z instantnim reakcijskim časom lahko le z upanjem po srečni eksploziji mečeš bombe naokoli ali pa ga skušaš ujeti v kot. Druga si dovoli malo več svobode in tu se soočiš proti epski različici prejšnjega šefa, ter ga skušaš nasilno prepričati v tvoj prav z detonacijo bomb, da eksplozija zadane njegove šibke točke. Druga faza je zabavna, a ne brez lastnih problemov, po večini vizualnih.

Kaj pa preostanek?

Žal sama igralna plat kljub dolgemu predahu še vedno ne uspe razburkati gladine. razen občasne nove moči je vse ostalo precej enako, isto se tiče tudi selekcije stopenj. Imamo skupinsko in ločeno bojevanje v večigralski in enoigralski enačici. Lahko izklopiš osnovne stvari, kot so posebne moči in sposobnosti, nastaviš dolžino in težavnost umetne inteligence, za kaj več pa bo potrebno doplačati (saj ne, samo hecam se. Čeprav realnost morda ni nič kaj boljša).

Arene same po sebi nudijo solidno stopnjo variacije in veliko jih kot v kampanji pride z lastnimi značilnostmi, kot so brezna in magneti na zidovih. A vsaka nova arena stane 4000 kovancev, kar zahteva kar precej ponavljajočega se igranja na odklenjenih, zaradi česar te bo minilo že dosti preden boš odklenil večje število. Le največji oboževalci bomo uspeli iti z glavo skozi zid in nabrati dovolj cekinov.

Umetna inteligenca se na srečo uspe postaviti igralcu po robu in že na srednji težavnosti boš švical motorno olje. Po zaslugi tega bojevanje proti računalniku nikoli ne postane rutinsko, čeprav je še vedno veliko bolje poseči po lokalnem večigralstvu. Ob njem se spomniš na vse stare trenutke, ko si se z bratcem za televizijskim zaslonom boril za nadzor nad kontrolerjem, dokler vaju mama obeh ni nagnala spat na lačen želodec. Lokalno večigralstvo je tako svetla plat v temnem tunelu, ampak ali uspe rešiti tonečo ladjo?

Seveda bi na pomoč običajno prišlo spletno večigralstvo. A to je bolj prazno kot Hiroshima po padcu atomske bombe in zaradi pomanjkanja igralcev lahko na začetek boja čakaš tudi po 10+ minut in tako je način bolje enostavno preskočiti. Saj nihče ne igra iger, da bi več kot 50% časa preživel v nalagalnih zaslonih (razen ljubitelji Elder Scrolls in Fallout franšiz z goro modifikacij v ozadju). Eden glavnih razlogov je, da so se iz neznanega razloga odločili opustiti več-platformsko večigralstvo in ni nobeno čudo, da lahko po razbijanju drugih igralcev le hrepeniš.

Seveda ne smejo manjkati tudi vizualni dodatki in zraven prej omenjenih aren je za zapravljanje cekinov tu trgovina, kjer lahko kupuješ vse od kap, novih likov in kostumov. Selekcija je odlična in dobili smo tudi par interesantnih prišlekov, kot so Drakula, Piramidna-betica in Solid Snake. Vsi izmed likov so vsaj vizualno zanimivo zasnovani in kljub široki selekciji nisem opazil upada v kvaliteti.

Bitka za vrh

Zadnjega izmed prisotnih igralnih načinov smo omenili že na začetku in nudi povsem drugačno igralno izkušnjo. Grand Prix je oznaka za kompetetivno igranje in vzpenjanje po lestvici. Vsebuje neke vrste osnovno zgodbo, kjer je tvoj cilj postati najboljši bombnik v vesolju, tvoj glavni konkurent pa je grof Drakula in njegovi pribočniki. Ampak zaradi zarjavelosti in odsotnosti bojnih izkušenj moraš pričeti na na samem dnu, napreduješ pa seveda z zmagovanjem bitk, kjer počasi pridobivaš sloves tako v enoigralskem, kot tudi v večigralskem načinu. A ponovno je skoraj nemogoče dejansko igrati v slednjem, saj enostavno nima dovolj igralcev, da bi sploh lahko našel bitko in to vse naredi malce bedasto, se ti ne zdi?

Sicer sam igralni način izgleda zanimiv za tekmovalne igralce in ne nosi krivde za presahnjenost. Glaven krivec je, da Super Bomberman R enostavno ne premore pritegniti igralcev za vzpostavitev osnovne igralne baze in če ne poskrbijo za čez-platformsko igranje, bo nasedel, preden sploh dobro izplava iz zaliva. Kdor torej išče Bomberman igro za epsko bojevanje, kjer bi razstrelil več nedolžnih kot teroristična organizacija, bo globoko razočaran.

Prezentacija se kmalu spremeni v klišejski azijski paradiž, z zanič glasovno sinhronizacijo in podpovprečno animacijo. Večkrat je eden izmed likov pričel govoriti, a pripadajoča figura na zaslonu mu je sledila komaj par sekund pozneje in nato 20 sekund ponavljala eno in isto tri-sekundno animacijsko sekvenco. Kampanja tako, kar se predstavitve tiče, izpade kot nizko-cenovna parodija starih iger. Vem, da se Bomberman nikoli ni jemal preresno, a vseeno bi lahko poskrbeli za dosti boljšo dostavo vmesnih sekvenc. Škoda, saj je vizualni stil zanimiv in iz njega bi lahko iztepli dosti več. Glasba sama po sebi je kljub odsotnosti Jun Chikume dobra, sploh med šefovskimi spopadi nudi tisti epski občutek.

Sicer je z izjemo kampanje predstavitev dobra in z živimi barvami ter kockastimi, neizrazitimi teksturami uspe Super Bomberman R poustvariti občutek starejših iger, a vseeno nudi izboljšan nadzor, kjer tvojemu liku ni težko slediti na zaslonu. Vsaj v kolikor se ne spraviš v šefovski spopad, kjer je v drugi fazi zorni kot katastrofalen in ker se niso odločili za prikaz obrisa ob zaitju za šefovo zadnjico, se moraš premikati praktično na slepo.

Zvočni učinki so solidni, glasbena podlaga pa z izjemo kampanje ni zapomljiva in vse skupaj ne navduši, a prav tako ni živa katastrofa. Tako bi tudi povzel celotno igro. Tu in tam vsebuje dobre dele, a v celoti je nezapomljiva in povsem nenavdihnjena poustvaritev. Enostavno ne dovolj dobro, da bi rekel WOW.

Zaključek

Pozitivno:
+ Lokalno večigralstvo je kot vedno kul
+ Umetna inteligenca je OK
+ Grafična podoba predstavlja nadgrajen original

Negativno:
– Spletno večigralstvo brez “več” ostane le igralstvo
– Ponavljajoča se kampanja
– Odklepanje novih aren je zamudno opravilo
– Sramotno sinhronizirane vmesne sekvence v kampanji
– Nedodelanost na več področjih

Objava Super Bomberman R – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

V Kulturnem domu smo organizirali prav poseben igričarski kotiček, kjer je potekalo tekmovanje med štiri ekipami, za zmago pa so se bojevali v igri League of Legends. Po posvetu s tekmovalci smo se odločili, da bo vsaka ekipa odigrala proti vsem drugim ekipam po 2 igri, za vsako zmago so prejeli po eno točko.

Zajčje tačke: 5 točk
YAES: 5 točk
GAG Crew: 2 točke
Shokugeki DT: 0 točk

Finale:

Zajčje tačke vs YAES, 0:2

1. mesto – YAES
2. mesto – Zajčje tačke
3. mesto – GAG Crew
4. mesto – Shokugeki DT

Ko smo odprli vrata Kulturnega doma smo postali takoj navdušeni. Namreč čeprav stavba ni bila ustvarjena za gaming dogodke, je bila za tako tekmovanje idealna. Pričakal nas je velik oder ter ogromno platno in takoj smo si začrtali plane. Tekmovalci bodo igrali na odru, mize pa bodo postavljene v slogu največjih tekmovanj kot so LCS. Ogromno platno nam je prišo tudi zelo prav saj je služilo za prenos tekmovanja, kjer so si gledalci (sicer z zamikom, da je bilo vse pošteno) lahko ogledali srdite spopade v igri, ki je drugače ne bi bili zmožni videti.

Dolgčas ni bilo niti pod odrom. Pripeljali smo 3 konzole PlayStation 4 ter lepo število naslovov, vse to pa je bilo namenjeno naključnim obiskovalcem. Igrale so se igre kot so FIFA 18, Mortal Kombat X, HITMAN, Onrush ter Tennis World Tour.

Pripravili smo tudi dve VR postaji in prvič smo prikazali ritmično igro Beat Saber. Obiskovalci so bili navdušeni in VR postajice so bile zasedene praktično ves čas zato razmišljamo, da bi za naslednji dogodek priključili še eno.

Celotno dogajanje se je zaključilo ob 22.00 uri, sledilo je pospravljanje in podelitev nagrad.

Mursko Soboto smo zapustili utrujeni a s ponosom, saj se je praktično vse odvilo po načrtih. Za naslednje leto že načrtujemo ponoven obisk, kjer bomo zagotovo gaming dogajanje še bolj razširili!

Slike iz dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.

Objava Poročilo iz dogodka Re:Pannonia se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Najbolj pričakovane igre – Julij 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

DEATH STRANDING E3 2018 trailer out now! Actual game running in 4K on a PS4 Pro, from the DECIMA ENGINE. Answering some clues from the previous 3 trailers, showing gameplay & featuring 2 new female characters. A handmade, “silent” trailer with no explosions/gun fights. pic.twitter.com/9A5OHmmREz

— HIDEO_KOJIMA (@HIDEO_KOJIMA_EN) June 12, 2018

Prikazuje plezanje po strmih pobočij, prečkanje rek in velik nahrbtni zaboj, kasneje pa nahrbtnik v obliki človeškega telesa. Ob tem nikakor ne izpusti njegovih krvavih stopal, nedvomno posledica poškodb med aktivnostmi protagonista, ki je utelešenje Normana Reedusa, mnogim bolj poznanega kot Daryl Dixona iz The Walking Dead.

Igra gradi na atmosferi, pričakovano, ampak velik del razkritja prikazuje dejansko igranje, še posebej plezalna in tiholazniška sekvena, ko se poizkuša pretihotapiti mimo grotesknih, lebdečih sovražnikov, z uporabo neznane naprave.

Prikazan posnetek je bil zajet v 4k na PS4 Pro, kot je na Twitterju izdal Kojima sam. V razkritvenem videu sta prikazana še dva lika, Léa Seydoux, kot skrivnosta bodičasto-usnjena zaveznica, in Lindsay Wagner malce pred koncem.

Vse skupaj je bilo pričakovano mistično in celo čudaško, ampak ne smemo pozabiti, da je to stalnica vseh Kojiminih iger. Datum izida ni bil izdan.

Objava Death Stranding, nov projekt Hideo Kojime se je najprej pojavila na HOPsi.

Ravno to ti bodo pri Quantic Dream dostavili. Gre za priznan francoski razvojni studio, ki je svoja vrata odprl že daljnega leta 1996. Od takrat so izdelali kar nekaj zapomljivih naslovov, vsi pa so narativne narave. Med njimi najdemo vse, od legendarnih Fahrenheit in Heavy Rain do popularnega BEYOND: Two Souls. Z razvojem Detroit: Become Human so pričeli že v letu 2013, kar pomeni skoraj 5 let razvoja. Vsekakor je bilo vredno počakati.

Razvojna ekipa: Quantic Dream
Založnik: Sony Computer Entertainment
Platforme: PS4
Datum izida: 25. 05. 2018
Cena: 69.99 €

Zvrst: Narativna avantura

Video opis

Kot bi zatisnil oči in se že v naslednjem trenutku znašel v Detroitu, industrijskem mestu, ki je bilo v našem času v zatonu, a se v Detroit: Become Human prelevi v oazo, prepredeno z inteligentnimi, vendar programsko omejenimi roboti – Androidi. Ljudje priložnost hipoma izrabimo in mukotrpno težaško delo prenesemo na poceni železje, človeku podobne mehanske kreature z napredno umetno pametjo. Zveni kot idiličen svet, a bi ga bilo bolje opisati kot zatišje pred nevihto. Postavljen boš v čas ponovnih družbenih prelomov, dobesedno, in kaj kmalu lahko pred vrati podoživiš oktobrsko revolucijo, le da bo tokrat krivda tvoja. Ne preostane ti drugega kot vprašanje, kako se je vse skupaj začelo.

Razvijalci so vsekakor vedeli, kako se zadeve lotiti. Že osrednji meni v trenutku pritegne pogled. Običajno mu ne bi namenil preveč pozornosti, ampak tokrat temu ni bilo tako. Pozornost upravičeno pritegne čedna robotkinja, ki je nepričakovana osvežitev, ko se boš vedno znova vračal v imaginarni svet. Kot odlična se je izkazala odločitev, da so njene reakcije in mimika obraza odraz tvojih odločitev med igranjem. Tako bo imitirala širok spekter čustev, od jeze, razočaranja do veselja in prestrašenosti, lahko pa jo tudi izgubiš iz vidika.

Ali to pomeni, da je naslov primeren za vsakogar? Če obožuješ neprestano akcijo in sovražiš interaktivne filmčke, pojdi naprej, saj v tem svetu ne boš našel potešitve. Pa nikakor ne gre za slab naslov, ravno nasprotno. Vse, kar mora, opravi z odliko, imej pa v mislih, da ne gre za nov Uncharted ali Last of Us (kar se igranosti tiče). Last of Us ima odlično tiholazništvo in zna pritisniti na igralčeva čustva, Uncharted občutek mističnosti, sproščenosti in akcije, Detroit: Become Human pa osupljivo zgodbo in odločitve, ki štejejo. Čeprav imajo kar nekaj skupnih smernic, kot so mična grafična podoba, dobra zgodba in linearnost, boš v vsaki izmed njih užival na svojstven način. V Detroit Become Human bo večino časa treba preživeti med interaktivnimi sekvencami, dejansko premikanje lika bo v glavnem služilo zgolj občasnim interakcijam z zanimivimi točkami, večinoma pa pohajkovanju od filmčka do QTE (v poljubnem vrstnem redu). Interaktivni špili so v zadnjem času v vzponu, kar je nakazal že, ne najuspešnejši Quantum Break. Lahko rečem, da jo bodo z lahkoto osvojili tudi igralci, ki sicer ne pripadajo kasti igričarjev (aka clueless gamer), saj je igralni koncept preprost, nenazadnje smo v interaktivnem filmu.

Tukaj ciljam na silno podobnost tistemu iz Heavy Rain. Zgodbo boš doživljal skozi oči treh protagonistov, Kare, Markusa in Connora, kjer bo vsak izmed njih odigral svojo vlogo v bližajočem se spektaklu. Čeprav so njihove zgodbe prepletene, je vsaka po sebi ločena dogodivščina, ki jo povezava vseh treh zornih kotov naredi smiselno. Ker gre za Androide ima vsak med njimi sebi lastne značilnosti in posebne zmožnosti. Kot bi združili ljubeznivo mati, Fidel Castra in Sherlock Holmesa. Osebno me je najbolj pritegnil Connor, ki se je vsaj v mojem preigranju odlično ujel z, odlično odigranim, detektivom Hankom, ta je v mojih očeh tudi najbolj vpadljiva oseba v celotni igri. Njun medsebojni odnos je ravcata poslastica, mešanica nezaupanja, humorja in prijateljstva. Pravilno tempiranje in občutek minljivosti, kjer bo le ena napačna odločitev junačka poslala na večna smetišča. Prav si slišal, tudi glavni liki lahko umrejo in v tem primeru se zgodba nadaljuje brez njih (dokler jih seveda ne zmanjka).

Na račun močne zgodbe si tudi v Detroit: Become Human prikovan na linearne tirnice. Ne morem sicer reči, da ne dopušča niti malo svobode in osnovnega raziskovanja. Zlasti pri slednjem boš vedno čutil omejenost, kot da si na tisto mesto zašel zgolj, ker ti je igra to dovolila. Nič drastičnega, pohajkovanje je namreč večinoma postranskega pomena.

Tudi animacije in mimika obraza so preprosto fantastični. Za njihov zajem je bila uporabljena (motion capture) tehnologija, katere dosežke smo lahko videli že v nekaj naslovih. Animacije so praktično posnetki človeškega igralca, temu primerna pa je končna kakovost. Dobra primera sta L.A. Noire in Hellblade: Senua’s Sacrifice. Če jih primerjamo s surovo Mass Effect Andromenda, lahko kaj hitro ugotovimo, čemu bomo Andromendo zasmehovali še mnogo let. Že res, da je v tovrstnih naslovih to opravilo nekoliko lažje kot v God of War ali GTA 5 (igrah z odprtim svetom in mnogo liki), je pa še vedno zavidanja vreden dosežek.

Življenje greni nerodnega premikanja in obstoj nevidnih zidov, ki jih boš srečaval kar pogosto. Pričakovano (vendar ne upravičeno), saj fokus igre nikoli ni bil na tem področju, zato so toliko bolj zanimive odločitve, ki jih sprejemaš tako med dialogi kot dejanji. Vse skupaj je razvejano tako daleč, da v prvem preigranju nekaterih območij sploh ne boš obiskal.

Ne morem se otresti občutka, da bi vsaj v nekaterih dialogih lahko dodali dodatno možnost, da niti ne načenjam, kako bi bilo, če bi lahko odgovore vpisovali sami. Do te točke bo preteklo še kar nekaj vode.

Kljub naštetim nerodnostim, dialogi dihajo in sodijo med najboljše, ki sem jih kadar koli slišal ali prebral. Njihova uglasitev v celoti je pričakovana, ampak hkrati ni prisiljena, kjer bi bila sama sebi namen. Ob tem nočem delati krivice preostalim komponentam igre, saj so na nivoju, vendar na tem področju kombinacija preprosto zablesti. Pravzaprav v celi igri nisem našel ene slabe glasovne upodobitve. Morda se sliši pretirano, ampak Detroit: Become Human je za preostale narativne avanture lestvico postavil zelo visoko.

Svoje doda tudi nadnaravna glasbena podlaga, ki so jo zaupali trem skladateljem. Vsak izmed njih je prevzel glasbo za enega izmed protagonistov in jim jo značajsko prilagodil. Vseskozi se prilagaja in v akcijskih trenutkih postane glasna in udarna, a hkrati tišja in počasnejša ob resnejših samoodločitvah. Odličen skupek, ki doda svoj pečat k igralni izkušnji in je odlično tempiran. Pri poslušanju te znajo spreletavati mravljinci.

Grafična podoba v tovrstnih naslovih ni bistvena, pa je zaradi tega slaba? Definitivno gre za najlepšo žanrsko igro, ki preseže Until Dawn (sicer ni popolna pripadnica tega žanra) in Beyond Two Souls ter The Council. Mimika obraza je svetlobna leta boljša od Mass Effect Andromenda, pa tudi drugače izjemno pritegne z dovršeno grafično podobo, ki ji slike v prispevku delajo krivico. Tako sem se nemalokrat zalotil, ko sem namesto napredovanja v naslednjo stopnjo zgolj pohajkoval naokoli in si ogledoval okolico.

Največja pomanjkljivost je definitivno pomanjkanje globlje igranosti, na kar so nekateri igralci opozarjali (slutnje) že pred samim izidom. Celota temelji na odločitvah in QTE sekvencah, kot je značilno. Na tem področju sem ostal nepotešen, saj ponovno nismo uspeli preskočiti ovire, ki je prisotna že od samih začetkov. Že res, da se lahko po vsaki sekvenci omejeno sprehajaš med iskanjem ključnih točk, ampak dejansko upravljanje likov služi izključno temu, premikanju od točke A do točke B. Tudi vsi akcijski deli so prepredeni s QTE, in če misliš, da lahko koga ustreliš ali potolčeš zunaj le teh, se presneto motiš.

Brez napak ni niti zgodba. Odločitve so občasno preveč enosmerne, kot vemo so junaštva v napačnih trenutkih v stvarnosti kaj hitro kaznovana. Temu večinoma igra sledi, mi pa iz misli ne uide vsaj nekaj prizorov, kjer bi zadevo lahko izpeljali drugače. Občutek minljivosti je kljub temu prisoten in boš vedno znova premislil, kako sprejeti najboljše poteze. Utopija, da so duši najbližje rešitve tudi najmodrejše, tokrat ne velja.

Marsikdo zna sovražito držanje za roko, ki je prisotno v celi dogodivščini. Lahko bi rekel, da je očitno, ampak vsaj zame ni bilo pretirano moteče. V ozadju že slišim Borisa: “To je čisto preveč pocukrano!” in izjava bi bila na mestu.

Delovala je presenetljivo gladko, z izjemo ene ali dveh instanc (presneti krilosralci), na mojem že dve leti starem PS4 Slim. Doživel nisem niti enega sesutja, kar je za 20-urno avanturo lep dosežek. Hrošči so bili izjemno redki, med sekvencami sem opazil zgolj enega, ko je pištola izginila iz rok. Kot sem že omenil, gre za igro zaprtega tipa, zato me ni presenetilo, ko sem naletel na nekaj nevidnih zidov, ki pa od izkušnje niso odvzeli preveč.

Nikakor se nisem mogel otresti misli, da je v igro zajeta tudi kontradiktornost umetne inteligence. Pred razvojem slednje so opozarjali že največji umi trenutnega časa, kot sta nedavno preminuli Stephen Hawkings in Bill Gates. Tako se v sami igri pojavlja neskončen spor koristnosti robotov, ki po drugi strani postavlja tudi temeljno vprašanje, kako dolgo bi bili samoučljivi stroji pripravljeni služiti namenu, dodeljenem s strani stvarnikov. Katarza, ki bi naredila selekcijo in ljudi postavila v vlogo Aztekov, Inkov in Majev po tem, ko so prvič ugledali princa, belca v lesketajočem se oklepu na planjavi, prvič in poslednjič. Po drugi strani upravičen strah pred novostmi, ki pa vedno ni tehten in je zgolj odraz posameznikove podzavesti. Čeprav je na koncu več kot očitno, da so Androidi superiorni, konec koncev si bodo svobodo morda izborili v dosti krajšem času, kot je to uspelo nam samim?

Objava Detroit: Become Human – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

Iz dražilnika izvemo, da se z androidi nekaj dogaja. Ljudje njihovo transformacijo opisujejo z besedo devianten – kljubovalen. S tem najbrž ciljajo na neskladje ravnanja z namenom, zaradi katerega so bili izdelani. Vse skupaj skorajda spominja na revolucijo ;). Dogajalni prostor bo futurističen Detroit, če tega niste sklepali že iz imena.

Prikazane so tudi različne poti vseh treh protagonistov. Kara je predstavljena kot ljubeča skrbnica Alice, Connor robotski detektiv, ki preiskuje razlog kljubovalnega ravnanja njegovih sorojakov. Potem imamo še Markusa, anarhista in borca za pravice androidov. Zlatka Zakladka žal v napovedniku nismo videli.

V uredništvu smo igro že preizkusili in preigrali, recenzija bo na voljo dan pred izidom.

Objava Detroit: Become Human dobil zadnji dražilnik pred izidom se je najprej pojavila na HOPsi.

Call of Juarez: Gunslinger

Call of Juarez je serija, ki ni povzela zanimanja kakor RDR, ampak lahko vseeno olajša čakanje vsem PC navdušencem. Gunslinger se poda v čas za Cartel, ki ni ravno navdušil privržence te zvrsti, zato niti nismo pričakovali kaj prida igre. A kako smo se zmotili. S hitrim igranjem, polnim zadovoljivih strelskih spopadov, se Gunslinger postavlja med ene najboljših vestern streljank v zgodovini.

V igri sledimo staremu lovcu na glave, Silasu Greavesu, skozi njegove razburljive dogodivščine, med katerimi najdemo kar nekaj podobnosti z Red Dead Redemption, najbolj opazni bosta verjetno tako imenovan »Dead Eye style bullet-time« in sistem dvobojevanja.

V igro se ne podajajte z mislijo, da bo igra velika kakor Red Dead Redemption, saj boste lahko Gunslinger dokončali v slabih desetih urah. Ampak če iščete dobro izpiljene dvoboje s pištolami, vas igra ne bo razočarala.

Hard West

Hard West je postavljen na Divji zahod, s “turn-based” sistemom, ki smo ga vajeni v XCOM seriji. Igri je dodan še supernatural dotik in tako dobimo spopad kavbojev med zombiji, duhovi, demoni ter nekaj srečanj s smrtjo.

Igranje lahko razdelimo v dva dela: glavni, strateški ekipni del ter drugi del, kjer igra zasije v svojem dizajnu ter odlični atmosferi.

Fallout: New Vegas

Kdo pravi, da bi moral biti Divji zahod postavljen v »stari zahod«? Razvijalci igre Fallout: New Vegas zagotovo niso bili takšnega mnenja. Igra prinese duha starega zahoda v nuklearno apokalipsko v prihodnosti 23. stoletja.

New Vegas uporablja znanja in lastnosti Fallout 3, ampak do glavne diference pride pri zgodbi, kjer New Vegas pokaže občutno razliko s predhodniki. Ljubezenske zgodbe, izguba najdražjih, iskanje maščevanja ter dnevno bojevanje za preživetje so le peščica stvari, ki igro dopolnjujejo.

Ko končate z osnovno igro, lahko doživetja v igri zaradi odličnih modov raztegnete še za nekaj več sto ur.

Oddworld: Stranger’s Wrath HD

Pomnite sistem lovca na glave v Red Dead Redemption? Sedaj temu dodajte čudne nezemljane, ki jih lovite s svojim samostrelom, in dobite Oddworld: Stranger’s Wrath HD.

Igra vsebuje tretjeosebno igranje pri raziskovanju okolice ter prvoosebno streljanje na nezemljane. Vaš samostrel pa ne polnijo navadne puščice, temveč čudna žepna bitja, kar doda še dodatno izvirnost igri.

Westerado: Double Barreled

Vsi nimamo neomejenega števila ur za igranje iger, da bi tako dobili dobre zgodbe. Zato je tukaj Westerado, ki ponuja edinstveno igranje s svojo pikselkasto grafiko. Zgodba in humor se odlično pretakata skozi igro, ki jo lahko dokončamo v nekaj urah, ampak omogoča neprestano preigravanje od začetka.

Klasična zgodba, nekdo je ubil vašo družino, ob iskanju morilca poznate le en detajl. Skozi umazana dela in posle pridobivate nove informacije, tako ste vsakič bližje krvniku, ki pa se v vsaki igri razlikuje.

Hunt: Showdown

Tokrat nismo postavljeni na peščeni zahod, ampak v južna močvirja, polna zombijev. Igra je trenutno še v zgodnjem dostopu in se želi približati trenutno popularnemu battle royale žanru. S svojim prijateljem in ostalimi 4–5 ekipami ste prepuščeni močvirju, obdanemu z zombiji, vaš cilj pa je pokončati njihovega vodjo, ki ga lahko najdete z zbranimi sledmi. Z ostalimi ekipami lahko sodelujete ali pa preprosto počakate, da nasprotnik opravi svoje, ga pokončate in prevzamete njegove stvari.

Hunt ni primeren ravno za vse, saj lahko s počasnim igranjem načne marsikateri živec. Če vam po končanem napornem delu in pokončani tarči nasprotnik spusti metek v hrbet in pobere vaše zaklade, lahko pričakujete kakšno razbito tipkovnico.

Za vse, ki pa že grizete nohte do naslednjega Red Dead Redemption za PS4 oziroma Xbox One, si lahko slednjo prednaročite na spodnji povezavi.

https://eigre.si/index.php?route=product/search&search=RDR2

Objava Šest iger v slogu Red Dead Redemption za vaš PC se je najprej pojavila na HOPsi.

Čeprav je HDR vsekakor več kot vredna adicija, ki PS4 verzijo popelje bližje Xbox One X konkurentu, bo očitno potreben še en popravek, saj ta trpi za nezaželenim stranskim učinkom.

Prav tako namreč drastično zmanjša daljavo izrisovanja tako za sence kot tudi za rastlinje, kar je še bolj očitno v 4K načinu. Tako se med potovanjem po bogatem svetu witcherja pogosto pojavi precej nezaželen “pop in”.

Na srečo je večina ostalih elementov ostala nedotaknjena in dolžina izrisovanja je edina prizadeta stvar. Xbox One verzija za tem problemom ne trpi in ni znano, kaj je točen razlog zanj.

Preostanek popravka je sicer dosti bolj pozitivno naravnan. Delovanje se je izboljšalo za nekje 2–3 FPS-je, čeprav se na 4K občasno še vedno pojavljajo padci. Lahko pa na vseh konzolah sedaj dostopamo do 1080P verzije preko glavnega menija.

Upajmo, da CD Project Red hitro odkrije težavo in da jo odpravi.

Objava Nov Witcher 3 popravek na PS4 Pro degradira grafično podobo se je najprej pojavila na HOPsi.

Kakorkoli, čeprav izid ni bil nikoli najavljen, je vseskozi veljalo prepričanje, da ga bomo ogledali enkrat v letošnjem letu, ampak očitno bo potrebno počakati dlje. Pobijanje mozgoljubov bomo ogledali šele v letu 2019.

Days Gone je vsekakor ena izmed najbolj pričakovanih ekskluziv med lastniki PS4 in marsikdo jo spremlja že od prve oznanitve na Sonyjevi predstavitvi na E3 2016.

Objava Izid igre Days Gone (PS4) zamaknjen se je najprej pojavila na HOPsi.

Igro izdelujejo v razvojnem studiu Quantic Dream, ki so bolj znani po klasiki Heavy Rain in Beyond: Two Souls. Tokrat bo v ospredju razvoj UI pri robotu in njegove integracije v družbo.

Projekt ima za sabo težko leto. Na razvijalce je letelo veliko kritik zaradi scene z zlorabo, pojavljajo pa se še govorice o nezdravi kulturi za zidovi, saj naj bi bili razvijalci žrtve mobinga s strani vodje Davida Caga.

Igra se dotika kontroverznih in občutljivih tem, ki jih bodo nekateri zagotovo imeli za neprimerne, ampak to bo morda tudi najbolj fascinanten del Detroit: Become Human.

Objava Potrjen datum izida za Detroit: Become Human se je najprej pojavila na HOPsi.

Call of Duty: WWII

Call of Duty: WWII se je znašla na samem vrhu, z več kot 1.000.000.000 $ prihodkov širom sveta in nazivom največ prodanih izvodov v ZDA.

Destiny 2

Destiny 2 je na vrh lestvice prišla le mesec po izidu, a številke so se stabilizirale in jo proti koncu 2017 postavile na drugo mesto. Vsekakor je nadaljevanje po prodanih izvodih hitro preseglo originalno igro.

NBA 2K18

Tretja najbolje prodajana igra je NBA 2K18. Kljub slabim ocenam je ta simulacija košarke uspela doseči interesantne številke, ki so se sčasoma sicer umirile, a jo vseeno postavile na tretje mesto najbolje prodanih iger na tej konzoli.

Madden NFL 18

Madden NFL 18 je samo v prvem tednu po izidu prodala 938.000 izvodov. Nogometni navdušenci širom ZDA so zagrabili toletno iteracijo in jo tako postavili na četrto mesto.

Tom Clancy’s Ghost Recon: Wildlands

Na petem mestu lahko najdemo Tom Clancy’s Ghost Recon: Wildlands. Ta peskovniška akcijska avantura je uspela premagati veliko drugih pričakovanih naslovov, vključno s Horizon: Zero Dawn, For Honor in FIFA 2018.

Objava 5 najbolje prodajanih PS4 iger v 2017 se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvojna ekipa: Sonic Team/Hardlight
Založnik: SEGA
Platforme: PC, PS4, XboxOne, Switch
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 7. 11. 2017
Cena: 39.99 €

Zvrst: Akcijska avantura

Sveža kri je vedno najslajša

Verjetno ni nikakršno presenečenje, da je izgradnja lastnega lika največja prodajna točka in največja novost Sonic Forces, saj si je vsak dolgoročni Sonic oboževalec tega že od zmerom želel (sploh, če pogledamo fantazijsko fikcijo, yikes). Izbereš si lahko raso ter izgled in na koncu oblečeš še malo morje oprave, ki jo dodatno odklepaš tudi med igranjem. Ta novinec se nato pridruži uporu, katerega cilj je osvoboditev Sonica iz zapora, že takoj na začetku ga namreč nabije nova igračka zlobnega doktorja, zaradi česar pristane v doživljenjskem arestu. Uvedba lastnega lika in sodelovanje s SEGA-maskoto proti staremu srboritnežu je nekaj, kar smo že dolgo čakali.

Zgodba se prične zanimivo, a kmalu zatrdi z leseno predstavitvijo, predvidljivostjo ter vmesnimi sekvencami nizkoproračunskega občutka v stilu starejših CGI risank. Večino časa gre za naloge tipa “ej, ugotovili smo, da je x na lokaciji y” ali pa “z je slabo ubranjen, zdaj je čas za napad”, in če nisi res oboževalec serije, je različnih likov tako ogromno, da ti po dobri uri ni več jasno, kdo je kdo in kdo sodeluje s kom. Sploh zaradi vključitve alternativnih dimenzij, drugega Sonica in virtualne resničnosti, z uporabo katere dr. Jajčnik končno namerava podjarmiti rodno grudo.

Glavni problem zgodbe je pomanjkanje epskih trenutkov, saj imaš konstantno občutek, da bo vsak čas prišlo do ultimativnega spopada med Sonicovo druščino ter doktorjem in kompanjoni, a ta nikoli ne prispe in zgodba se namesto tega le trudoma privleče do konca v obliki pet do šest ur trajajoče kampanje. Z večino prisotnih likov se sploh ne srečaš, razen v vmesnih sekvenc, in gre za cenen način vključitve velikega števila imen, brez da bi ta bila dejansko prisotna med igranjem.

Minuto mi daj, pa ga porazim

Med igranjem se boste v glavnem soočali s štirimi različnimi vrstami tras, ki delujejo na zelo podoben princip in združujejo 3D ter 2D okolice, postavljene v vse od drugih planetov, fliper arene, džungel, razrušenih mest ter robotskih tovarn. Vsem so skupna podrobna, odlično izdelana okolja ter izvrstna glasbena podlaga, sestoječ iz vsega od remiksov, 16-bitnih pozabljenih ritmov ter starošolskega pop rocka devetdesetih. Mala zamera gre tu na raven nemega novinca, kar je po občutku prevzeto iz South Parka.

Fizika sprva potrebuje nekaj navajanja, saj nadzor nikakor ni tako gladek, kot bi to pričakoval za eno najhitrejših bitij na svetu. Izmenično se soočaš z dokaj linearnimi 2D in 3D stopnjami, pobiraš cekine – pardon, obroče – ter pobijaš sovražnike, čeprav večino časa prebiješ v visokih hitrostih in tako ti niso prevelika ovira.

Gremo se najprej lotiti vseh vrst stopenj, da lažje predstavim, kaj mislim s štirimi vrstami. Najprej imamo moderne stopnje, kjer igraš kot klasični Sonic. Linearni svetovi, tekanje v skorajda svetlobni hitrosti in le bežen pregled nad dogajanjem so tu stalnica. Potem imamo tu klasične stopnje, spet s Sonicom na čelu. Te so dosti bolj fleksibilne in mehanično raznolike, saj ne vsebujejo le ene poti, igranje pa je dosti počasnejše in ne sestoji le iz čim hitrejšega tekanja naokoli.

Tretja oblika ti pod nadzor da lastnega lika oziroma začetnika, kot ga igra okliče. Stil je precej podoben modernemu načinu, a način igranja je unikaten in se navezuje na izbrano raso ter orožje. Slednje lahko vsebuje tudi do tri različne lastnosti, kot je instantno ustavljanje, začasna nesmrtnost ob pobranem stotem obroču in podobne zadeve, ki izbiri dodajo še dodatno globino. A kakorkoli sem izbral, lahko večina orožij enostavno z vsakim zamahom razbije po desetine sovražnikov, in tako se ti porodi vprašanje, kako so ti idioti sploh uspeli zavzeti celoten svet, če jim že amater uspe povzročati takšne težave.

Še zadnja izmed stopenj so šefovski spopadi, ki so sicer kompetentno izdelani napram večini iger v Sonic seriji, a kljub temu ne nudijo večjega izziva in so lahko končani tudi v 30 sekundah, če veš, kaj delaš in z uporabiš prej omenjeno orožje. Večina jih vsebuje tudi več faz, čeprav kaj kmalu opaziš ponavljajoč se vzorec in se nevarnostim zlahka izogneš. Vseeno so vizualno in mehanično dobrodošel predah od preostale igre, saj se ne osredotočajo na hitrost, temveč na izmikanje projektilom, ugotavljanje šibkih točk in nazadnje izkorist teh v pogubo preko-samozavestnega šefa.

Vse izmed prvih treh vrst stopenj se soočajo s klasičnim problemom takšnih iger, in to je slab prikaz prihajajočih nevarnost in nemogoča priprava nanje ob prvem teku skozi novo stopnjo. Ko s sto na uro brziš skozi neskončen travnik, boš zaradi poskakujoče kamere sploh v 2D načinu zelo težko opazil hitro približujočo se nevarnost, pa naj bo to luknja z instantno smrtjo, bodice ali kateri izmed sovražnikov, ki navadno ne povzročajo pretiranih problemov. Nikakor ne gre za obseg, v katerem je bil te težave deležen Sonic 2006, ampak po občutku bi rekel, da so ciljali na večkratno preigravanje in pripravo na vse, kar ti igra vrže v obraz. Tu je sploh dobrodošla fleksibilnost, ki jo določene stopnje z več potmi nudijo, saj se boš lahko odločil za pot, ki ti najbolj odgovarja ali pa se ob napaki prisilno odločil za pot, na kateri si sedaj pristal.

Prehitro je vsega konec

Stvar, ki je ves čas prisotna, je tudi kratkost glede na ostale Sonic naslove (dobre ali slabe) in neskončno število življenj, saj umiranje vpliva le na rezultat. Čeprav je stopenj precej, je kratkost kriva za marsikatero negodovanje, saj so stopnje izjemno raznolike, a vseeno bi rad videl, kakšen dizajn bi lahko vključili, če bi na isti lokaciji preživel več kot tri minute. Klasični Sonic tu najbolj trpi, saj izpade kot naknaden dodatek. Kot da razvijalci niso bili zadovoljni le s stopnjami z lastnim likom in so tako na hitro dodali nekaj klasičnega, saj Sonic igro tako težko okličeš brez zvezde za volanom.

Po preteku ne preveč dolge zgodbe ti preostane odklepanje vizualnih priboljškov ter izboljševanje rezultatov, ob tem pa lahko preko spleta dostopaš tudi do SOS misij, kjer rešuješ kreacije drugih igralcev. Gre za izpuščen potencial, saj celotna večigralska komponenta ni nič drugega kot možnost uporabe likov drugih igralcev ter deljenje rezultatov. Več stopenj ter obširnejši in težji šefovski spopadi namesto tega bi bili dosti bolj dobrodošli.

Objava Sonic Forces – Recenzija igre se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvijalec Mojang vsako leto pripravi konferenco, imenovano MINECON, ki tako združuje vse ljubitelje igre Minecraft. Letos bo ogled konference prvič možen tudi po spletu (v živo) na interaktiven način kjerkoli na svetu, zato so letošnjo konferenco, ki bo potekala 18. novembra letos od 18. ure dalje, poimenovali MINECON Earth.
Mi pa smo zbrali tudi nekaj neverjetnih dejstev oziroma zanimivosti o igri Minecraft, ki jih lahko preberete spodaj.

Druga najbolj prodajana igra vseh časov

Do februarja 2017 je bilo po svetu prodanih več kot 121 milijonov kopij igre Minecraft, kar igro uvršča na drugo mesto najbolj prodajanih iger vseh časov (takoj za Tetrisom). Po podatkih, ki jih je razvijalec objavil v juniju 2016, je v prvi polovici takratnega leta bilo dnevno prodanih več kot 53 000 kopij. Nakupi 4 kopij pa so bili izvedeni celo na Antarktiki.

Velikost igralnega sveta

Za povprečnega igralca Minecrafta je velikost igralnega sveta v igri praktično neskončna, vendar omejitev kljub temu obstaja. Tako igra vsebuje nevidno pregrado v radiju okoli 30 milijonov kock od prvotne t. i. spawn točke igralca in na višini 256 kock od najnižje (neuničljive) plasti v igri.

Creeper

Creeper je ena od najbolj ikoničnih pošasti, ki nas v igri preganja, vendar je bila ustvarjena čisto po naključju. Prvotni razvijalec igre Markus “Notch” Persson naj bi Creeperja ustvaril, ko je pomotoma zamenjal višino in dolžino pri modeliranju prašiča, ki ga je želel vključiti v Minecraft.

Napisi v začetnem meniju igre

Ob zagonu Minecrafta se na začetnem meniju pojavi naključen rumen napis izmed nabora več kot 200 različnih napisov, imenovanih Splash. Vsak od teh ima nek pomen, na primer napis Boots with the fur! ima referenco na besedilo pesmi Low izvajalca Flo Rida, nekateri pa se pojavijo le ob posebnih priložnostih, na primer napis Merry X-mas! se bo pojavil le 24. decembra. Če zbrišemo datoteko igre, ki vsebuje te napise, pa se bo v meniju pojavil napis missingno, kot referenca na zelo znano napako (glitch), ki se je pojavljala v igri Pokémon Red and Blue.

Herobrine

V začetnih verzijah Minecrafta je nekaj igralcev na forumih zapisalo, da naj bi med igranjem igre v enoigralskem načinu videvali neznan karakter enakega igralnemu, vendar s praznimi belimi očmi, ki naj bi jim v igri sledil. Nekateri igralci so zgodbo povezovali s paranormalnim dogajanjem ali z virusom, ki naj bi v igro dodal dodaten karakter. Do danes je na spletu najti že več pojasnil, da je Herobrine plod domišljijske zgodbe Minecraft skupnosti in da ni nobenega oprejemljivega dokaza o nahajanju omenjenega karakterja v sami igri ali v izvorni programski kodi Minecrafta.

Ogromno število mesečno aktivnih igralcev

Po podatkih Mojanga iz junija 2016, je takrat vsak mesec bilo aktivnih približno 40 milijonov igralcev. Ta številka bi tako zadoščala, da bi Zemljo obkrožili 1,5 krat, če bi se vsi ti igralci prijeli za roke.

Objava Letošnji MINECON in neverjetna dejstva o igri Minecraft se je najprej pojavila na HOPsi.

Pri PlayStationu so danes objavili novičko, kdaj in kaj lahko letos od njih pričakujemo.

Sama uradna predstavitev se bo sicer pričela v ponedeljek, 30. 10. 2017, ob 18. uri po našem lokalnem času. Vendar obenem opozarjajo, da se lahko na njihov Stream povežemo tudi že eno uro prej, za krajši uvod, kjer bodo naznanili kar 21 novičk v povezavi z njihovim hardwarom, od tega kar 7 novih naslovov za PS ali PS VR.

Na uradni predstavitvi bodo nove naslove tudi podrobneje predstavili širši javnosti. Po predstavitvi pa bo sledil še podrobnejši pregled vseh večjih oznanitev.

Če vas torej zanima, kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od najbolj prodajane konzole te generacije, si nastavite opomnik in preklopite na live.playstation.com, Twitch, YouTube, ali Facebook.

Objava Sony v ponedeljek naznanja 7 novih iger za PS in PS VR se je najprej pojavila na HOPsi.

Promocija bo tako na voljo preko platforme Steam kot tudi preko platforme Uplay. Ubisoft pa je še dejal, da bo napredek igranja, ki ga bo igralec dosegel v igri preko brezplačne promocije, shranjen, zato bo igranje možno nadaljevati od točke, kjer smo zaključili tudi po izteku brezplačnega promocijskega obdobja, v kolikor bo igralec igro kupil.
Poleg omenjene promocije pa so pri razvijalcu nedavno objavili tudi dodatne podrobnosti o prihajajoči razširitvi za igro Blood Orchid, ki bo vsebovala novo igralno mapo, poimenovano Theme Park, kjer se bodo igralci lahko spopadli v zapuščenem zabaviščnem parku. Poleg omenjenega pa bodo v Rainbow Six Siege na voljo trije novi specialci, vsak s svojo edinstveno sposobnostjo in orožjem. Medtem, ko bo nova mapa ob izidu na voljo vsem igralcem, bodo novih specialcev deležni le igralci z Year 2 Pass naročnino, ostali pa jih bodo lahko kasneje kupili z denarjem, ki je na voljo v igri.
Razširitev Blood Orchid je predvidena za 5. september letos.

Spodaj si lahko ogledate še napovednik za razširitev Blood Orchid.

Objava Rainbow Six Siege bomo lahko čez konec tedna igrali zastonj se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Video opis: Superhot se je najprej pojavila na HOPsi.

Na voljo bo veliko različnih orožij, ki jih bomo lahko izdelovali in modificirali ter z njimi pustošili po deželi upanja, Montani.

Kot je razvidno iz naslova bo zgodba trajala med 20 in 30 urami, kar je približno enako kot pri preteklih naslovih. Govorimo seveda o glavni zgodbi, s stranskimi aktivnostmi in pohajkovanjem naokoli se bo igralni čas zavlekel do dvakratnika zgoraj navedenega.

Potrebnega bo še kar nekaj čakanja, saj smo do izida oddaljeni pol leta, natančneje 27. 2. 2018.

Objava Znane nove podrobnosti o igri Far Cry 5, trajala bo 20–30 ur se je najprej pojavila na HOPsi.

Svoj izvod igre lahko ugodno naročite v spletni trgovini EIGRE.si in igro prejmete na dan izida!

Danes pa so se pri Rockstaru odločili, da bodo prekinili to dolgo tišino z opravičilom in tudi z veliko napovedjo. Po besedah razvijalcev naj bi igra izšla spomladi 2018 za sistema Xbox one ter PS4. Če bo igra prišla za sisteme PC, se trenutno še nič ne ve. Seveda pa so se pojavile razne govorice, da bo igra za PC navdušence izšla leto kasneje, predvsem zaradi zelo uspešnega izida igre GTA 5. Razvijalci se opravičujejo za to nezaželeno tišino ter prestavitev izida igre. A ker so, kot se sami imenujejo, trdi verniki, bodo igro izdali takrat, ko bo le-ta pripravljena.

Kot opravičilo za njihovo zamudo pa so nam ponudili nekaj zanimivih zaslonskih posnetkov, ki si jih lahko ogledate spodaj.

Objava Red Dead Redemption 2 prihaja spomladi 2018 se je najprej pojavila na HOPsi.

Apollo’s Racer Rumble je nov igralni način v kategoriji “Adventure games“. Le ta dogodek so začeli pred dobrim mesecem z igralnim načinom “Capture the flag” imenovanim Nike’s Valley of Victory. V tem novem dirkalnem načinu bomo lahko izbrali enega izmed desetih različnih bogov, le ti pa imajo svoje dirkalnike. Tekmovali bomo proti sedmim igralcem, ki si bodo izbrali svoj dirkalnik (boga). Igralni način bo ponujal dve popolnoma novi mapi. Na teh bodo skriti paketi z različnimi sposobnostmi, ki jih bo lahko igralec sprožil, da zbije druge igralce s proge in prevzame vodstvo. Mape bodo tudi obogatene z raznimi pastmi, kot so padajoče skale z gora ali počasni rakci, ki prečkajo cesto. Igralni način je popolnoma brezplačen za vse igralce, ponuja pa plačljiv paket, ki je poln kozmetike in dodatnih iger.

Za podrobnejši seznam novosti, ki bodo izšle ob tej posodobitvi, lahko obiščete uradno stran igre ali kliknete TUKAJ.

Objava Mario Kart v MOBA igri se je najprej pojavila na HOPsi.

Prvo so razvijalci pokazali samo sliko na socialnem omrežju Twitter, s katero so tudi uradno naznanili Destiny 2.

Nazadnje pa so pokazali celo video dražilnik imenovan Last Call, kjer nam nekdo pripoveduje zgodbo v baru/na bojišču? Poleg tega izvemo iz posnetka, da bomo 30. marca izvedeli še več informacij glede same igre. Bodite pozorni na jutrišnje novice, mi držimo pesti, da bo Bungie naznanili igro tudi za PC. Poleg tega naj bi beta različico igre kmalu igrali na PS4 konzoli in vse skupaj naj bi bilo že narejeno konec leta 2017. Razočarati pa vas moramo glede prenašanja likov iz Destiny 1 v Destiny 2, žal ne bo šlo.

Objava Destiny 2: Bungie nas draži se je najprej pojavila na HOPsi.

Horizon Zero Dawn je najnovejša igra razvijalcev studi Guerilla Games, ki so bili do sedaj najbolj znani po svoji seriji prvo-osebnih streljačin Killzone. Po desetih letih in šestih igrah so se razvijalci očitno odločili, da imajo dovolj, in so zajadrali v kar precej drugačne vode. Horizon Zero Dawn je tako njihov prvi RPG v odprtem svetu.

In to kakšnim odprtim svetom! Rast površine, do katere je možno dostopati v igrah tega žanra, ni nič posebnega. Pri serijah, kot so Fallout, Elder Scrolls, GTA, Witcher in tudi Assassin’s Creed, smo vajeni vse večjih zemljevidov, ki rastejo skupaj z zmogljivostjo strojne opreme na kateri se igro poganja. Tudi Guerilla so svojim RPG prvencem uspeli ožeti najnovejšo iteracijo Sonyjevega sistema do zadnje kapljice in, s pomočjo svojega novega igralnega pogona imenovanim Decima, iz nje iztisniti dovolj moči, da pričarajo ogromen, gost, živ, raznolik in enostavno prekrasen svet.

Postavljeni smo v vlogo Aloy, mlade ženske, ki so jo matriarhinje plena Nora že kot dojenčico poslale v izgnanstvo. V oskrbi soizgnanca po imenu Rost se Aloy nauči preživetja v krutem svetu, kjer nanjo prežijo tako človeški in kot tudi robotski nasprotniki. Spletke okoliščin jo prisilijo v to, da se dokončno postavi na lastne noge in prične raziskovati svet. Zakaj je bila izgnana že kot otrok? Od kje prihajajo robotski hibridi? Zakaj postajajo iz leta v leto bolj agresivni proti ljudem?

Pot do teh odgovorov seveda ni lahka in jo vodi daleč od zimzelenega rodnega kraja. Na ledene vrhove zasneženih gora, v močvirja, kjer nikoli ne preneha deževati, v suho in venomer sončno puščavo in ne nazadnje tudi pod zemljo, med ostanke zdaj že pozabljene civilizacije od poprej.

Prehod med različnimi biomi je razmeroma hiter, a obenem skoraj neopazen. Ničkolikokrat sem raziskovala svet in šele po nekaj preteklem času ugotovila, da sem prešla iz gostega zelenega gozda na pravzaprav skoraj povsem golo, kamnito in s snegom prekrito goro. Enako velja tudi za dinamičen sistem vremena in menjavo dneva in noči. Prehodi so neizmerno tekoči in edini razlog, da sem jih do sedaj sploh kdaj opazila, je osvetlitev. Ta je v času sončnega vzhoda in zahoda namreč nič manj kot dih jemajoča. V kombinaciji z izgledom celotnega sveta je tako pogosto botrovala k temu, da sem se med potjo proti novi misiji enostavno ustavila in samo gledala svojo okolico ter kako pada svetloba pod različnimi koti kamere.

Toda navkljub prekrasni a vselej statični naravi, so vrhunec tega sveta zagotovo robotski hibridi, ki spajajo tehnološko napredno s primitivno naravnim. Naleteti je možno na dobra dva ducata takšnih strojev, vsak s specifičnim izgledom, opremo in obnašanjem, ki jih je navdihnila kakšna izmed v tej igri očitno izumrlih živalskih vrst. Plašni Grazerji, ki nosijo na hrbtih valje z gorečimi kemikalijami, živijo v čredi in zbežijo, če le zavohajo nevarnost. Agresivni Sawtoothi, najdeni posamezno ali v paru, napadejo v trenutku, ko zagledajo potencialno žrtev. To še lažje najdejo zahvaljujoč preciznemu radarju na svojem hrbtu. Impresivni a povsem mirni Tallnecki, ki s svojo težo tresejo tla pod seboj in razgrnejo pogled nad celotnim področjem, če uspeš ugotoviti, kako priplezati na vrh njihove diskaste glave.

V boju z roboti in ljudmi, ki lovijo Aloy in njeno pleme, si lahko pomagamo z naborom različnih orožij. Na voljo je več vrst lokov za boj na različne oddaljenosti, metalec železnih vrvi, s katerimi lahko imobiliziramo napadajoč stroj in metalec žic, ki se sprožijo ob kontaktu itn.

Kot se spodobi za skorajda vsak RPG, lahko ta orožja nadgrajujemo z modifikacijami, ki povečajo moč ali mu dodajo kakšen efekt. Iz stvari, ki smo jih pobrali v naravi ali iz trupel uničenih robotov, lahko izdelujemo različne vrste nabojev za naša orožja, pasti, napoje in nadgradnje opreme. Na voljo so tudi trgovci, katerim lahko odprodamo staro opremo in kupimo boljšo.

Seveda pa igra ne more biti RPG, če se ni možno vsaj deloma odločiti za stil igranja. Aloy ima na voljo tri kategorije veščin, ki se jih lahko nauči. Vsaka kategorija ima po 12 veščin, ki dodajo ali izboljšajo kakšen aspekt Aloyinih spretnosti. Kdor raje ubija na skrivaj, brez da bi privabil pozornost celotne gruče nasprotnikov, bo tako na primer investiral v veje kategorije Prowler.

In ko smo že pri temi bitk in taktik. Horizon Zero Dawn načeloma omogoča različne tipe bojevanja, vendar bodo v prednosti definitivno igralci, ki uživajo v prikritosti in bolj strateškem načinu igranja (pfff… softiči – kritika urednika, tega ne prebrat). Večja verjetnost za ugoden razplet bitke imajo zagotovo igralci, ki si dodobra ogledajo teren in nasprotnike, ter vnaprej vsaj delno načrtujejo potek bitke ter na specifičnih točkah pripravijo pasti. Odlično bo šlo tudi igralcem, ki so vešči streljanja z lokom, še posebej med gibanjem. Manj pa bodo uživali agresivneži, ki se raje enostavno vržejo v gručo nasprotnikov in jih želijo premagati s surovo močjo. Za bitko na blizu sta namreč na voljo zgolj dva tipa napadov, ki še posebej na večje nasprotnike nimata velik vpliv.

Ne glede na tip igranja, pa se je precej težko izogniti kakšnem bolj eksplozivnem boju, kjer se je potrebno na hitro odločiti kako reagirati. In ravno tu je igra vredna največ občudovanja, saj postreže kombinacija okolice, dizajnov nasprotnikov, spoja naravnega in tehnološkega, različnih efektov orožij in na splošno vseh animacij z vizualno impresivnimi boji.

Potovanja med različnimi misijami je precej, še posebej med postojankami glavne. Za hitrejše gibanje lahko zajahamo katero izmed temu namenjenih robotskih vrst ali pa enostavno uporabimo sistem hitrega potovanja. Da koristimo zadnjega moramo sicer izdelati ali kupiti posebne pakete za hitro potovanje, kar se včasih izkaže za precej zamudno.

Horizon Zero Dawn je eden izmed redkih RPGjev, kjer so stranske misije dejansko precej raznolike. Misij tipa pojdi tja in mi prinesi n-število nečesa praktično ni. Ravno nasprotno. Kot je to pogosto v drugih igrah tega tipa, imajo skoraj vse stranke misije dodelano in zaključeno krajšo zgodbo, in vsaka doprinese nekaj k razumevanju sveta in dogajanja v njem. Ker je bila Aloy celo življenje izobčenka, veliko stvari enostavno ne ve, tako se skupaj z njo o svetu učimo tudi igralci.

Guerilla so v svojem RPG pervencu torej naredili veliko stvari res odlično. Obstaja pa vendar ena precej opazna pomanjkljivost, ki je pri igri s toliko scenami govora še toliko bolj opazna: obrazna animacija. Pogovori namreč spominjajo na kakšno ameriško sinhronizacijo japonskega filma. Beri: besede, ki jih liki izgovarjajo se ne poklopijo s premiki ust. Ta težava nima pretiranega vpliva na oceno igre, pa vendar se moram vprašati kako so se lahko razvijalci poglobili v toliko drugih detajlov, obrazno mimiko likov pa preprosto pometli pod preprogo.

Horizon Zero Dawn je torej izjemna igra, še posebej upoštevajoč, da je to za studio prvi skok izven prvoosebnih streljačin. Uspelo jim je ustvariti prelep križanec med primitivno in hipermoderno estetiko, z zanimivo in presenetljivo ganljivo zgodbo, ter dobro karakterizacijo, ki ne posega po pričakovanih stereotipih. Bitke nudijo zadostno težavnost, a so obenem zabavne in vizualno osupljive. Ljubitelji RPGjev lahko brez pomislekov posežejo po igri, ki jim bo postregla staro in znano v novi preobleki.

Objava Pregled: Horizon Zero Dawn (PS4) se je najprej pojavila na HOPsi.

Natančneje, na voljo bo 5 iger za PS4 in po 2 za PS3 in PS VITA.

PS4

• LittleBigPlanet 3
• Ninja Senki DX
• Not a Hero
• Starwhal
• TorqueL

 PS3

• Anna Extended Edition
• Starwhal

Vita

• Ninja Senki DX
• TorqueL

Kot so sporočili na njihovem blogu, bodo igre na voljo od toreka 7. februarja, ko bo posodobljena trgovina. Med čakanjem, si še vedno lahko prilastite izbrane igre meseca januarja.

Objava Znane so nove brezplačne igre za člane PS Plus se je najprej pojavila na HOPsi.

Nižji cenovni razred za <100€

Hori Racing Wheel Apex

Japonski proizvajalec je na trgu prisoten že več kot trideset let, a se je v simracing vode podal šele pred kratkim. Njihov zadnji izdelek je v nizkocenovnem rangu, saj ga je mogoče dobiti za nekaj manj kot 100€. V paketu dobimo volansko bazo z obročem in komplet pedalov z dvema stopalkama za zavoro in plin. Premer volanskega obroča je 28cm, ki ga lahko zavrtimo za največ 270°. Na njem najdemo malo morje gumbov, ki bodo vsem uporabnikom DualShock 4 kontrolerja dobro poznani, za obročem pa sta še dva uhlja za menjavanje prestav.

Volan nima motorja za povratne informacije sil (FFB), zato se v prvotno pozicijo vrača s pomočjo “bungee” elastičnega sistema. Vsebuje sicer vibracijski motorček, ki pa roko na srce ni pravo nadomestilo za pravi FFB sistem. Na mizo ga lahko pritrdimo na dva načina, in sicer z vakuumskim priseskom ali s tradicionalno spono za pritrjevanje na mizo. Pedala so zelo osnovna in nimajo možnosti pritrditve – preprosto jih postavimo na tla. Vzmet na zavori sicer ponuja nekaj odpora, vendar ni progresivna. Volan je kompatibilen tudi s PS3 ter PC platformami.

Thrustmaster T80

Thrustmasterjev komplet se od Horijevega ne razlikuje bistveno. Volan in pedala so v celoti izdelani iz plastike, na volanskem obroču najdemo tanjšo gumijasto plast, ki pripomore pri lažjem oprijemu obroča. Na njem so vsi standardni PS4 gumbi ter dva uhlja za menjavanje prestav. Obroč je s 25cm premera malo manjši in mogoče bolj primeren za mlajše generacije dirkačev, zavrtimo pa ga lahko za 1080°. Prav tako nima FFB sistema in se v osnovno pozicijo vrača preko vpetja v bungee elastični sistem. Pritrditev na mizo je možna s standardno spono, ki deluje malo bolj stabilno od Horijevega sistema.

Komplet pedalov ima dve stopalki, ki imata nastavljiv naklon. Stopalka za zavoro pa ima tudi progresivno vzmet – to pomeni, da proti koncu hoda ponuja večji odpor kot na začetku, kar pripomore k boljšemu realizmu – še vedno pa je zelo daleč od stopalk boljše kvalitete.

Z obema kompletoma boste lahko bolj konsistentni in verjetno hitrejši na pisti, kot z DualShock 4 kontrolerjem, vendar si boste zaradi pomanjkanja FFB sistema želeli nekaj več. Oba staneta manj kot 100€, kompatibilna sta s PS4, PS3 in PC platformami. T80 ponuja veliko večjo rotacijo volanskega obroča s 1080°, vendar je premer obroča malo manjši.

Srednji cenovni razred za <200€

Thrustmaster T150

T150 je komplet srednjega cenovnega razreda, ki se od prejšnjih dveh razlikuje predvsem po tem, da ima FFB sistem. Prenos moči z motorja na volan je preko kombinacije jermen in zobnikov, volanska os pa je vpeta v kovinski kroglični ležaj, kar zelo pripomore k dobrim povratnim informacijam. Volanski obroč s premerom 28 cm je možno zavrteti za 1080°, ima vse standardne PS4 gumbe ter dodatno še dva 5cm velika kovinska uhlja za menjavanje prestav. Volan je, podobno kot T80, izdelan pretežno iz plastike, obroč ima tanjšo gumijasto plast na mestih, kjer ga ponavadi držimo. Na mizo ga je možno pritrditi s standardno spono, pedala pa lahko pričvrstimo tudi v kokpit z vijaki. Pedala so enaka kot pri kompletu T80 – možno je prilagajati naklon stopalk, zavora ima progresivno vzmet. Kompatibilen je tudi s PS3 ter PC.

Prednosti tega kompleta so predvsem v tem, da ima relativno dober FFB sistem, ki resnično ponese uporabniško izkušnjo en nivo višje. S FFB sistemom se ne opirate samo na spomin in pozicijo rotacije volana, ampak lahko odreagirate na sile, ki jih občutite od FFB sistema. Tako boste lažje ujeli vsa tista drsenja, saj boste to čutili že na volanu, še preden boste videli oz. slišali na zaslonu. Dodaten plus je tudi to, da ga je možno nadgrajevati. Z njim je možno uporabljati vsa pedala in menjalnike iz Thrustmasterjevega ekosistema, žal pa volanski obroč ni zamenljiv.

Logitech G29

Z zadnjim znižanjem cen lahko najnovejši Logitechov volan uvrstimo kar v srednji cenovni razred, čeprav je ob izidu ta volan stal okoli 400€ in tako po kvaliteti izdelave kot funkcijah, mogoče spada res razred višje. V kompletu dobimo volan s pedali, ki imajo tri stopalke – sklopka, zavora in plin. Sklopka in plin vsebujeta navadno vzmet, na zavori pa je le-ta progresivna in jo je potrebno kar močno pritisniti, da zaviramo s polno močjo. Zavora je trša, drugače pa so pedala identična kot na G25 oz. G27.

Volan ima dober FFB sistem, ki je evolucija tistega, ki ga poznamo že iz G25 in G27. Velikost obroča je 27cm, izdelan je iz aluminija in oblečen v kvalitetno perforirano usnje. Na obroču so vse standardne PS4 tipke, dodatno sta še kovinska uhlja za menjavanje prestav ter rotacijski gumb, ki ga poznamo iz starejšega modela DFGT. Na mizo lahko volan pritrdimo z vgrajenim pritrdilnim mehanizmom, lahko pa ga privijačimo z vijaki. Pedala imajo gumijaste vložke, ki omilijo zdrs na gladki površini, če jih boste postavili na preprogo pa ima vgrajene bodice, ki se dobro zasidrajo v blago. Če uporabljate kokpit, lahko tudi pedala pritrdite z vijaki. Menjalnika v kompletu ne dobimo več, kot smo bili tega navajeni iz časov G25/G27, ampak je na voljo za doplačilo. Kompatibilen je tudi s PS3 ter PC.

G29 ima pred Thrustmasterjevim T150 kar nekaj prednosti. Kvaliteta izdelave volanskega obroča, kljub temu, da je ta malenkost manjši, je nivo višje. FFB je boljši – bolj natančen in močnejši, pedala pa imajo tri stopalke in ponujajo boljši občutek pri zaviranju.

Višji cenovni razred – >200€

Thrustmaster T300

Thrustmaster T300 je prvi volan, ki je popolnoma modularen in kompatibilen z vsemi dodatnimi obroči, menjalniki in pedali Thrustmasterjevega ekosistema. Na voljo je v več različicah, in sicer lahko kupimo samo volansko bazo T300 Servo Base, T300RS, T300 Ferrari Racing 599XX Alcantara, T300 Ferrari GTE ali T300RS GT Edition.

T300 Servo Base je samo volanska baza, ki je pri vseh T300 kompletih enaka. Gre za bazo, ki ima zelo dober FFB mehanizem, ki moč iz brezkrtačnega motorja na volanski drog prenaša preko jermenov, območje vrtenja pa je 1080°. To pomeni, da je premikanje volana bolj odzivno, bolj gladko in predvsem tišje, kot s primerljivim prenosom preko zobnikov. Bazo lahko pričvrstimo na mizo s spono ali jo privijačimo z vijaki. Na bazi najdemo tudi dva gumba.

T300RS je komplet, ki poleg T300 baze vključuje tudi volanski obroč ter pedala. Obroč je kvalitetne izdelave s kovinskim okvirjem oblečenim v gumo. Ima 11 gumbov ter D-pad, ki so standardni za PS4, dodatno pa sta še 13 cm velika kovinska uhlja za menjavanje prestav, ki naj bi zdržala do 10 mio pritiskov. Volanski obroč je težak 1,2kg, zaradi česar imamo še boljši občutek realizma. Obroč je zaradi vgrajenega “quick-release” mehanizma mogoče odstraniti in ga nadomestiti s katerimkoli obročem iz Thrustmasterjevega ekosistema. Pedala so zelo osnovna in skoraj identična, kot jih dobimo zraven T150. Razlika je le v kovinskih ploščicah na stopalkah, katerim je možno spreminjati pozicijo.

T300 Ferrari Racing 599XX ima obroč, ki je natančna replika volana iz Ferrarijevega 599XX modela, le da je pomanjšan za 20 odstotkov. Premer obroča je velik in je s 30cm med večjimi, poleg šestih tipk sta na njem še D-pad ter rotacijsko stikalo, ki ga lahko postavimo v tri pozicije in ima tudi možnost pritiska. 13 cm velika kovinska uhlja se vrtita skupaj z obročem in vzdržita preko 10 miljonov pritiskov. V kompletu so zraven še T3PA pedala, ki so bolj kvalitetna od tistih, ki jih dobimo zraven RS kompleta. Narejena so pretežno iz plastike, kovinske so le ploščice, katerim je možno spreminjati pozicijo oz. jih zamenjati z drugimi. Za zavoro dobimo zraven ti. “Conical brake mod”, ki je v bistvu mehka guma stožčaste oblike, ki jo vstavimo za pedal za zavoro. S tem pridobimo boljši progresivni občutek pri pritisku na pedal in s tem lažje in bolj konstantno zaviramo.

T300 Ferrari GTE ima obroč, ki je natančna replika iz dirkalnika Ferrari 458 Challenge, pomanjšana za 30 odstotkov, njegov premer pa je 28 cm. Volan je ovit v trpežno plastiko, po funkciji pa je identičen obroču 599XX Alcantara.

T300RS GT Edition pa je komplet, ki je identičen T300RS, le da ima ta T3PA pedala – torej enaka, kot T300 Ferrari Racing komplet.

Kot smo že omenili, je T300 baza kompatibilna s celotnim Thrustmasterjevim ekosistemom, kar pomeni, da lahko pri vseh zgornjih kompletih zamenjamo volanski obroč z drugim, dodatno lahko menjalnik T8A oz. T8RS ali nanjo prikličimo vsa Thrustmasterjeva pedala (osnovna, T3PA ter T3PA-PRO). Nudi zelo dobre povratne informacije preko FFB sistema in je kompatibilna s PS4, PS3 ter PC.

Thrustmaster T500*

Najstarejši volan na tem seznamu je bil izdan že več kot pet let nazaj, a vseeno gre za vrhunski izdelek, ki z lahkoto konkurira oz. celo prekaša novejše volane. Ima zelo močen FFB sistem, ki je zelo hiter in natančen. Prenos moči iz industrijskega 65W motorja na volanski drog je preko sistema jermenov, s čimer je obračanje volana hitro, gladko in tiho. Obroč ima premer 30cm, okvir je kovinski in je oblečen v gumo. Na obroču je 9 tipk ter D-pad, na bazi pa najdemo še dve dodatni tipki. Vse to vam bo poznano iz starejše PS3 konzole, za katero je bil ta volan prvotno izdelan. Dva 17cm velika kovinska uhlja tukaj nista pritrjena na obroč, temveč na bazo in sta vedno v isti poziciji. Zaradi svoje velikosti ju lahko dosežemo ne glede na to, kje držimo volanski obroč. Mirujoča uhlja sta še poseben uporabna za rally ali drift, kjer volanskega obroča ne držimo vedno na istem mestu. Volan lahko pritrdimo na mizo s spono ali jo privijačimo na mizo oz. kokpit z vijaki.

Zraven dobimo še T3PA-PRO pedala, ki so v celoti izdelana iz kovine. Imajo tri stopalke, na katerih je možno prilagoditi pozicijo kovinski ploščic. Pri zavori je zraven tudi ti. “Brake mod”, ki je sestavljen iz dodatne vzmeti in gume. Pri tem je občutek malce slabši, kot pri Conical Brake Modu, ki je priložen T3PA pedalom, saj vzmet drgne direktno ob kovino, ki ga včasih lahko tudi čutimo in slišimo. Pedala je mogoče tudi postaviti v dve različni postavitvi, in sicer privzeto pridejo v ti. F1 položaju – to pomeni, da se stopalke dvigajo iz tal. V drugem ti. GT položaju pa pedala obrnemo in se stopalke spuščajo oz. visijo. Sprememba je dokaj enostavna – zamenjati je potrebno le ploščo, na kateri počiva naša noga (heel plate). Pedala lahko postavimo na tla, saj ima gumijaste podstavke, vendar zaradi trših vzmeti to odsvetujemo. Svetujemo, da jih pričvrstite z vijaki direktno v kokpit.

*T500RS volan je kompatibilen s PS3 in PC. S PS4 ni kompatibilen v popolnosti, saj se po menijih PS4 konzole ne moremo pomikati s tipkami na volanu, ampak moramo uporabiti kontroler. Kljub temu deluje v večini dirkaških iger, saj so se razvijalci odločili, da bodo delovanje tega volana direktno podprli.

Ostali izdelki iz Thrustmaster ekosistema

TH8A menjalnik je pretežno kovinske izdelave. Možno je prestavljati v 7 prestav + vzvratno. Zraven dobimo dodatno kovinsko ploščico, s katero je menjalnik možno pretvoriti v sekvenčnega (+ in -).

Ferrari F1 volanski obroč je replika volana iz Ferrarijevega F1 dirkalnika iz leta 2011. Kompatibilen je s T500, T300, T150 in TX volanskimi bazami. Ima 8 rotacijskih stikal, dva gumba v stilu D-pada ter 8 navadnih gumbov, na zadnji strani pa še dve stikali za menjavanje prestav.

Objava Nakupovalni vodič volanov za PS4 se je najprej pojavila na HOPsi.

V novi posodobitvi bomo lahko kupili stanovanja, ki bodo razmetane po vsem Tamriel-u. Porazdeljene bodo v tri kategorije: mala, srednja in največja. Vsaka kategorije bo imela približno po deset hiš v desetih različnih slogih. Ti bodo zasnovani po desetih rasah, ki so prisotne v igri. Vsak igralec si bo lahko na začetku igre z opravljeno nalogo zaslužil sobo v gostili. Skoz igro bomo lahko stanovanje izboljševali ter tudi kupili novo, saj si bomo lahko lastili več stanovanj hkrati.

Stanovanja bomo lahko kupili z denarjem v igri, najverjetneje pa tudi s kronami (€). Stanovanja bodo globalna in bodo vezana na vaš račun, tako da bomo ohranili svoje stanovanje tudi pri novem karakterju. Sicer bodo brez pohištva, ampak brez skrbi. Razvijalci so se odločili, da bomo igralci lahko ustvarili svoje pohištvo z materiali, ki jih bomo zbrali v igri. Svoje izdelano pohištvo bomo lahko prek marketa prodajali tudi drugim igralcem. Različnega pohištva bo ob izidu dodatka približno 2000.

Objava Stanovanja prihajajo v Elder Scrolls Online se je najprej pojavila na HOPsi.

Očala, ki jih je Sony predstavil pred dobrim mesecem so že na voljo tudi v Sloveniji. Dobite jih lahko v dobro založenih trgovinah z gaming opremo, za njih pa bo potrebno odšteti okoli 400€.

Očala so na voljo za konzolo Playstation 4 v kombinaciji s Playstation kamero in njim prilagojenim igram. Ponujajo nam igranje iger in s tem skok v navidezno resničnost. Gre za prva očala, ki so prvenstveno namenjena konzolam in ne računalnikom.

Da ne bomo dolgovezili o vseh lastnostih si preberite že napisan članek o le teh tukaj.

Vsi pa že težko, kljub visoki ceni, pričakujemo očala HTC VIVE. Članek o njih je na voljo tukaj.

Objava Playstation VR že v Sloveniji se je najprej pojavila na HOPsi.

Ampak to še ni vse. razvijalci se počutijo zelo velikodušno in so se odločili, da bo vsak igralec, ki bo igro poskusil, pridobil 500 kron. To je posebna valuta v igri, ki omogoča nakup raznih okraskov ter DLC-jev. Če pa se bo kdo odločil, da si bo igro kasneje kupil, pa bo obdržal vse iz brezplačnega poskusa, tudi stvari, ki jih je zapravil s kronami. Ko že govorimo o kronah, bo med brezplačnim vikendom tudi potekala razprodaja le teh na platformi PC/Mac in PS4.

Razvijalci vas prav tako pozivajo, če boste igro poizkusili, da delite vaše dogodivščine na njihovem uradnem forumu, Instagramu ali Twitterju. Seveda pa vsem igralcem želijo, da boste imeli zabavno igralno izkušnjo.

Igro si lahko brezplačno prenesete prek aplikacije Steam ali na konzoli Playstation 4. Razvijalci so tudi obljubili, da bodo pozneje tudi na vrsto prišli igralci na konzoli Xbox One.

Objava Igrajte The Elder Scrolls Online brezplačno se je najprej pojavila na HOPsi.

Kaj sploh je Final Fantasy XV  ?

Final Fantasy je Akcijska RPG igra z edinstvenimi strateškimi elementi. Igra se odvija na planetu Eos, ki igralcem omogoča raziskovanje razsežnega odprtega sveta s skupino novih in raznolikih karakterjev. Kot se za igro kova Final Fantasy spodobi, se boš imel možnost s glavnim likom in njegovo druščino podati na ‘samomorilsko’ nalogo strmoglaviti zlobnega antagonista in rešiti svet preden ga le-ta uspe uničiti.

Final Fantasy liki – kdo so glavni karakterji ?

V najnovejšem delu se bodo v vaši skupini pojavili štirje glavni karakterji. Vsem bo skupna podobna in ujemajoča barva oblačil – črna, a naj vas to ne zavede, saj bodo vsi imeli edinstvene in različne sposobnosti in orožja.

Noctis Lucis Caelum – Noctis je v igri glavni lik. Je edini prestolonaslednik kralja Regisa in kraljestva Lucis, zadnjega mesta, ki se še brani in poseduje sveti kristal. Noctis je v mladosti doživel travmatično izkušnjo, ki ga je zaznamovala in mu poklonila sposobnost, da predvidi smrt oseb v njegovi bližini in mu s tem omogočila posebne sposobnosti v bitki.

Gladiolus Amicitia –  kot najstarejši sin plemiške družine se je Gladioulus zaprisegel varovati Noctisa. V igri predstavlja klaso ‘tank’. Kot značilno zanje vihti velik meč, ki je sposoben pokončati največje pošasti in zastrašujoče ovire.

Ignis Scientia – Ignis je Noctisov nadzornik in svetovalec. Mladega princa uči predvsem kako se obnašati in vesti od začetka do konca njegovega potovanja. Prepoznali ga boste po sončnih očali in rokavicah.

Prompto Argentum – Najmlajši član skupine, značilen po svoji nerodnosti, naivnosti in hiperaktivnosti. Čeprav prihaja iz revne družine, sta s princem tesna prijatelja že od mladosti.

Seveda bo najnovejši del postregel še z več karakterji s katerimi bo možno sodelovati in sporazumevati, vendar jih je enostavno preveč, da bi vse našteli.

Značilnosti igre

V nasprotju s prejšnjimi deli Final Fantasy XV uporablja nov ti. resnično-časovni igralski način imenovan »Active Cross Battle System«, kar bi lahko primerjali s igrama Kingdom Hearts in Final Fantasy Type-0. Omogoča nam raziskovanje odprtega okolja, kjer srečamo nove sovražnike in ovire. Sovražne robote in tanke lahko uporabimo proti njim, kjer na vrsto pride iznajdljivost in taktika posameznika.

Karakterjeve sposobnosti in napadi so porazdeljeni po posameznih gumbih na kontrolerju, kar omogoča, da lahko uporabimo in spreminjamo tehnike in taktiko na enostaven način. Spopadi in raziskovanje potekajo v istem okolju, kar pomeni, da ne bo nepotrebnega nalaganja in prehoda v vsak manjši spopad posebej. Bolj kot v katerem izmed prejšnjih delov je sedaj poseben poudarek v igri namenjen tudi raziskovanju virtualnega sveta. Igralec lahko raziskuje in navigira skozi svet na več načinov npr. peš, jaha ‘Chocobo’ ali pa uporabi eno izmed mnogih vozil.

Noctis se lahko s pomočjo meča ‘teleportira’ do določenih točk v svetu, npr. na visoke stavbe  in pa strme pečine. Sposobnost je zelo priročna takrat, kadar se želimo izogniti sovražnim enotam, izogniti dolgim nepotrebnim hojam po mapi ali pa želite enostavno videti odlične animacije in izgledati kul, kakorkoli izbira je vaša.

Špil nam poleg osrednje zgodbe omogoča tudi raznolik izbor stranskih misij v vsaki regiji, ki jih dodelijo NPC-ji. Te misije vam bodo omogočale, da raziščete sleherno ped mape, pridobite redka orožja in stvari ter poberete ves možen izkupiček ‘izkušenj’.

Seveda Final Fantasy ne bi bil to kar je, če v njem ne bi bilo sveta magije in urokov. Opazni bodo predvsem preko presunljivih animacij in norih vizualnih efektov, ki bodo zapolnili vaš ekran in naredile občutek igranja še bolj senzacionalen.

V prejšnjih igrah smo lahko vedno zasledili skrite skrivnosti in pa dodatno vsebino, kar je seveda pričakovati tudi v najnovejšem delu.

Direktor igre Hajime Tabata je potrdil, da bo Final Fantasy XV ponujal več kot »100 ur igranja glavne zgodbe in pa stranskih nalog«. Glavna zgodba naj bi po njegovih besedah vzela igralcu nekje od 40 do 50 ur igralnega časa, seveda brez stranskih misij in DLC-jev.

Oglejte si napovednik za igro Final Fantasy XV.

Objava Final Fantasy XV prihaja konec novembra se je najprej pojavila na HOPsi.

Priskrbeli pa so nam nov napovednik, ki prikazuje pregled večigralskega načina. V samem posnetku lahko vidimo nove prilagodljive borbene obleke imenovane “Combat Rigs”. Izbiramo lahko kar med šestimi oblekami in vsaka od teh oblek nam da drugačne spretnosti, ki jih uporabljamo v sami igri. Poleg oblek imamo še primarna in sekundarna orožja, ki jih lahko nadgrajujemo ter naredimo edinstvene. V napovedniku je pokazana še nova tehnologija, ki jo bodo lahko testirali samo Playstation 4 in Xbox One uporabniki.

Beta se bo začela 14. oktobra, končni izid igre pa je postavljen na 4. november.

Oglejte si napovednik za večigralni način.

Objava Call of Duty: Infinite Warfare – Nov večigralski napovednik se je najprej pojavila na HOPsi.

Ugotovili so, da boste potrebovali kar močno mašino, če boste hoteli igro držati nad 60 slikic na sekundo. A brez skrbi, igra izgleda fenomenalno tudi, če zmanjšamo grafične nastavitve.

Ena izmed ključnih prednosti PCja pred PlayStaiton 4 je v tako imenovanem “ekstremna razdalja” drsniku, ki omogoča, da računalnik naloži objekte in sence še preden se pojavijo na zaslonu, zato igra lepše teče in ne prihaja do nenadnih prikazov.

V kolikor vas zanima, ali je vaša zverinica sploh dovolj močna za tekoče igranje igre The Division, si lahko sistemske zahteve ogledate tukaj.

Objava The Division – PC vs PS4 primerjava grafike se je najprej pojavila na HOPsi.

Igra izide 1. decembra za PC, Xbox One in PS4.

Minimum:

• Supported OS: Windows 7, Windows 8.1, Windows 10 (64bit versions required)
• Processor: Intel Core i3 560 @ 3.3 GHz or AMD Phenom II X4 945 @ 3.0 GHz
• RAM: 6 GB
• Video Card: Nvidia GeForce GTX 460 or AMD Radeon HD 5870 (DirectX-11 compliant with 1 GB of VRAM)
• DVD-ROM Drive: DVD-ROM Dual Layer
• Sound: DirectX 9.0c compatible sound card with latest drivers
• Hard Drive: 30 GB
• Multiplayer: Broadband connection with 256kbps upstream or faster

Priporočeno:

• Supported OS: Windows 7 SP1, Windows 8.1, Windows 10 (64-bit versions required)
• Processor: Intel Core i5-2500K @ 3.3 GHz or better or AMD FX-8120 @ 3.1 Ghz or better
• RAM: 8 GB
• Video Card: Nvidia GeForce GTX 670 (or GTX760 / GTX960) or AMD Radeon HD 7970 (or R9 280x [2GB VRAM] / R9 380 / Fury X)
• DVD-ROM Drive: DVD-ROM Dual Layer
• Sound: DirectX 9.0c compatible sound card 5.1 with latest drivers
• Hard Drive: 47 GB
• Multiplayer: Broadband connection with 512kbps upstream or faster

Seznam podprtih grafičnih kartic:

Nvidia: GeForce GTX460 or better, GTX560 or better, GTX650 or better, GTX750 or better, or any card from the GT900 and Titan Series

AMD: Radeon HD5870 or better, HD6870 or better, HD7770 or better, R7 260X or better, or any card from the R-300 series and Fury X

[youtube id=”KlbLLRdg9u8″ align=”center” mode=”normal” autoplay=”no” maxwidth=”720″]

Objava Rainbow Six Siege PC zahteve se je najprej pojavila na HOPsi.

Minimum:

–Supported OS: Windows 7 SP1, Windows 8.1, Windows 10 (64-bit versions)
–Processor: Intel Core i5 2400s @ 2.5 GHz or AMD FX 6350 @ 3.9 GHz
–RAM: 6 GB or more for Windows 7, Windows 8.1, Windows 10
–Video Card: NVIDIA GeForce GTX 660 or AMD Radeon R9 270 (2GB VRAM with Shader Model 5.0)
–DirectX: DirectX June 2010 Redistributable
–Sound: DirectX compatible sound card with latest drivers

Priporočeno:

–Supported OS: Windows 7 SP1, Windows 8.1, Windows 10 (64-bit versions only)
–Processor: Intel Core i7-3770 @ 3.5 GHz or AMD FX-8350 @ 4.0 GHz
–RAM: 8 GB
–Video Card: NVIDIA GeForce GTX 760 (4GB) or the newer GTX 970 (4GB) or AMD Radeon R9 280X (3GB) or better
–DirectX: DirectX June 2010 Redistributable
–Sound: DirectX 9.0c compatible sound card with latest drivers
–Hard Drive: 50 GB available space
–Technical note from the developer: For a recommended experience, the game requires a video card with at least 3 GB of VRAM when playing at a full HD resolution. While we encourage you to fiddle with the advanced options to fully customize your gaming experience, please keep an eye out for the VRAM meter usage when you adjust these settings.

Na voljo tudi nekaj privilegijev za tiste z zmoglivejšimi računalniki, kot so: podpora večjega števila monitorjev, AMD Eyefinity in Nvidia Surround integracija, multisample anti-aliasing in več.

[youtube id=”N6hF3EaICxk” align=”center” mode=”normal” autoplay=”no” maxwidth=”720″]

Objava Assassin’s Creed: Syndicate PC zahteve se je najprej pojavila na HOPsi.

[youtube id=”X5aJfebzkrM” align=”center” mode=”normal” autoplay=”no” maxwidth=”720″]

Objava Tu je še zadnji Fallout 4 napovednik se je najprej pojavila na HOPsi.

Dražljivec spodaj prikazuje goreči na glavo obrnjen križ, medtem pa se sliši citiranje odlomka iz Biblije, kar pa brez dvoma postavi po koncu kakšno kocino ali dve.

Outlast II bo izšel drugo leto, natančen datum pa še ni določen. Prav tako ni še znano na katerih sistemih ga bomo lahko igrali, a sodeč po prvi Outlast igri, ki je bila na voljo za PC, PS4 in Xbox One lahko kaj podobnega pričakujemo tudi pri njenem nadaljevanju.

Tako pravi opis igre:
“No conflict is ever black and white. But once the dust has settled, the victors get to decide who was right and who was wrong, who is good and who is evil. Human nature pushes us to extremes of violence and depravity, which we then justify by divine inspiration and a promise of paradise to come. Horror rises from desperation and blind faith. Outlast 2 will test your faith, pushing players to a place where going mad is the only sane thing to do.”

Objava Najavljen Outlast II se je najprej pojavila na HOPsi.

Pivo bo v prodaji od 5. novombra dalje, kar je le nekaj dni pred izidom igre Fallout 4 za PS4, Xbox One in PC. Za zaboj dvanajstih enolitrških steklenic, bodo Britanci primorani odšteti kar 41€.
Pivo bo vsebovalo dobre 4% alkohola, poslikano pa bo v Fallout stilu, a brez skrbi, pivo ne bo radioaktivno .

Objava Čisto pravo Fallout pivo! se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvijalci Ghost Games, so objavili seznam vseh avtomobilov, s katerimi bomo lahko od novembra dalje, drveli po ulicah,   v prihajajoči dirkačini Need for Speed.

Objavili so seznam s kar 51 avtomobili, med katerimi lahko najdemo večino, nam dobro poznanih avtomobliskih znamk.

Na seznamu je kar lepo število avtomobilov. So pa iz Ghost Games sporočili, da se bo to število po izidu igre le še povečevalo, z razširitvami, ki pa naj bi bile po besedah razvijalcev povsem brezplačne.                                                                           “Need for Speed, ne bo imel plačljivih DLC-jev ter mikrotransakcij,” so obljubili razvijalci. Za piko na i, pa ne smemo pozabiti tudi na to, da imajo vsi avtomobili, neskončno možnosti predelave ter friziranja.

Need for Speed seznam avtomobilov:

• Acura RSX-S
• BMW M2
• BMW M3 E46
• BMW M3 E92
• BMW M3 Evolution II E30
• BMW M4
• Chevrolet Camaro Z28
• Chevrolet Corvette Z06
• Dodge Challenger SRT8
• Dodge SRT Viper
• Ferrari 458 Italia
• Ferrari F40
• Ford Focus RS
• Ford Mustang
• Ford Mustang Boss 302
• Ford Mustang Fox Body
• Ford Mustang GT
• Honda Civic Type-R
• Honda NSX Type-R
• Honda S2000
• Lamborghini Aventador LP 700-4
• Lamborghini Diablo SV
• Lamborghini Huracán LP 610-4
• Lamborghini Murciélago LP 670-4 SV
• Lotus Exige S
• Mazda MX-5 1996
• Mazda MX-5 2015
• Mazda RX7 Spirit R
• McLaren 570S
• Mercedes-AMG GT
• Mitsubishi Lancer Evolution MR
• Nissan 180sx Type X
• Nissan Fairlady 240ZG
• Nissan GT-R Premium
• Nissan Silvia Spec-R
• Nissan Skyline GT-R KPGC10
• Nissan Skyline GT-R V-Spec 1993
• Nissan Skyline GT-R V-Spec 1999
• Porsche 911 Carrera RSR 2.8
• Porsche 911 Carrera S (991)
• Porsche 911 Carrera S (993)
• Porsche 911 GT3 RS
• Porsche Cayman GT4
• Scion FR-S
• Subaru BRZ Premium
• Subaru Impreza WRX STI
• Toyota GT86
• Toyota Sprinter GT Apex
• Toyota Supra SZ-R
• Volkswagen Golf GTI
• Volvo 242

Objava Need for Speed 2015 seznam avtomobilov se je najprej pojavila na HOPsi.

To je prva igra Williamovega novega razvijalskega studia Crows Crows Crows, ki je mlado podjetje, ustvarjeno pred le nekaj tedni. Sodeč po namigih ter slikah, gre za igro ugankarske narave, z bolj temačnim vzdušjem. Kaj več o igri pa zaenkrat ostaja še skrivnost.

Za prejemanje namigov in informacij o igri, se lahko naročite na Crows Crows Crows mailing listo na njihovi spletni strani.

Za ogled razvijalčevega pisma pa obiščite sledečo povezavo. V pismu so šifrirani namigi , kateri vodijo do zelo zanimivih odkritij.

Nekaj slik igre:

Objava Skrivnostni projekt razvijalca igre Stanley Parable se je najprej pojavila na HOPsi.

Razvijalci Treyarch, so v včerajšnem petkovem livestreamu, prvič pokazali novi Black Ops III mod, imenovan Freerun mode.

V tem modu, je glavni cilj, v čim krajšem času, in z uporabo Black Ops III gibalnega sistema, premagati progo z ovirami. Čeprav je v Freerun modu, poudarek predvsem na gibanju in timingu, bo tudi uporaba orožja igrala vlogo, v prebijanju skozi poligon.

Freerun mode, naj bi bil po besedah razvijalca Treyarch zelo težak in zahteven izziv. Zato pričakujejo pravi boj, za slavno mesto med najboljšimi igralci na lestvici.

Za več informacij, ter prikaz Freerun moda, si oglejte video spodaj.

[youtube id=”jiJPXrUKFII” align=”center” mode=”normal” autoplay=”no” maxwidth=”720″]

Objava Black Ops III dobil Freerun mode se je najprej pojavila na HOPsi.

Testiranje se je začelo 8. , in bo potekalo vse do 12. oktobra. V tem času, ima vsakdo priložnost igro preizkusiti popolnoma brezplačno.

Igralci se lahko preizkusijo v igranju, na kar treh ogromnih mapah, vsaka z različnim ciljem ter načinom igranja.

Za podrobnejši opis, ter prenos igre obiščite sledečo povezavo.

Star Wars Battlefront uradno izide 19. novembra, dober mesec pred izidom dolgo pričakovanega filma Star Wars Episode VII:  The Force Awakens, in sicer za: PS4, Xbox ONE ter PC.

Objava Star Wars Battlefront BETA je tu! se je najprej pojavila na HOPsi.

Igra bo ohranila slog prejšnjih Dragon’s Dogma iger, sprememba pa bo v večigralstvu, saj bo zadeva tekla v MMO žanru, kot Free to Play naslov.

Igralci bodo lahko sodelovali skupaj v skupinah (do štirje igralci, vključno z AI nadzorovanimi služabniki) za bitke proti ogromnim kreaturam v odprtem svetu. Grupirati se bo moč v mestnih “sobah”, te pa bodo naenkrat lahko držale do 100 igralcev. Capcom bo tudi omogočil “quick-matching” za čimhitrejše ustvarjanje skupin.

Dragon’s Dogma Online bo vseboval vrsto mikro-transakcij za razna orožja ter oklepe. Zanimivo bo videti, koliko resničnega denarja bodo igralci morali vložiti, da bo izkušnja igranja čimbolj užitna.

Igra bo izšla pozno v 2015.

Objava Dragon’s Dogma Online prihaja na PS4, PS3 in PC se je najprej pojavila na HOPsi.

Objava Predstavljamo SONY PS4 Wireless slušalke se je najprej pojavila na HOPsi.

Te razširjene edicije igre izidejo 7. aprila v Evropi in bodo podnaslovljene kot Scholar of the First Sin.

Verzije za Xbox One ter Playstation 4 bodo vsebovale vse dosedaj izdane DLC-je (Crown of the Sunken King, Crown of the Old Iron King, Crown of the Ivory King), dodatne NPC-je, več sovražnikov in izboljšano medmrežno kodo.

Tisti, ki Dark Souls II že posedujejo, bodo prejeli popravek, ki bo nadgradil vse te stvari v že kupljeni kopiji.

Po drugi strani bodo imetniki PlayStation 4, Xbox One konzol ter lastniki DirectX 11 grafičnih kartic na PC-ju (tisti, ki naj bi bili zmožni poganjati samo DirectX 9 verzijo igre dobijo drugačno nadgradnjo) deležni tehničnih nadgradenj, kot je izboljšana grafična podoba, boljši zvok, nadgrajena optimiziranost ter povečano število v online načinu na šest bojujočih osebkov.

Spodaj si lahko pogledate prvi napovednik za Scholar of the First Sin in se mentalno spet pripravite na krvoločno in neodpustljivo akcijo Dark Souls-a.

Objava Dark Souls II prihaja na Xbox One ter PlayStation 4 v 2015 se je najprej pojavila na HOPsi.

Kot vemo so GTA-ji bili vedno popularni tudi zaradi odlične glasbene podlage na radijskih postajah. Tako so uporabniki na reddit podstrani r/grandtheftautov odkrili popoln seznam vseh skladb, v katerih bomo lahko uživali čez par dni.

Non Stop Pop FM

• Backstreet Boys – I Want It That Way
• Bronski Beat – Smalltown Boy
• Duran Duran – Serious
• Estelle ft. Kanye West – American Boy
• Hall & Oates – I Can’t Go For That
• Jermaine Stewart – We Don’t Have to Take Our Clothes Off
• Michael Jackson – Money
• Mike Posner – Cooler Than Me (Single Mix)
• Sly Fox – Let’s Go All the Way
• The Black Eyed Peas – Meet Me Halfway

Los Santos Rock Radio

• ABBA- Mamma Mia
• Eddie Money – Take Me Home Tonight
• Genesis – Land of Confusion
• Golden Earring – Radar Love •
• Huey Lewis & The News – Hip To Be Square
• Joan Armatrading – Drop The Pilot
• Kenny Loggins – Danger Zone
• Pat Benatar – Shadows of the Night
• Pink Floyd – Money
• Queen – Flash Gordon
• Tears For Fears – Everybody Wants To Rule The World

Channel X

• A.F.I – Totalimmortal
• Agent Orange – Bloodstains
• Alice In Chains – Social Parasite
• Dead Kennedys- California Uber Alles
• D.R.I. – I Don’t Need Society
• Green Day – Welcome To Paradise
• NOFX – Linoleum
• Pennywise – F*ck Authority
• Red Kross – Linda Blair
• X – Los Angeles

Radio Los Santos

• A$AP Rocky feat. Drake, 2 Chainz & Kendrick Lamar – f*ckin’ Problems
• Bo Kane feat. Gucci Mane – Break It Down
• Chuck Inglish feat. Ab-Soul & Mac Miller – Came Thru/Easily
• Danny Brown feat. Action Bronson – Bad News
• Freddie Gibbs – Show Us Everything Nigga
• French Montana feat. Rick Ross, Drake & Lil Wayne – Pop That
• Gangrene – Immortality
• Skeme – Millions
• Skeme – Oversick
• T.I. feat. Trae tha Truth – Check This, Dig That

West Coast Classics

• 2Pac – So Many Tears
• DJ Pooh feat. Kam – Whoop Whoop
• Eazy-E – Real Muthaphukkin’ G’z
• Ice Cube – It Was A Good Day
• N.W.A – F*ck tha Police
• N.W.A – Straight Outta Compton
• Snoop Dogg – Who Am I (Whats My Name)?
• South Central Cartel – Servin’ ‘Em Heat
• The Conscious Daughters – We Roll Deep
• Warren G feat. Nate Dogg – Regulate

The Lowdown

• Johnny “Guitar” Watson – Superman Lover
• Marvin Gaye – I Want You (Vocal)
• Silver Convention – Magic Mountain
• Smokey Robinson – Will You Love Me Tomorrow?
• Stevie Wonder – Overjoyed
• The Delfonics – Funny Feeling
• The Dramatics – Whatcha See is Whatcha Get
• The Meters – Cissy Strut
• The Pointer Sisters – Yes We Can Can
• War – Slippin’ Into Darkness

Space

• Carl Carlton – She’s a Bad Mama Jama (She’s Built, She’s Stacked)
• Con Funk Shun – Ffun
• George Duke – Reach For It
• Kleer – Intimate Connection
• Ohio Players – Fopp
• Parliament – Give Up the Funk (Tear the Roof off the Sucker)
• Teena Marie – Lovergirl
• The Fatback Band – Gotta Get My Hands On Some (Money)
• The Kay-Gees – Master Plan
• Zapp – Be Alright (LP Version)

Rebel Radio

• Charley Pride – Crystal Chandeliers
• Commander Cody and His Lost Planet Airmen – Hot Rod Lincoln
• Don Gibson – Blue Blue Day
• Johnny Cash – Folsom Prison Blues
• Johnny Paycheck – She’s All I Got
• Leroy Van Dyke – Walk On By
• Loretta Lynn – Coal Miner’s Daughter
• Ronnie Milsap – Pure Love
• The Charlie Daniels Band – The Devil Went Down To Georgia
• The Oak Ridge Boys – Elvira

Vinewood Boulevard Radio

• Cold War Kids – Hang Me Up To Dry
• DIIV – Doused
• Hanni El Khatib – Head In the Dirt
• Nobunny – Gone For Good
• No Age – Eraser
• Psychic Ills – I Get By
• Sweethead – The Great Disruptors
• Tame Impala – Solitude Is Bliss
• The Soft Pack – Answer to Yourself
• Wavves – King Of The Beach

Kot vidimo, bo nove muzike kar ogromno in to sploh še niso čisto vse skladbe!

Seveda pa so na površje priplavale nove podobice iz igre. Na sledeči povezavi si lahko ogledate galerijo, kjer je naloženih preko 200 novih slik.

Še niste prednaročili? Potem izkoristite zadnje trenutke in prejmite igro na dan izzida če prednaročite pri nas.

Objava GTA V za Xbox One , PlayStation 4 in PC: muzika ter nove slike se je najprej pojavila na HOPsi.